EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.12.2020
COM(2020) 712 final
2020/0345(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2020) 408 final} - {SWD(2020) 541 final} - {SWD(2020) 542 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva državljanom in podjetjem \ter lajšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami sta med glavnimi cilji območja svobode, varnosti in pravice v EU, zapisanimi v Pogodbi o delovanju Evropske unije.
Unija si je v zadnjem desetletju močno prizadevala za koordinacijo in harmonizacijo čezmejnih sodnih postopkov z namenom tesnejšega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah. Sprejetih je bilo veliko aktov Unije za lažjo koordinacijo nacionalnih pravil o (i) mednarodni pristojnosti, (ii) priznavanju in izvrševanju sodnih aktov in sodnih odločb, (iii) čezmejnem vročanju sodnih pisanj in (iv) pridobivanju dokazov. Sprejetih je bilo tudi veliko aktov Unije za vzpostavitev sodnih postopkov na ravni Unije, kot so evropski plačilni nalog, evropski postopek v sporih majhne vrednosti, evropski nalog za zamrznitev bančnih računov itd. Učinkovito izvajanje teh ukrepov je prednostna naloga Unije. V tem okviru je razvoj na področju e-pravosodja ključnega pomena za uspeh čezmejnih sodnih postopkov, cilj pa je izboljšati delovanje pravosodnih sistemov držav članic ter prispevati k racionalizaciji postopkov, zmanjšanju stroškov in povečanju dostopnosti.
Orodja informacijske tehnologije so ključnega pomena za zagotovitev uspešnih sredstev komuniciranja med strankami in sodišči ter med organi v različnih državah članicah. Komisija si zato nenehno prizadeva za izboljšanje spletnega dostopa do postopkovnih informacij in spodbuja uporabo dinamičnih obrazcev, ki so na voljo na evropskem portalu e-pravosodje.
Sistem E-CODEX (obveščanje v okviru e-pravosodja prek spletne izmenjave podatkov) se je začel izvajati v okviru večletnega akcijskega načrta za e-pravosodje za obdobje 2009–2013, zlasti z namenom spodbujanja digitalizacije čezmejnih sodnih postopkov in zaradi lažje komunikacije med pravosodnimi organi držav članic.
Sistem e-CODEX omogoča varno komunikacijo v civilnih in kazenskih postopkih prek prilagojene rešitve za čezmejno izmenjavo elektronskih sporočil na področju pravosodnega sodelovanja. Sestavljen je iz paketa programske opreme, ki se lahko uporabi za vzpostavitev dostopovne točke za varno komunikacijo. Dostopovne točke, ki uporabljajo e-CODEX, lahko komunicirajo z drugimi dostopovnimi točkami prek interneta s pomočjo niza skupnih protokolov in brez osrednjega sistema. Vsaka dostopovna točka se lahko na primer poveže z nacionalnim sistemom vodenja zadev, da se omogoči varna izmenjava dokumentov z drugimi podobnimi sistemi. Kar zadeva izmenjavo dokumentov v posebnih postopkih, so v sistemu e-CODEX na voljo standardizirani digitalni obrazci (ti niso povezani z vsebino, ki jo je treba prenesti, temveč zgolj omogočajo komunikacijo), ki omogočajo izmenjavo informacij med nacionalnimi sistemi.
E-CODEX je med letoma 2010 in 2016 razvilo 21 držav članic s sodelovanjem drugih tretjih držav/ozemelj in organizacij. Skupni stroški razvoja sistema so znašali približno 24 milijonov EUR, od tega jih je 50 % financirala EU v obliki nepovratnih sredstev, 50 % pa sodelujoče države članice.
Sistem e-CODEX trenutno upravlja konzorcij držav članic in drugih organizacij, financira pa se z nepovratnimi sredstvi EU. Med koncem sedanjega konzorcija in prevzemom sistema s strani agencije EU bo moral trajnostnost sistema zagotoviti drug subjekt.
E-CODEX trenutno omogoča lažjo elektronsko komunikacijo med državljani in sodišči ter med upravami držav članic v nekaterih čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih. Doslej je v pilotnih projektih za uporabo sistema e-CODEX v različnih pravnih postopkih sodelovalo 10 držav članic.
Na evropskem portalu e-pravosodje bo uporaba sistema e-CODEX državljanom omogočila, da pristojnim sodiščem v državah članicah elektronsko pošljejo elektronsko podpisane zahtevke za evropske plačilne naloge in zahtevke v sporih majhne vrednosti. Poleg tega je Komisija leta 2018 predlagala zakonodajo za zagotovitev obveznega digitalnega kanala, ki bi se lahko uporabljal za vročanje pisanj in pridobivanje dokazov prek decentraliziranega informacijskega sistema, ki bi lahko temeljil na interoperabilni rešitvi, kot je e-CODEX, kot sredstvu za digitalni prenos. Ti uredbi sta bili sprejeti 25. novembra 2020.
E-CODEX lahko na podlagi podpore držav članic in njihovih izkušenj z uporabo sistema v različnih civilnih in kazenskih postopkih postane glavna digitalna rešitev za varen prenos elektronskih podatkov v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih v Uniji. Komisija je v oceni nepovratnih sredstev za projekt e-CODEX ugotovila, da je pilotni projekt v okviru e-pravosodja zagotovil ključne gradnike za doseganje varnih in zanesljivih izmenjav na področju pravosodnega sodelovanja. Poleg tega Komisija v sporočilu „Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti“, sprejetem skupaj s tem predlogom, meni, da je e-CODEX glavno orodje in zlati standard za vzpostavitev interoperabilnega, varnega in decentraliziranega komunikacijskega omrežja med nacionalnimi informacijskimi sistemi v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih.
Za Unijo so prednostne naloge dolgoročna trajnostnost, večja uporaba in operativno upravljanje sistema e-CODEX. E-CODEX bi se lahko uporabljal za omogočanje učinkovitejšega pravosodnega sodelovanja med pravosodnimi organi v kazenskih zadevah, kar bi okrepilo boj proti čezmejnemu kriminalu, terorizmu in kibernetski kriminaliteti. To zajema postopke za vzajemno priznavanje v okviru različnih instrumentov in druge postopke za pravosodno sodelovanje, kot so postopki iz Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, sklenjene med državami članicami Evropske unije, katere ustrezne določbe so bile nadomeščene z evropskim preiskovalnim nalogom.
Začasno financiranje za upravljanje sistema e-CODEX bi lahko našli v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), programa za pravosodje ali njunih naslednikov v naslednjem večletnem finančnem okviru. Vendar konzorcij držav članic in drugih organizacij, ki trenutno zagotavlja razvoj in vzdrževanje informacijske in programske opreme za e-CODEX, ne bo zagotovil dolgoročnega operativnega upravljanja sistema. Uporaba nepovratnih sredstev za začasne ukrepe za upravljanje sistema ni trajnostna rešitev niti ni rešitev, ki bi sistemu e-CODEX lahko omogočila, da v prihodnosti postane privzeti sistem za čezmejne civilne in kazenske postopke. Svet je nazadnje 13. oktobra 2020 Komisijo pozval, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo zagotovil trajnostnost projekta e-CODEX z ustrezno strukturo vodenja in upravljanja, ki bo združljiva z agencijo eu-LISA ter bo spoštovala neodvisnost sodstva in ustavne zahteve držav članic, hkrati pa zagotavljala ustrezno zastopanost pravosodnih organov EU in držav članic ter ključnih zainteresiranih strani. Da bi zagotovili trajnostno in dolgoročno operativno upravljanje sistema e-CODEX, je namen tega predloga vzpostaviti stabilno rešitev upravljanja sistema s preglednim postopkom odločanja, ki bo zagotavljal sodelovanje držav članic in drugih ustreznih zainteresiranih strani.
Poleg tega je treba sistem e-CODEX upravljati tako, da ni vprašljiva neodvisnost nacionalnih sodnih organov. To je mogoče doseči z modelom upravljanja, ki zagotavlja, da so sodišča držav članic ustrezno zastopana in da se subjektu, ki upravlja sistem, dodeli ločen proračun.
Ocena učinka je pokazala, da je najboljša rešitev za zagotovitev stabilne prihodnosti sistema e-CODEX prenos na Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, imenovano eu-LISA, in pooblastitev agencije eu-LISA za operativno upravljanje sistema. Stabilno upravljanje sistema e-CODEX bo omogočilo, da ta postane privzeti sistem za izmenjavo elektronskih sporočil za pravosodno sodelovanje na ravni EU.
Agencija eu-LISA ne bi prevzela sistema e-CODEX pred julijem 2023. Predaje ni mogoče izvesti prej zaradi obstoječih pomembnih nalog, zaupanih agenciji eu-LISA, in sicer razvoja in prihodnjega upravljanja številnih obsežnih centraliziranih informacijskih sistemov EU za upravljanje varnosti, meja in migracij, tj. sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN). Poleg tega je agencija eu-LISA odgovorna tudi za posodobitev schengenskega informacijskega sistema (SIS) in vizumskega informacijskega sistema (VIS). Ob tem je bila agencija eu-LISA v skladu z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU zadolžena za zagotavljanje tehnične interoperabilnosti teh sistemov.
Časovni okvir za prevzem sistema e-CODEX s strani agencije eu-LISA je osrednji element tega predloga, da se zgotovi učinkovito stalno upravljanje sistema e-CODEX. Agencija sistema ne more prevzeti pred julijem 2023.
Agencija eu-LISA bi morala kot agencija, odgovorna za operativno upravljanje sistema e-CODEX, zagotoviti osebje in tehnično okolje, potrebno za te naloge. Subjekt, ki upravlja sistem, bi moral do 31. decembra 2022 agenciji eu-LISA predložiti dokument o predaji, v katerem bi navedel ureditve za prenos sistema e-CODEX (vključno z merili za uspešen postopek predaje in dokončanje, kot se je dogovorila Komisija). Predložiti bo moral tudi s tem povezano dokumentacijo, vključno z določbami o pravicah intelektualne lastnine in o programski opremi, ki jo je treba predati.
V šestmesečnem prehodnem obdobju pred prenosom sistema e-CODEX na agencijo eu-LISA bi potekal postopek predaje med subjektom, ki upravlja sistem, tj. konzorcijem držav članic in organizacijami delavcev v pravni stroki s sredstvi EU, ter agencijo eu-LISA. To bo vključevalo prenos stabilne različice sistema e-CODEX, vključno z ustreznim strokovnim znanjem, programsko opremo ter povezano dokumentacijo in digitalnimi predlogami. Programska oprema, ki bo prenesena, vključuje DOMIBUS Connector (konektor DOMIBUS) in podporno programsko opremo, medtem ko bo programsko opremo DOMIBUS Gateway (prehod DOMIBUS), ki je prav tako del sistema e-CODEX, še naprej upravljala Komisija. Subjekt, ki upravlja sistem, bo še naprej odgovoren za upravljanje sistema e-CODEX in bo izvajal le popravljalna vzdrževalna dela. Vendar bi moral tudi podpirati agencijo eu-LISA pri vzpostavljanju potrebnega tehničnega okolja za zagotovitev ustreznega upravljanja sistema e-CODEX.
Komisija bo spremljala postopek predaje/prevzema, da bi zagotovila, da subjekt, ki upravlja sistem, pravilno upošteva postopke na podlagi meril, določenih v dokumentu o predaji, ki ga predloži subjekt. Agencija eu-LISA bo prevzela odgovornost za sistem e-CODEX le pod pogojem, da Komisija postopek predaje/prevzema razglasi za uspešno zaključenega.
Ko bo agencija eu-LISA prevzela odgovornost za sistem, kar ne bo pred 1. julijem 2023, bo morala na podlagi tehničnih zahtev in zahtev glede ravni storitve iz izvedbenih aktov zagotoviti, da obstoječa programska oprema ostane funkcionalna v spreminjajočem se tehničnem okolju in da je prilagojena razvijajočim se potrebam uporabnikov. Poleg tega bo morala agencija eu-LISA ohraniti ali posodobiti digitalne predloge za različne postopke, v katerih se bo uporabljal e-CODEX za odzivanje na pravne ali organizacijske spremembe, in pripraviti nove za tiste instrumente, ki spadajo na področje uporabe uredbe, s katero se uvaja e-CODEX. Komisija bo nato zagotovila, da so te predloge določene v izvedbenem aktu, ki določa podrobne specifikacije o uporabi sistema e-CODEX za takšne postopke.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Jasno je, da je treba tako na evropski kot na nacionalni ravni storiti več, da bi pravosodni sistemi v celoti izkoristili digitalne tehnologije za komunikacijo med organi ter z državljani in podjetji. Še vedno je potrebnega veliko dela na številnih področjih, kot so: razvoj varnih kanalov za elektronski prenos znotraj pravosodnih in drugih pristojnih organov ter med njimi, delavci v pravni stroki ter ustreznimi agencijami in organi EU; nadaljnja digitalizacija in medsebojna povezanost nacionalnih podatkovnih zbirk in registrov; digitalizacija sodnih storitev, ki se zagotavljajo javnosti; digitalizacija pravosodnega sodelovanja ter uporaba varne in visokokakovostne tehnologije za komunikacijo na daljavo.
Pomemben vidik pobud politike na področju e-pravosodja je vzpostavitev interoperabilnih orodij za komunikacijo med informacijskimi sistemi pravosodnih organov v državah članicah. E-CODEX je glavno orodje, ki je bilo doslej razvito za obravnavanje te potrebe.
Z razvojem informacijske platforme za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (digitalni sistem za izmenjavo e-dokazov), ki kot svojo komunikacijsko infrastrukturo uporablja e-CODEX, in nedavnim zaključkom pogajanj o uredbah o vročanju pisanj in pridobivanju dokazov narašča potreba po zagotavljanju trajnostnega upravljanja sistema e-CODEX.
Ta predlog temelji na zahtevi iz sklepov Sveta iz junija 2016 o izboljšanju kazenskega pravosodja v kibernetskem prostoru, v katerih je Komisijo pozval, naj razvije platformo z varnim komunikacijskim kanalom za digitalno izmenjavo zahtev za elektronske dokaze in odgovorov med pristojnimi organi. Strokovnjaki držav članic, ki so sodelovali pri razvoju platforme, so po preučitvi različnih možnosti ugotovili, da bi bil e-CODEX najprimernejši sistem za tovrstno izmenjavo elektronskih dokazov. Ta predlog bi zagotovil dolgoročno rešitev za operativno upravljanje projekta e-CODEX in tako zagotovil ohranitev izbrane rešitve za platformo za izmenjavo.
Predlog razširja mandat agencije eu-LISA, tako da med njene pristojnosti vključi tudi e-CODEX. Da bi lahko agencija eu-LISA upravljala e-CODEX v okviru tega mandata, ta predlog vključuje tudi spremembe uredbe o ustanovitvi agencije eu-LISA.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Sistem e-CODEX je eden ključnih elementov politike Komisije na področju e-pravosodja za izboljšanje dostopa do sodnega varstva in njegove učinkovitosti v državah članicah ter je vključen v akcijski načrt za e‑pravosodje za obdobje 2019–2023. Kot glavno orodje za varno digitalno komunikacijo v čezmejnih sodnih postopkih je potrjen tudi v sporočilu Komisije „Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti“. V okviru enotnega digitalnega trga, katerega cilj je zagotavljanje hitrih, varnih in zanesljivih infrastruktur in storitev, so bile rešitve za spodbujanje e-pravosodja del akcijskega načrta za e-upravo iz leta 2016. Portal e-pravosodje je enotna vstopna točka za pravosodne informacije v EU in državljanom omogoča, da v državah članicah, v katerih je dovoljen elektronski prenos, elektronsko vložijo zahtevke v sporih majhne vrednosti in zahtevke za evropske plačilne naloge prek aplikacije e-CODEX.
Sistem e-CODEX je del infrastrukture za digitalne storitve na področju e-pravosodja v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE).
Poleg tega je Komisija prevzela in vzdržuje enega od sestavnih delov sistema e-CODEX kot del gradnika eDelivery v okviru IPE, kar dokazuje, da sistem ni koristen le za pravosodje, temveč tudi za druga področja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ker bi sistem e-CODEX omogočil lažje pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, je pravna podlaga za sistem kombinacija členov 81 in 82 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Natančneje, sistem e-CODEX omogoča lažji dostop do pravnega varstva v civilnih zadevah v skladu s členom 81(2). V kazenskih zadevah je člen 82(1) pravna podlaga, na kateri temelji pravica Unije do ukrepanja na področju pravosodnega sodelovanja, da se olajša sodelovanje med sodnimi organi ali enakovrednimi organi držav članic, kar zadeva postopke v kazenskih zadevah in izvrševanje odločb.
•Subsidiarnost
Vzpostavitev mehanizma za varno izmenjavo informacij v čezmejnih sodnih postopkih je najbolje doseči na ravni EU. Brez ukrepanja na ravni EU obstaja velika verjetnost, da bi države članice razvile nacionalne sisteme, ne da bi upoštevale, ali je med njimi mogoče zagotoviti interoperabilnost. Čeprav prinaša operativno upravljanje na ravni EU stroške, je to najboljši način za vzpostavitev interoperabilnega sistema za čezmejno komunikacijo med pristojnimi organi in zato najboljši način za doseganje splošnega cilja: še učinkovitejšega skupnega območja varnosti in pravice.
Vzpostavitev skupnega sistema za digitalno čezmejno izmenjavo na ravni EU bo zagotovila standardno rešitev, ki se lahko uporablja za različne pravne postopke, hkrati pa zagotavlja interoperabilnost nacionalnih sistemov. Tak sistem je učinkovitejši od vrste različnih sistemov na nacionalni ravni, ki ne bi nujno omogočili čezmejne komunikacije med državami članicami. Poleg tega bo skupni sistem na ravni EU ustvaril ekonomije obsega, saj bo morala EU upravljati le eno informacijsko rešitev za varno čezmejno komunikacijo na področju pravosodja. Zagotovil bo tudi dodano vrednost za države članice, saj se pričakuje, da se bodo stroški digitalizacije njihovih čezmejnih postopkov zmanjšali in zato postali manjša ovira za sodelovanje.
•Sorazmernost
Zagotavljanje stalnega operativnega upravljanja sistema e-CODEX na ravni EU je sorazmeren način spodbujanja čezmejnega komuniciranja na področju pravosodja. S pooblastitvijo agencije eu-LISA za operativno upravljanje sistema se lahko doseže ustrezen donos na 24 milijonov EUR, vloženih v razvoj sistema. Vzdrževanje tega sistema je cenejša in manj zapletena rešitev v primerjavi z razvojem novega sistema ali uporabo drugih sistemov, ki niso prilagojeni pravosodnemu območju.
Prenos nalog, povezanih s sistemom e-CODEX, specifično na agencijo eu-LISA je najprimernejša rešitev iz več razlogov. Agencija eu-LISA, specializirana za upravljanje informacijskih sistemov, ima strokovno znanje, potrebno za upravljanje sistema e-CODEX. Ker so države članice zastopane v upravnem odboru agencij, se lahko upoštevajo njihovi interesi in interesi nacionalnih pravosodnih organov. Poleg tega je glede na močno podporo držav članic rešitvi z agencijo eu-LISA bolj verjetno, da bodo prevzele sistem, če bo kot rešitev izbrano operativno upravljanje s strani agencije eu-LISA.
Decentralizirana agencija EU bi se lahko odzvala tudi na razvijajoče se tehnične potrebe držav članic, ki uporabljajo e-CODEX. Takšna agencija bi torej zagotovila prožno rešitev in bi lahko izvedla potrebne tehnične spremembe sistema e-CODEX.
Glede na pomembne nove naloge, ki so bile nedavno dodeljene agenciji eu-LISA v zvezi s sistemi SVI, ETIAS in ECRIS-TCN, ter nedavne predloge o interoperabilnosti informacijskih sistemov EU sistem e-CODEX ne bi smel biti prenesen na agencijo eu-LISA pred julijem 2023.
•Izbira instrumenta
Komisija kot pravni instrument za vzpostavitev sistema e-CODEX na ravni EU predlaga uredbo in operativno upravljanje sistema poverja agenciji eu-LISA. Predlog zato spreminja Uredbo (EU) 2018/1726 o ustanovitvi agencije eu-LISA. Ta uredba se neposredno uporablja v vseh državah članicah in je v celoti zavezujoča. Zato zagotavlja enotno uporabo pravil po vsej EU in sočasen začetek njihove veljavnosti. Poleg tega nudi pravno varnost, saj preprečuje različne razlage v državah članicah in s tem tudi pravno razdrobljenost.
Z vzpostavitvijo sistema e-CODEX bo sprejetje uredbe prispevalo k temu, da bo več držav članic uvedlo sistem e-CODEX za postopke, v katerih se sistem že uporablja, pa tudi za prihodnje postopke.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Poročilo o uporabi Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog vsebuje podatke o številu plačilnih nalogov v EU in trajanju postopkov. Ti podatki so bili uporabljeni v oceni učinka za oceno morebitnih prihrankov zaradi uporabe sistema e-CODEX za predložitev evropskih plačilnih nalogov.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Konzorcij e-CODEX se je o možnosti predaje operativnega upravljanja sistema e-CODEX stalnemu subjektu posvetoval z vsemi glavnimi pravnimi poklici. V okviru pripravljalnih razprav v Svetu od leta 2014 so bile zbrane posebne povratne informacije Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), Notarjev Evrope (CNUE), Evropske zbornice sodnih uradnikov (CEHJ) in Evropskega pravnega inštituta (ELI). Poleg tega je konzorcij e-CODEX ocenil uporabo sistema e-CODEX v različnih pilotnih postopkih tako, da je poslal vprašalnike zainteresiranim stranem, vključno s sodišči, potrošniškimi organizacijami in pravnimi strokovnjaki. Rezultati te ocene so bili na splošno pozitivni.
Konzorcij, ki upravlja sistem e-CODEX, je vzdrževal reden dialog z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi in vsemi državami članicami prek strokovne skupine za vprašanja, povezana s sistemom e-CODEX, ki je del delovne skupine Sveta za e-pravosodje in se sestane štiri- do šestkrat letno.
Poleg tega je delovna skupina Sveta za e-pravosodje v okviru svojega mehanizma sodelovanja v letih 2016 in 2017 izvedla srečanji, na katerih so bile zainteresirane strani pozvane k razpravi o temah, povezanih z e-pravosodjem. E-CODEX je bil na dnevnem redu obeh srečanj. Delovna skupina Sveta je v letih 2018 in 2019 izvedla nadaljnje razprave v zvezi s sistemom e-CODEX.
Dodatna posvetovanja so bila opravljena 17. julija 2017 z objavo začetne ocene učinka. Anketiranci so predložili pripombe v podporo ohranitvi sistema e-CODEX in se zavzeli za to, da se odgovornost za njegovo upravljanje prenese na agencijo EU. Med anketiranci so bili delavci v pravni stroki, organi držav članic in mednarodna organizacija (Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu).
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Med oceno učinka za ta zakonodajni predlog so bile uporabljene študije, ki jih je izvedel sedanji konzorcij e-CODEX, zlasti o izkušnjah, pridobljenih z uporabo sistema e-CODEX v pilotnih projektih za pravne postopke, kot sta evropski postopek v sporih majhne vrednosti ali postopek za evropski plačilni nalog.
Poleg tega je Komisija naročila študijo o dolgoročni trajnostnosti infrastruktur za digitalne storitve, ki je bila izvedena v letih 2016–2017. Študija je zajela infrastrukturo za digitalne storitve v okviru e-pravosodja, vključno s sistemom e‑CODEX, in priporočila prenos na regulativno agencijo EU kot najboljšo možnost za zagotavljanje trajnostnosti infrastruktur za digitalne storitve.
Poleg tega je nedavna študija, ki jo je naročila estonska vlada in jo je izvedla družba PricewaterhouseCoopers, prav tako potrdila, da bi bil kratko- do srednjeročno najrealnejši scenarij upravljanje sistema e-CODEX v okviru sedanje strukture upravljanja agencije eu-LISA.
•Ocena učinka
Ta predlog spremlja ocena učinka, predstavljena v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije SWD(2020) 541.
Odbor za regulativni nadzor je na seji 13. decembra 2017 pregledal osnutek ocene učinka, 15. decembra 2017 pa izdal pozitivno mnenje s pridržki, z zahtevo, da bi bilo treba oceno učinka prilagoditi, da bi vključevala priporočila Odbora glede posebnih vidikov. Ti so se najprej nanašali na prihodnost sistema e-CODEX; Odbor je menil, da ni dovolj jasno, ali sta se Svet in Komisija že dogovorila o izbiri agencije gostiteljice. Drugič, Odbor je menil, da bi moralo biti v poročilu bolje pojasnjeno, zakaj se sistem e-CODEX ne uporablja veliko in kako bi predlagana uredba odpravila obstoječa ozka grla. Tretjič, Odbor je menil, da bi morala biti primerjava med obema možnostma za gostovanje sistema e-CODEX bolj uravnotežena in manj pristranska. Komisija je posodobila svojo oceno učinka, da bi se odzvala na te glavne pomisleke in obravnavala številne druge pripombe Odbora.
V oceni učinka je bilo ocenjenih več zakonodajnih in nezakonodajnih možnosti. Nekatere možnosti so bile zavrnjene že v zgodnji fazi. Možnost ustanovitve ločenega pravnega subjekta je bila na primer zavrnjena, ker bi bil tak ukrep nesorazmeren glede na omejene naloge, ki bi mu bile dodeljene. Prav tako je bila zavrnjena možnost uporabe ali razvoja alternativnega sistema, predvsem zato, ker se je sedanji sistem e-CODEX izkazal za zelo uspešnega in učinkovitega v postopkih, za katere se že uporablja, in je razumno pričakovati donos na 24 milijonov EUR, vloženih v njegovo vzpostavitev. Poleg tega bi komercialna rešitev sprožila vprašanja v zvezi z dolgoročno trajnostnostjo in celovitostjo podatkov, saj bi lahko imel lastnik alternativnega sistema teoretično dostop do podatkov, prenesenih z uporabo tega sistema. Prav tako ni bilo mogoče izbrati možnosti predaje sistema e-CODEX državi članici ali konzorciju držav članic, saj so države članice to možnost jasno zavrnile. Kot je navedeno v sklepih Sveta, dajejo prednost prenosu pristojnosti za operativno upravljanje sistema e-CODEX na agencijo eu-LISA.
Pod temi pogoji sta bili v primerjavi z izhodiščnim scenarijem (po katerem ne bi bilo zagotovljeno stalno operativno upravljanje, kar bi privedlo do izteka projekta e-CODEX) ocenjeni dve možnosti. Med njima se je možnost predaje sistema e-CODEX agenciji eu-LISA štela za najprimernejšo. Alternativna možnost, da operativno upravljanje projekta e-CODEX zagotavlja Komisija, se je štela za manj primerno, saj bi bilo težje zagotoviti vključenost držav članic v njegovo upravljanje. Po mnenju držav članic je pomembno, da se pri upravljanju sistema v celoti spoštuje neodvisnost nacionalnih pravosodnih organov. Agencija bi lahko bila tudi prožnejša rešitev, ki bi omogočila boljše upoštevanje prispevkov zainteresiranih strani. Med obstoječimi agencijami ima samo agencija eu-LISA ustrezne izkušnje z upravljanjem informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, zato bi bilo treba dodeliti nalogo upravljanja sistema e-CODEX njej.
V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da bi uporaba sistema e-CODEX koristila digitalizaciji pravosodja, saj bi olajšala in pospešila čezmejne civilne in kazenske postopke ter pravosodno sodelovanje. S povečanjem učinkovitosti čezmejnih postopkov bi pomagala izboljšati delovanje enotnega digitalnega trga in pozitivno vplivala na boj proti čezmejnemu kriminalu, saj bi olajšala sodelovanje med pristojnimi organi. Z uporabo sistema e-CODEX v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih bi lahko postala učinkovitejša tudi nacionalna sodišča.
Kar zadeva možnosti za zagotavljanje operativnega upravljanja sistema e-CODEX, je bilo v oceni učinka ugotovljeno, da bi imela ustrezne zmogljivosti za ta namen regulativna agencija EU, kot je agencija eu-LISA. Agencija eu-LISA bo lahko sistem e-CODEX sproti prilagajala novim tehničnim potrebam držav članic, ki uporabljajo e-CODEX. S tem bi se izognili asimetričnemu razvoju na nacionalni ravni, ki bi lahko vplival na interoperabilnost nacionalnih sistemov držav članic.
Digitalizacija čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, ki bi jo omogočil e-CODEX, bi koristila tudi MSP in mikropodjetjem. Možnost predložitve zahtevkov sodiščem prek spleta – na primer zahtevkov za evropski plačilni nalog ali zahtevkov v okviru evropskega postopka v sporih majhne vrednosti (če to dovoljuje nacionalna zakonodaja) – bi omogočila prihranke zaradi nižjih stroškov poštnine ter učinkovitejših in krajših postopkov. MSP (ali drugi subjekti) ne bi imeli dodatnih stroškov z uporabo sistema e-CODEX v specifičnem pravnem postopku.
•Temeljne pravice
Sistem e-CODEX bi ljudem olajšal uveljavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva v skladu s členom 47 Listine o temeljnih pravicah („Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča“), saj elektronska komunikacija in prenos dokumentov lajšata in pospešujeta sodne postopke. Zainteresirane strani so poudarile, da člen 47 zagotavlja tudi pravico do nepristranskega in neodvisnega sodišča ter da je treba zaradi skladnosti z navedenim členom pri prihodnjem upravljanju in usklajevanju sistema e-CODEX in z njim povezanih dejavnosti to pravico spoštovati.
Ker je sistem e-CODEX decentraliziran sistem, subjekt, ki mu bo zaupano operativno upravljanje sestavnih delov sistema, ne bo hranil ali obdeloval podatkov, razen v obsegu, ki je potreben za vzdrževanje stikov s subjekti, ki upravljajo dostopovne točke e-CODEX. Ti subjekti so odgovorni za vzpostavitev in delovanje različnih omrežij sistema e-CODEX, zato bodo edini odgovorni za osebne podatke, posredovane prek dostopovnih točk, ki jih upravljajo. Odvisno od tega, ali dostopovno točko upravlja institucija, organ ali agencija na ravni EU ali se upravlja na nacionalni ravni, in odvisno od tega, kateri nacionalni organi obdelujejo osebne podatke in za katere namene, se bo uporabljala Uredba (EU) 2018/1725 ali splošna uredba o varstvu podatkov ali Direktiva (EU) 2016/680.
Agencija eu-LISA mora tako kot že zdaj pri obdelavi osebnih podatkov ravnati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Kar zadeva zlasti nalogo nadaljnjega tehničnega razvoja sistema, to vključuje zagotavljanje, da imajo vse izboljšave ali nove različice sestavnih delov programske opreme, zaupane agenciji eu-LISA, že vgrajeno in privzeto spoštovanje zahtev glede varnosti in varstva podatkov. V skladu s členom 10 tega predloga je za izvajanje te naloge in splošno varnost podatkov odgovorna agencija eu-LISA.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Skupni stroški za obdobje 2022–2027 znašajo 9,667 milijona EUR (povprečni letni stroški v višini 1,611 milijona EUR). Od tega zneska je za financiranje agencije eu-LISA za isto obdobje namenjenih 8,723 milijona EUR.
Stroški vključujejo dodatne človeške vire, potrebne za dejavnosti, ki jih bosta izvajali agencija eu-LISA in Komisija. V agenciji eu-LISA se bo začelo zaposlovanje notranjih virov s 1. septembrom 2022 z dvema delovnima mestoma za pogodbena uslužbenca, ki bosta skrbela za nemoteno predajo. Od 1. januarja 2023 bi morala imeti agencija eu-LISA skupno 2 začasna uslužbenca in 3 pogodbene uslužbence, kar bo zagotovilo izvajanje osrednjih funkcij v zvezi s sistemom e-CODEX. Poleg tega bo morala Komisija (Generalni direktorat za pravosodje in potrošnike) sodelovati pri zagotavljanju političnega upravljanja dela, ki ga opravlja agencija eu-LISA, spremljanju agencije in pripravi potrebnih izvedbenih aktov, ki jih določa uredba. Za to je od leta 2022 v proračunu predvideno dodatno zakonsko določeno delovno mesto.
Stroški so podrobno pojasnjeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, bo zanj še naprej odgovoren do uspešnega zaključka postopka predaje/prevzema. Postopek predaje sistema agenciji eu-LISA naj bi se začel 1. januarja 2023 in trajal največ 6 mesecev. V tem obdobju bo zanj še vedno v celoti odgovoren subjekt, ki ga upravlja. To obdobje bo agenciji eu-LISA omogočilo, da se ustrezno pripravi na prevzem sistema. Agencija eu-LISA bi morala zaposliti potrebno osebje in ustrezno načrtovati dejavnosti javnega naročanja.
Agencija eu-LISA mora dve leti po tem, ko bo prevzela odgovornost za sistem e-CODEX, in nato vsaki 2 leti Komisiji predložiti celovito poročilo o dejavnostih v zvezi s tehničnim razvojem in delovanjem sistema e-CODEX v obdobju, ki ga zajema poročanje, vključno z njegovo varnostjo. Ta poročila bodo temeljila na informacijah, ki jih vsako leto zagotovijo države članice in Komisija. Vsebovala bodo seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX; popis čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, v katerih se uporablja sistem; stopnjo digitalizacije vsakega čezmejnega civilnega ali kazenskega postopka; število poslovnih sporočil, poslanih vsaki drugi državi članici, ki sodeluje v vsakem čezmejnem civilnem in kazenskem postopku, in prejetih od nje ter število in vrsto incidentov, ki vplivajo na varnost sistema e-CODEX.
Tri leta po tem, ko bo agencija eu-LISA prevzela odgovornost za sistem e-CODEX, in potem vsaka štiri leta mora Komisija pripraviti celostno oceno sistema e-CODEX, vključno z oceno uporabe uredbe, v kateri so ocenjeni doseženi rezultati glede na zastavljene cilje. Prva ocena bi morala vključevati tudi oceno delovanja odbora za upravljanje programa in mnenje o tem, ali bi ga bilo treba ohraniti. Komisija lahko ob upoštevanju rezultatov te ocene sprejme vse potrebne prihodnje ukrepe.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1 določa predmet urejanja te uredbe. Uredba vzpostavlja sistem e-CODEX in njegovo operativno upravljanje poverja agenciji eu-LISA. Poleg tega so v njej določene odgovornosti Komisije, držav članic in subjektov, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX.
Člen 2 opredeljuje področje uporabe Uredbe. Uredba se uporablja za elektronski prenos informacij v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih prek sistema e-CODEX v skladu s pravnimi instrumenti, sprejetimi na področju civilnega in kazenskega sodelovanja. Priloga I vsebuje seznam teh instrumentov.
Člen 3 vsebuje opredelitve pojmov, ki se uporabljajo v uredbi.
Člen 4 opredeljuje sistem e-CODEX in določa njegovo sestavo, ki zajema programsko opremo za dostopovne točke (vključno s prehodom in konektorjem). Poleg tega sistem e-CODEX sestavljajo digitalni postopkovni standardi, ki omogočajo medsebojno povezanost dostopovnih točk.
Člen 5 Komisijo pooblašča, da do 31. decembra 2022 sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli zahteve glede ravni storitve za dejavnosti, ki jih izvaja eu-LISA. Poleg tega Komisijo pooblašča, da z izvedbenimi akti določi minimalne tehnične specifikacije in standarde, tudi glede varnosti, na katerih temeljijo programski izdelki, vključeni v sistem e-CODEX, zahteve glede ravni storitve in druge potrebne tehnične specifikacije za dejavnosti, ki jih bo izvajala agencija eu-LISA v skladu s členom 6, ter pogoje postopka predaje/prevzema. Poleg tega lahko Komisija sprejme tudi izvedbene akte o tehničnih ureditvah za uporabo sistema e-CODEX v različnih čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih iz Priloge I. Komisiji je naložena tudi odgovornost za vzdrževanje seznama pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki jih upravljajo institucije, organi ali agencije EU, za obveščanje agencije eu-LISA o vseh spremembah tega seznama in za imenovanje korespondentov, ki so upravičeni do podpore pri uporabi sistema e-CODEX.
Člen 6 določa odgovornosti agencije eu-LISA glede operativnega upravljanja sistema e-CODEX. Agenciji eu-LISA nalaga tudi nekatere dodatne naloge v zvezi s sistemom e‑CODEX in ustrezno tehnično delo v zvezi s sestavnimi deli iz člena 4, za katere je odgovorna agencija eu-LISA.
Člen 7 državam članicam nalaga odgovornost za vzdrževanje seznama pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki delujejo na njihovem ozemlju, obveščanje agencije eu-LISA o vseh spremembah tega seznama in imenovanje korespondentov, ki so upravičeni do podpore pri uporabi sistema e-CODEX.
Člen 8 opredeljuje odgovornosti subjektov, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX. Med temi so odgovornost za varno vzpostavitev in upravljanje dostopovne točke in za morebitno povzročeno ji škodo ter za varnost podatkov, prenesenih prek nje. Odgovorni bodo tudi za zbiranje statističnih podatkov o svojem delovanju.
Člen 9 določa postopek predaje sistema e-CODEX od subjekta, ki upravlja sistem e-CODEX, agenciji eu-LISA, vključno z vlogo spremljanja za Komisijo. Najzgodnejši predlagani datum za prevzem je 1. julij 2023, tako da ima agencija eu-LISA dovolj časa za izvedbo nalog, ki so ji že zaupane v zvezi s sistemi SVI, ETIAS in ECRIS-TCN, posodobitvijo sistemov SIS in VIS ter zagotavljanjem interoperabilnosti informacijskih sistemov EU. Prevzem bo dokončen šele, ko bo Komisija izjavila, da je bil postopek predaje/prevzema uspešno zaključen. Subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, bi moral do 31. decembra 2022 predložiti dokument o predaji, v katerem bodo opredeljene ureditve za prenos sistema e-CODEX na agencijo eu-LISA. V obdobju predaje bo subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, še naprej v celoti odgovoren za sistem e-CODEX in bo zagotovil, da se v sistemu izvajajo le popravljalne vzdrževalne dejavnosti. Predaja zajema sestavne dele sistema e-CODEX, opredeljene v členu 4, tj. konektor in digitalne postopkovne standarde, ter podporne izdelke iz Priloge II. Člen 9 podrobneje pojasnjuje, da bi bilo treba s predajo zagotoviti tudi prenos vseh pravic intelektualne lastnine ali pravic do uporabe v zvezi s sistemom e-CODEX ter podpornimi izdelki iz Priloge II, da se agenciji eu-LISA omogoči opravljanje njenih nalog. Vendar pa za glavne komponente programske opreme sistema pogodbeni prenos ne bi smel biti potreben, saj je Domibus odprtokodna programska oprema in je objavljen v skladu s pogoji licence EUPL.
Člen 10 določa zahteve glede varnosti, pri čemer skupno odgovornost za varnost sistema e-CODEX nalaga agenciji eu-LISA pri opravljanju njenih nalog operativnega upravljanja. Agencija eu-LISA mora zagotoviti, da sistem e-CODEX deluje po načelih vgrajenih in privzetih varnosti in varstva podatkov. Poleg tega dodatno pojasnjuje, da je za varnost podatkov, ki se prenašajo prek pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, odgovoren subjekt, ki jo upravlja.
Člen 11 določa, da bo agencija eu-LISA ustanovila svetovalno skupino za e-CODEX, ki bo pomagala pri delu v zvezi s sistemom e-CODEX. Svetovalna skupina bo agenciji eu-LISA zagotavljala potrebno strokovno znanje v zvezi s sistemom e-CODEX, poleg drugih vprašanj pa bo spremljala tudi stanje izvajanja v državah članicah.
Člen 12 vzpostavlja odbor za upravljanje programa, ki bo upravnemu odboru agencije eu-LISA pomagal zagotavljati ustrezno upravljanje sistema e-CODEX. Odbor za upravljanje programa bo deloval kot posredniški organ med svetovalnimi skupinami in upravnim odborom agencije eu-LISA. Zlasti bo spremljal postopek predaje, da se zagotovi pravočasen prevzem sistema s strani agencije eu-LISA. Odbor za upravljanje programa bo tudi zagotovil ustrezno prednostno razvrstitev dela v zvezi s sistemom e-CODEX in posredoval pri morebitnih spornih vprašanjih.
Člen 13 agenciji eu-LISA nalaga, da zagotovi usposabljanje o tehnični uporabi sistema e-CODEX.
V členu 14 so podrobno navedene informacije, ki jih morajo države članice in Komisija zagotoviti agenciji eu-LISA: seznam čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za katere se uporablja sistem e-CODEX, obseg, v katerem se lahko sistem e-CODEX uporablja v vsakem čezmenjnem civilnem in kazenskem postopku, število poslovnih sporočil, ki jih je poslala in prejela vsaka pooblaščena dostopovna točka e-CODEX, ki deluje na njihovem ozemlju, ter število in vrste incidentov, ki so jih subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke sistema e‑CODEX na ozemlju države članice, zabeležili in pri katerih so opazili vpliv na varnost sistema e‑CODEX.
Člen 15 določa pravila o spremljanju in poročanju. Agencija eu-LISA mora Komisiji vsaki dve leti na podlagi informacij držav članic predložiti poročila o sistemu e-CODEX. Poleg tega mora Komisija tri leta po prevzemu in nato vsaka štiri leta predložiti poročilo o sistemu e-CODEX.
Člen 16 ureja spremembe Uredbe (EU) 2018/1726 zaradi novih odgovornosti in nalog agencije eu-LISA v zvezi s sistemom e-CODEX.
Člen 17 se nanaša na postopek komitologije, ki ga je treba uporabiti na podlagi standardne določbe.
Člen 18 določa, da se stroški operativnega upravljanja sistema e-CODEX krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije. Nasprotno pa bodo stroške vzdrževanja seznama pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX na nacionalni ravni in stroške imenovanja korespondentov za sistem e‑CODEX v skladu s členom 7 krile države članice. Stroške vzpostavitve in delovanja sistema e-CODEX na nacionalni ravni v skladu s členom 8 krijejo subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX.
Člen 19 določa, da začne uredba veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
V Prilogi I so navedeni pravni akti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe.
V Prilogi II so navedeni podporni programski izdelki, ki jih je treba v skladu s členom 9 predati agenciji eu-LISA.
2020/0345 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 81(2) in člena 82(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Zagotavljanje učinkovitega dostopa državljanom in podjetjem do pravnega varstva ter lajšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami sta med glavnimi cilji območja svobode, varnosti in pravice v EU, zapisanimi v naslovu V Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(2)Zato je pomembno, da se razvijejo ustrezni kanali za zagotovitev učinkovitega digitalnega sodelovanja pravosodnih sistemov. Posledično je bistveno, da se na ravni Unije vzpostavi instrument informacijske tehnologije, ki bo omogočal hitro, neposredno, interoperabilno, zanesljivo in varno čezmejno elektronsko izmenjavo podatkov o zadevah. Tak sistem, ki bi državljanom in podjetjem omogočal izmenjavo dokumentov in dokazov s sodnimi ali drugimi pristojnimi organi v digitalni obliki, če to omogoča nacionalno pravo ali pravo Unije, bi moral prispevati k izboljšanju dostopa do pravnega varstva.
(3)Obstajajo orodja, ki so bila razvita za digitalno izmenjavo podatkov o zadevah in ne nadomeščajo ali zahtevajo dragih sprememb obstoječih zalednih sistemov, ki so že vzpostavljeni v državah članicah. Glavno tako doslej razvito orodje je obveščanje v okviru e-pravosodja prek spletne izmenjave podatkov (sistem e-CODEX).
(4)Sistem e-CODEX je orodje, ki je posebej zasnovano za lajšanje čezmejne elektronske izmenjave sporočil na področju pravosodja. Glede na povečano digitalizacijo postopkov v civilnih in kazenskih zadevah je cilj sistema e-CODEX izboljšati učinkovitost čezmejne komunikacije med pristojnimi organi ter državljanom in podjetjem olajšati dostop do pravnega varstva. Upravlja ga konzorcij držav članic in organizacij s sredstvi iz programov Unije.
(5)Sistem e-CODEX sestavljata dva elementa programske opreme: programska oprema Domibus Gateway za izmenjavo sporočil z drugimi prehodi in programska oprema Domibus Connector, ki zagotavlja številne funkcije, povezane s prenosom sporočil med nacionalnimi sistemi. Prehod temelji na gradniku eDelivery, ki ga vzdržuje Komisija, medtem ko operativno upravljanje konektorja izvaja konzorcij držav članic in organizacij s sredstvi iz programov Unije (subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX). Programska oprema konektorja zagotavlja funkcije, kot sta preverjanje elektronskih podpisov prek varnostne knjižnice in dokazilo o dostavi. Poleg tega je subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, razvil predloge za digitalne obrazce, ki se uporabljajo v specifičnih civilnih in kazenskih postopkih, za katere je bil poskusno uporabljen sistem e-CODEX.
(6)Glede na pomen sistema e-CODEX za čezmejne izmenjave na področju pravosodja v Uniji bi moral obstajati trajnosten pravni okvir Unije, ki bi vzpostavil sistem e-CODEX ter določal pravila v zvezi z njegovim delovanjem in razvojem. Tak pravni okvir bi moral jasno opredeliti in določiti sestavne dele sistema e-CODEX, da se zagotovi njegova tehnična trajnostnost. Sistem bi moral opredeliti sestavne dele informacijske tehnologije za dostopovne točke, ki bi morale biti sestavljene iz prehoda za varno komunikacijo z drugimi opredeljenimi prehodi in konektorja za podporo izmenjavam sporočil. Vključevati bi moral tudi digitalne postopkovne standarde, ki jih sestavljajo modeli poslovnih procesov in predloge, ki opredeljujejo elektronsko obliko dokumentov, ki se uporabljajo v okviru teh postopkov, za podporo uporabi dostopovnih točk e-CODEX za pravne postopke, določene v pravnih aktih, sprejetih na področju pravosodnega sodelovanja, in za omogočanje izmenjave informacij med dostopovnimi točkami.
(7)Ker je treba zagotoviti dolgoročno trajnostnost sistema e-CODEX in njegovega upravljanja ob upoštevanju neodvisnosti nacionalnih pravosodnih organov, bi bilo treba imenovati ustrezen subjekt za operativno upravljanje sistema.
(8)Najprimernejši subjekt za operativno upravljanje sistema je agencija, saj njena upravljavska struktura omogoča sodelovanje držav članic pri operativnem upravljanju sistema prek udeležbe v upravnem odboru agencije, svetovalnih skupinah in odborih za upravljanje programa. Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), ustanovljena z Uredbo (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta, ima ustrezne izkušnje z upravljanjem obsežnih informacijskih sistemov. Zato bi ji bilo treba zaupati operativno upravljanje sistema e-CODEX. Prav tako je treba prilagoditi obstoječo strukturo upravljanja agencije eu-LISA s prilagoditvijo pristojnosti njenega upravnega odbora in ustanovitvijo svetovalne skupine za e-CODEX. Uredbo (EU) 2018/1726 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Ustanoviti bi bilo treba tudi poseben odbor za upravljanje programa.
(9)V skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1726 je vloga upravnega odbora agencije eu-LISA zagotoviti, da se pri vseh odločitvah in ukrepih agencije, ki vplivajo na obsežne informacijske sisteme na področju svobode, varnosti in pravice, spoštuje načelo neodvisnosti sodstva. Struktura upravljanja agencije eu-LISA in shema financiranja dodatno zagotavljata spoštovanje tega načela. Prav tako je pomembno, da se prek odbora za upravljanje programa v upravljanje sistema e-CODEX vključijo pravniški poklici in druge zainteresirane strani.
(10)Glede na prednostne naloge agencije eu-LISA, in sicer razvoj in upravljanje sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN), revidiranega schengenskega informacijskega sistema (SIS), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac ter strateške naloge vzpostavitve okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU, agencija eu-LISA ne bi smela prevzeti odgovornosti za sistem e-CODEX pred 1. julijem 2023.
(11)Sistem e-CODEX se lahko uporablja v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih. Vendar bi se lahko glede na svojo odprtokodno naravo uporabljal tudi v drugih primerih. Ta uredba se ne bi smela uporabljati za nobeno uporabo sistema e-CODEX, ki ne temelji na pravnih aktih iz Priloge I.
(12)Agencija eu-LISA bi morala biti odgovorna za sestavne dele sistema e-CODEX, razen za operativno upravljanje programske opreme Domibus Gateway, saj jo Komisija trenutno zagotavlja medsektorsko v okviru gradnika eDelivery. Agencija eu-LISA bi morala od subjekta, ki upravlja sistem e-CODEX, prevzeti polno odgovornost za operativno upravljanje programske opreme Domibus Connector in digitalnih postopkovnih standardov. Glede na to, da sta Domibus Gateway in Domibus Connector sestavna dela e-Codexa, bi morala agencija eu-LISA zagotoviti združljivost konektorja z najnovejšo različico prehoda. V ta namen bi morala Komisija od začetka veljavnosti te uredbe agencijo eu-LISA vključiti v ustrezni organ, ki upravlja gradnik eDelivery.
(13)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta. Izvedbeni akti, sprejeti v tem okviru, bi morali določiti minimalne tehnične specifikacije in standarde, tudi glede varnosti, za sestavne dele sistema e-CODEX, zahteve glede ravni storitev za dejavnosti, ki jih izvaja agencija eu-LISA, in druge potrebne tehnične specifikacije za te dejavnosti ter podrobno določiti postopek predaje/prevzema. Z izvedbenimi akti bi se lahko določile tudi tehnične ureditve v podporo uporabi sistema e-CODEX v postopkih na področju pravosodnega sodelovanja.
(14)Določiti bi bilo treba specifične odgovornosti agencije eu-LISA v zvezi z operativnim upravljanjem sistema e‑CODEX.
(15)Države članice bi morale vzdrževati sezname pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki delujejo na njihovem ozemlju, in jih poslati agenciji eu-LISA, da se omogoči interakcija med njimi v okviru ustreznih postopkov. Komisija bi morala iz istega razloga vzdrževati podoben seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki jih upravljajo institucije, organi in agencije Unije. Subjekti, ki upravljajo dostopovne točke na nacionalni ravni, so lahko javni organi, organizacije, ki zastopajo delavce v pravni stroki, ali zasebna podjetja. Ob upoštevanju decentralizirane narave sistema e-CODEX bi morali biti za vzpostavitev in upravljanje pooblaščenih dostopovnih točk e‑CODEX odgovorni izključno subjekti, ki upravljajo zadevne dostopovne točke, čeprav bi morala operativno upravljanje sistema e-CODEX zagotavljati agencija eu-LISA. Subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, bi morali biti odgovorni za vsako škodo, ki nastane zaradi delovanja pooblaščene dostopovne točke e‑CODEX.
(16)Nacionalni sistemi, ki so medsebojno povezani prek sistema e-CODEX, bi morali omogočati spremljanje njegove učinkovitosti in uspešnosti z zagotovitvijo mehanizma za spremljanje izložkov, rezultatov in učinkov instrumentov, ki omogočajo prenos elektronskih podatkov v okviru čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov v Uniji. Sistemi, povezani s pooblaščenimi dostopovnimi točkami e-CODEX, bi zato morali imeti možnost, da sistematično zbirajo in vzdržujejo izčrpne podatke o uporabi čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov v skladu z ustreznimi določbami pravnih aktov iz Priloge I. To naj ne bi le olajšalo dela držav članic pri zbiranju ustreznih podatkov ter zagotovilo vzajemno odgovornost in preglednost, ampak bi tudi znatno olajšalo naknadno spremljanje pravnih aktov, ki jih je Komisija sprejela na področju civilnega in kazenskega sodelovanja. Zbrane informacije bi morale zajemati le zbirne podatke in ne bi smele biti osebni podatki.
(17)Agencija eu-LISA bi morala pri opravljanju svojih nalog ohranjati visoko raven varnosti. Pri nadaljnjem tehničnem razvoju programske opreme bi morala upoštevati načela vgrajene varnosti ter vgrajenega in privzetega varstva podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Subjekti, ki bodo upravljali pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, bi morali biti odgovorni za varstvo podatkov, prenesenih prek njihovih dostopovnih točk.
(18)Če je treba z uporabo sistema e-CODEX obdelovati tajne podatke, bi moral biti sistem akreditiran v skladu s pravili agencije eu-LISA o varnosti podatkov.
(19)Da bi lahko agencija eu-LISA ustrezno pripravila prevzem, bi moral subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, do 31. decembra 2022 pripraviti dokument o predaji, v katerem bi bile določene podrobne ureditve za prenos sistema e-CODEX, vključno z merili za uspešen postopek predaje in njegovo dokončanje, v skladu z izvedbenimi akti, ki jih sprejme Komisija v skladu s to uredbo. Dokument o predaji bi moral zajemati sestavne dele sistema e‑CODEX, vključno s prehodom, konektorjem in digitalnimi postopkovnimi standardi, pa tudi ustrezne podporne izdelke. Komisija bi morala spremljati postopek predaje/prevzema, da bi zagotovila njegovo skladnost z izvedbenimi akti in dokumentom o predaji, prevzem pa bi moral biti zaključen šele, ko Komisija izjavi, da je bil postopek uspešno dokončan. Subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, po predložitvi dokumenta o predaji in do uspešnega zaključka predaje sistema e-CODEX agenciji eu-LISA ne bi smel izdati nobene nove različice, ampak bi moral zagotavljati le dejavnosti popravljalnega vzdrževanja sistema e-CODEX.
(20)S predajo bi bilo treba zagotoviti tudi prenos vseh pravic intelektualne lastnine ali pravic do uporabe v zvezi s sistemom e-CODEX in ustreznimi podpornimi izdelki, da se agenciji eu-LISA omogoči izvajanje njenih pristojnosti iz te uredbe. Vendar pa za glavne komponente programske opreme sistema pogodbeni prenos ne bi smel biti potreben, saj je Domibus odprtokodna programska oprema, objavljena v skladu s pogoji javne licence Evropske unije (EUPL).
(21)Agencija eu-LISA bi morala vsaki dve leti poročati Komisiji o tehničnem razvoju in tehničnem delovanju sistema e-CODEX, da bi lahko Komisija redno ocenjevala sistem e-CODEX. Za pripravo tega poročila bi morale države članice agenciji eu-LISA zagotoviti ustrezne informacije o dostopovnih točkah, ki delujejo na njihovem ozemlju, Komisija pa bi morala zagotoviti podobne informacije o dostopovnih točkah, ki jih upravljajo institucije, organi in agencije Unije.
(22)Ta uredba ne bi smela določati nobene posebne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi morala potekati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov. Za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo dostopovne točke e-CODEX, ki jih upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, vzpostavljene na ozemlju držav članic v skladu s to uredbo, se uporabljata Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta in Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta.
(23)Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta se uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani institucij in organov in agencij Unije, kadar izvajajo svoje naloge na podlagi te uredbe.
(24)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.
(25)V skladu s členoma 1 in 2 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, in brez poseganja v člen 4 tega protokola Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.
[ali]
(26)V skladu s členom 3 ter členom 4a(1) Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, je Irska podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.
(27)Opravljeno je bilo posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je sprejel mnenje ... –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja decentraliziran informacijski sistem za čezmejno komunikacijo, da se omogoči varna in zanesljiva elektronska izmenjava dokumentov, zahtevkov, pravnih obrazcev, dokazov ali drugih informacij v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (obveščanje v okviru e-pravosodja prek spletne izmenjave podatkov – sistem e-CODEX).
Določa pravila o:
(a)opredelitvi in sestavi sistema e-CODEX;
(b)operativnem upravljanju sistema e-CODEX s strani Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA);
(c)odgovornostih Komisije, držav članic in subjektov, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za elektronski prenos informacij v okviru čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov prek sistema e‑CODEX v skladu s pravnimi akti, sprejetimi na področju pravosodnega sodelovanja, navedenimi v Prilogi I.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a)„dostopovna točka e-CODEX“ pomeni programsko opremo za dostopovno točko, nameščeno na infrastrukturo strojne opreme, ki je zmožna varno pošiljati informacije drugim dostopovnim točkam e-CODEX in jih od njih sprejemati;
(b)„pooblaščena dostopovna točka e-CODEX“ pomeni dostopovno točko e-CODEX, o kateri je bila agencija eu-LISA uradno obveščena v skladu s členom 5(4) ali členom 7(1) in ki upravlja digitalni postopkovni standard iz člena 4(3);
(c)„subjekt, ki upravlja pooblaščeno dostopovno točko e-CODEX“ pomeni institucijo, organ ali agencijo Unije, nacionalni javni organ ali pravno osebo, ki upravlja pooblaščeno dostopovno točko e-CODEX;
(d)„povezani sistem“ pomeni sistem IT, ki je povezan z dostopovno točko e-CODEX za namene komunikacije z drugimi dostopovnimi točkami e-CODEX;
(e)„osrednja testna platforma“ pomeni dostopovno točko e-CODEX, ki se uporablja izključno za testiranje in zagotavlja niz funkcij, ki jih lahko uporabljajo subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, da preverijo pravilno delovanje svojih dostopovnih točk in pravilno uporabo digitalnih postopkovnih standardov e-CODEX v povezanih sistemih, povezanih s temi dostopovnimi točkami;
(f)„model poslovnega procesa“ pomeni grafični in besedilni prikaz konceptualnega modela več povezanih, strukturiranih dejavnosti ali nalog skupaj z ustreznimi podatkovnimi modeli in zaporedjem, v katerem je treba izvajati dejavnosti ali naloge, da se doseže smiselna interakcija med dvema ali več stranmi;
(g)„operativno upravljanje“ pomeni vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema e‑CODEX v skladu s to uredbo.
Poglavje 2
Sestava, funkcije in odgovornosti v zvezi s sistemom e-CODEX
Člen 4
Sestava sistema e-CODEX
1.Sistem e-CODEX sestavljajo dostopovna točka e-CODEX in digitalni postopkovni standardi.
2.Dostopovno točko e-CODEX sestavljata:
(a)prehod, sestavljen iz programske opreme, ki temelji na skupnem sklopu protokolov in omogoča varno izmenjavo informacij prek telekomunikacijskega omrežja z drugimi prehodi z uporabo istega skupnega sklopa protokolov;
(b)konektor, ki omogoča povezavo povezanih sistemov s prehodom iz točke (a) in je sestavljen iz programske opreme, ki temelji na skupnem sklopu odprtih protokolov in omogoča:
(i)strukturiranje, beleženje in povezovanje sporočil;
(ii)preverjanje njihove celovitosti in avtentičnosti;
(iii)ustvarjanje časovno vezanih dokazil o prejemu za izmenjana sporočila.
3.Digitalni postopkovni standard sestavljajo modeli poslovnega procesa in predloge, ki opredeljujejo elektronsko obliko dokumentov, uporabljanih v okviru postopkov, določenih v pravnih aktih iz Priloge I.
Člen 5
Odgovornosti Komisije
1.Komisija do 31. decembra 2022 z izvedbenimi akti določi:
(a)minimalne tehnične specifikacije in standarde, tudi za varnost, na katerih temeljijo sestavni deli sistema e-CODEX iz člena 4;
(b)zahteve glede ravni storitev za dejavnosti, ki jih bo izvajala agencija eu-LISA v skladu s členom 6, in druge potrebne tehnične specifikacije za te dejavnosti;
(c)posebne ureditve za postopek predaje/prevzema iz člena 9.
2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne tehnične specifikacije o digitalnih postopkovnih standardih, opredeljenih v členu 4(3).
3.Izvedbeni akti iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).
4.Komisija vzdržuje seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki jih upravljajo institucije, organi in agencije Unije, ter čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov in obrazcev, za katerih uporabo je pooblaščena posamezna dostopovna točka. O spremembah nemudoma uradno obvesti agencijo eu-LISA brez poseganja v letno uradno obvestilo iz člena 14.
5.Komisija imenuje največ pet korespondentov za e-CODEX. Samo korespondenti za e-CODEX so upravičeni, da od agencije eu-LISA zahtevajo in prejmejo tehnično podporo iz člena 6(2)(f) v zvezi s sistemom e-CODEX, ki ga upravljajo institucije, organi in agencije Unije.
Člen 6
Odgovornosti agencije eu-LISA
1.Agencija eu-LISA je odgovorna za operativno upravljanje sestavnih delov sistema e-CODEX iz člena 4(2)(b) in (3) ter podporne programske opreme iz Priloge II.
2.Operativno upravljanje sistema e-CODEX obsega zlasti naslednje:
(a)razvoj, vzdrževanje, odpravljanje napak in distribucijo programske opreme iz odstavka 1 pooblaščenim dostopovnim točkam e‑CODEX;
(b)razvoj, vzdrževanje, distribucijo in posodabljanje vse dokumentacije v zvezi s sestavnimi deli sistema e-CODEX in njegovo podporno programsko opremo iz odstavka 1 za pooblaščene dostopovne točke e-CODEX;
(c)razvoj, vzdrževanje, posodabljanje in distribucijo konfiguracijske datoteke z izčrpnim seznamom pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX drugim pooblaščenim dostopovnim točkam e-CODEX, vključno s postopki in obrazci, ki jih lahko izvaja vsaka od teh dostopovnih točk;
(d)tehnične spremembe sistema e-CODEX in dodajanje novih funkcij, objavljenih kot nove različice sistema e-CODEX v odziv na nove zahteve iz izvedbenih aktov iz člena 5(2) ali svetovalne skupine za e-CODEX;
(e)podporo in usklajevanje dejavnosti testiranja, vključno s povezljivostjo, pri katerih sodelujejo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX;
(f)tehnično podporo korespondentom za e-CODEX v zvezi s sistemom e-CODEX;
(g)vzdrževanje in distribucijo modelov poslovnih procesov, predlog, ki opredeljujejo elektronsko obliko dokumentov iz člena 4(3), in osnovnih vnaprej določenih modelov za zbiranje podatkov pooblaščenim dostopovnim točkam e-CODEX;
(h)objavo seznama pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, o katerih je bila uradno obveščena agencija eu-LISA, ter čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za izvajanje katerih je pooblaščena vsaka od teh dostopovnih točk, na spletišču agencije eu-LISA;
(i)odgovarjanje na zahtevke služb Komisije za tehnično svetovanje in podporo pri pripravi izvedbenih aktov iz člena 5(2);
(j)pripravo in distribucijo novih modelov poslovnih procesov in predlog, ki opredeljujejo elektronsko obliko dokumentov iz člena 4(3), pooblaščenim dostopovnim točkam e-CODEX, vključno z organiziranjem in moderiranjem delavnic s korespondenti za e-CODEX.
3.Agencija eu-LISA je odgovorna za naslednje dodatne naloge:
(a)zagotavljanje, delovanje in vzdrževanje informacijske infrastrukture strojne in programske opreme, ki je potrebna za izvajanje njenih nalog, na tehničnih lokacijah agencije eu-LISA, kjer se nahaja ta oprema;
(b)zagotavljanje, delovanje in vzdrževanje osrednje testne platforme;
(c)obveščanje širše javnosti prek interneta o sistemu e-CODEX prek vrste obsežnih komunikacijskih kanalov, kot so spletna mesta ali družbeni mediji;
(d)pripravo, posodabljanje in spletno razširjanje netehničnih informacij o sistemu e-CODEX in dejavnostih, ki jih izvaja agencija eu-LISA.
4.Agencija eu-LISA da v delovnem času na voljo vire v stalni pripravljenosti, da zagotovi enotno kontaktno točko, ki jo lahko pooblaščene dostopovne točke e-CODEX obveščajo o varnostnih vprašanjih. Po prejetju takih obvestil agencija eu-LISA analizira varnostno vprašanje in po potrebi obvesti pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, na katere vpliva navedeno varnostno vprašanje.
Člen 7
Odgovornosti držav članic
1.Države članice vzdržujejo seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki delujejo na njihovem ozemlju, ter čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov in obrazcev, za katerih izvajanje in uporabo je pooblaščena posamezna dostopovna točka. O spremembah nemudoma uradno obvestijo agencijo eu-LISA brez poseganja v letno uradno obvestilo iz člena 14.
2.Vsaka država članica imenuje največ pet korespondentov za e-CODEX. Samo ti korespondenti imajo pravico zahtevati in prejeti tehnično podporo iz člena 6(2)(f).
Člen 8
Odgovornosti subjektov, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX.
1.Za varno vzpostavitev in delovanje pooblaščene dostopovne točke e-CODEX je odgovoren subjekt, ki jo upravlja. Ta odgovornost vključuje potrebne prilagoditve konektorja iz člena 4(2)(b), da bo združljiv z vsakim povezanim sistemom, in vse druge potrebne tehnične prilagoditve njegovih povezanih sistemov.
2.Subjekt, ki upravlja pooblaščeno dostopno točko e-CODEX, v svojih povezanih sistemih zagotovi mehanizem, ki omogoča pridobivanje ustreznih podatkov o uporabi čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov v skladu z ustreznimi določbami pravnih aktov iz Priloge I.
3.Odgovornost za vsako škodo, ki nastane zaradi delovanja pooblaščene dostopovne točke e-CODEX in vseh povezanih sistemov, nosi subjekt, ki upravlja to pooblaščeno dostopovno točko e-CODEX.
Člen 9
Predaja in prevzem
1.Subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, najpozneje do 31. decembra 2022 agenciji eu-LISA predloži skupni dokument o predaji, v katerem opredeli podrobne ureditve za prenos sistema e-CODEX, tudi merila za uspešen postopek in dokončanje predaje ter s tem povezano dokumentacijo, kot je določeno v izvedbenih aktih v skladu s členom 5(1)(c), vključno z določbami o pravicah intelektualne lastnine ali pravicah do uporabe v zvezi s sistemom e-CODEX in podporno programsko opremo iz Priloge II, s čimer agenciji eu-LISA omogoči izvajanje njenih pristojnosti v skladu s členom 6.
2.Največ šest mesecev po predložitvi dokumenta o predaji iz odstavka 1 se izvede postopek predaje/prevzema med subjektom, ki upravlja sistem e-CODEX, in agencijo eu-LISA. V tem obdobju je subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, še naprej v celoti odgovoren za sistem e-CODEX in zagotavlja, da se v sistemu izvajajo le popravljalne vzdrževalne dejavnosti, brez kakršnih koli drugih sprememb. Zlasti ne izda nobene nove različice sistema e-CODEX.
3.Komisija spremlja postopek predaje/prevzema, da bi zagotovila, da subjekt, ki upravlja sistem e-CODEX, in agencija eu-LISA pravilno izvajata podrobne ureditve postopka na podlagi meril iz odstavka 1.
4.Agencija eu-LISA prevzame odgovornost za sistem e-CODEX na datum, ko Komisija razglasi uspešen zaključek postopka predaje/prevzema iz odstavka 2, vendar ne pred 1. julijem 2023.
Člen 10
Varnost
1.Agencija eu-LISA je po uspešnem prevzemu sistema e-CODEX odgovorna za vzdrževanje visoke ravni varnosti pri opravljanju svojih nalog, vključno z varnostjo informacijske infrastrukture strojne in programske opreme iz člena 6(3). Agencija eu-LISA zlasti zagotovi, da se vzpostavi in vzdržuje varnostni načrt za sistem e-CODEX ter da se sistem e-CODEX upravlja v skladu s tem varnostnim načrtom, pri čemer se v pravilih o varnosti podatkov upošteva stopnja tajnosti podatkov, ki se obdelujejo v sistemu e-CODEX in agenciji eu-LISA. Tak načrt določa redne varnostne inšpekcijske preglede in revizije, vključno z ocenami varnosti programske opreme sistema e-CODEX, pri katerih sodelujejo subjekti, ki upravljajo dostopovno točko e-CODEX.
2.Agencija eu-LISA pri opravljanju svojih nalog upošteva načeli vgrajene varnosti ter vgrajenega in privzetega varstva podatkov. Tajni podatki se ne posredujejo prek sistema e-CODEX, razen če agencija eu-LISA akreditira sistem, pristojni nacionalni varnostni organi držav članic pa akreditirajo dostopovne točke.
3.Subjekt, ki upravlja pooblaščeno dostopovno točko e-CODEX, je izključno odgovoren za njeno varnost, vključno z varnostjo podatkov, ki se prenašajo prek nje.
O vseh varnostnih vprašanjih nemudoma obvesti agencijo eu-LISA in državo članico, ki vzdržuje seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, na katerem je navedena dostopovna točka, oziroma, v primeru dostopovne točke, ki jo upravlja institucija, organ ali agencija Unije, Komisijo.
Agencija eu-LISA oblikuje varnostna pravila in smernice v zvezi z dostopovnimi točkami e-CODEX. Subjekt, ki upravlja pooblaščeno dostopovno točko e-CODEX, agenciji eu-LISA predloži izjave, ki dokazujejo njeno skladnost s pravili za varnost dostopovnih točk e-CODEX. Te izjave se posodabljajo vsako leto ali kadar koli je potrebna sprememba.
Člen 11
Svetovalna skupina za e-CODEX
1.Svetovalna skupina za e-CODEX, ustanovljena v skladu s členom 27(dc) Uredbe (EU) 2018/1726, od 1. januarja 2023 agenciji eu-LISA zagotavlja potrebno strokovno znanje v zvezi s sistemom e-CODEX, zlasti pri pripravi njenega letnega delovnega programa in letnega poročila o dejavnostih. Spremlja tudi stanje izvajanja v državah članicah. Svetovalna skupina se obvesti o vseh varnostnih vprašanjih.
2.Med postopkom predaje/prevzema se svetovalna skupina za e-CODEX redno sestaja, in sicer vsaj vsak drugi mesec, dokler ni postopek prevzema uspešno zaključen.
3.Svetovalna skupina za e-CODEX po vsakem sestanku poroča odboru za upravljanje programa. Zagotavlja tehnično znanje za pomoč pri nalogah odbora za upravljanje programa in spremlja izvajanje v državah članicah.
4.Svetovalna skupina za e-CODEX v svoje delo vključi strokovne organizacije in druge zainteresirane strani, ki so v času predaje sistema e-CODEX sodelovale pri upravljanju sistema e-CODEX.
Člen 12
Odbor za upravljanje programa
1.Upravni odbor agencije eu-LISA do 1. januarja 2023 ustanovi odbor za upravljanje programa e-CODEX, ki ga sestavlja deset članov.
2.Odbor za upravljanje programa sestavlja osem članov, ki jih imenuje upravni odbor, poleg njih pa še predsednik svetovalne skupine iz člena 11 in en član, ki ga imenuje Komisija. Upravni odbor zagotovi, da imajo člani, ki jih imenuje v odbor za upravljanje programa, potrebne izkušnje in strokovno znanje v zvezi s sistemom e-CODEX.
3.Agencija eu-LISA sodeluje pri delu odbora za upravljanje programa. Predstavniki agencije eu-LISA se zato udeležujejo sej odbora za upravljanje programa, da bi poročali o delu v zvezi s sistemom e-CODEX ter o vsem drugem povezanem delu in dejavnostih.
4.Odbor za upravljanje programa se sestane vsaj enkrat na tri mesece ali pogosteje, če je to potrebno. Zagotavlja ustrezno upravljanje sistema e‑CODEX, zlasti med postopkom predaje/prevzema in v zvezi z izvajanjem aktov, sprejetih v skladu s členom 5(2). Upravnemu odboru agencije eu-LISA redno in po možnosti vsak drugi mesec predloži pisna poročila o napredku projekta. Odbor za upravljanje programa nima pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora.
5.Odbor za upravljanje programa določi svoj poslovnik, ki vključuje zlasti pravila o:
(a)izbiri predsednika;
(b)krajih sej;
(c)pripravi sej;
(d)prisotnosti strokovnjakov na sejah, vključno s strokovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, ki so v času predaje sistema e-CODEX sodelovale pri upravljanju sistema e-CODEX;
(e)komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost članov, ki ne sodelujejo v upravnem odboru.
6.Odboru za upravljanje programa predseduje država članica, ki jo v celoti zavezujejo pravni akti iz Priloge I in ki uporablja e-CODEX v okviru njihovega področja uporabe ter ki jo v celoti zavezujejo pravni akti, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo vseh obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja agencija eu-LISA.
7.Vse potne stroške in stroške bivanja članov odbora za upravljanje programa krije agencija eu-LISA. Smiselno se uporablja člen 10 poslovnika eu-LISA.
8.Sekretariat odbora za upravljanje programa zagotovi eu-LISA.
Člen 13
Usposabljanje
Agencija eu-LISA opravlja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sistema e‑CODEX v skladu z Uredbo (EU) 2018/1726, vključno z zagotavljanjem spletnega gradiva za usposabljanje.
Člen 14
Uradna obvestila
1.Države članice agenciji eu-LISA vsako leto po njenem uspešnem prevzemu sistema e-CODEX do 31. januarja uradno sporočijo:
(a)seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki delujejo na njihovem ozemlju, ter čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov ter obrazcev, ki jih lahko uporabljajo posamezne pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, kot je navedeno v členu 7(1);
(b)seznam čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za katere uporabljajo sistem e-CODEX, in obseg, v katerem se lahko sistem e-CODEX uporablja za vsakega od teh postopkov;
(c)število sporočil, ki jih je poslala in prejela vsaka pooblaščena dostopovna točka e‑CODEX, ki deluje na njihovem ozemlju, združenih in razvrščenih po ustreznih pooblaščenih dostopovnih točkah e-CODEX ter po čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih;
(d)ter število in vrste incidentov, ki so jih subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke sistema e‑CODEX na ozemlju države članice, zabeležili in pri katerih so opazili vpliv na varnost sistema e‑CODEX.
2.Komisija agenciji eu-LISA vsako leto po njenem uspešnem prevzemu sistema e-CODEX do 31. januarja uradno sporoči:
(a)seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX, ki jih upravljajo institucije, organi in agencije Unije, ter čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov ter obrazcev, ki jih lahko uporabljajo posamezne pooblaščene dostopovne točke e-CODEX, kot je navedeno v členu 5(4);
(b)seznam čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za katere uporabljajo sistem e-CODEX, in obseg, v katerem se lahko sistem e-CODEX uporablja za vsakega od teh postopkov;
(c)število sporočil, ki jih je poslala in prejela vsaka pooblaščena dostopovna točka e‑CODEX, ki jo upravljajo institucije, organi in agencije Unije, združenih in razvrščenih po ustreznih pooblaščenih dostopovnih točkah e-CODEX ter po čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih;
(d)ter število in vrste incidentov, ki so jih subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke sistema e‑CODEX na ozemlju države članice, zabeležili in pri katerih so opazili vpliv na varnost sistema e‑CODEX..
Člen 15
Spremljanje in poročanje
1.Agencija eu-LISA prvič dve leti po prevzemu odgovornosti za sistem e-CODEX in nato vsaki dve leti Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju in uporabi sistema e-CODEX, vključno z varnostjo sistema.
2.Agencija eu-LISA konsolidira podatke, ki jih prejme od Komisije in držav članic v skladu s členom 14, ter v poročilu iz odstavka 1 navede naslednje:
(a)seznam in število čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za katere se je v obdobju poročanja uporabljal sistem e-CODEX;
(b)število pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX za vsako državo članico ter za vsak civilni in kazenski postopek;
(c)za vsako državo članico posamezne stopnje čezmejnih civilnih in kazenskih postopkov, za katere se lahko uporablja sistem e-CODEX;
(d)število sporočil, poslanih prek sistema, za vsak civilni in kazenski postopek med vsako od pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX;
(e)število in vrsto incidentov, ki vplivajo na varnost sistema e-CODEX, ter informacije o skladnosti z varnostnim načrtom za e-CODEX.
3.Komisija prvič tri leta po tem, ko agencija eu-LISA prevzame odgovornost za sistem e‑CODEX, nato pa vsaka štiri leta, pripravi celostno oceno sistema e-CODEX. Ta celostna ocena vključuje oceno uporabe te uredbe in pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje ter lahko predlaga morebitne prihodnje ukrepe. Komisija ob prvem ocenjevanju ponovno preuči tudi vlogo odbora za upravljanje programa in njegovo nadaljnje delovanje. Komisija poročilo o oceni posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 16
Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726
Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:
(1)v členu 1 se doda naslednji odstavek 4a:
„4a. Agencija je odgovorna za razvoj in operativno upravljanje, vključno s tehničnim razvojem, računalniško podprtega sistema za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX).“;
(2)vstavi se naslednji člen 8b:
„Člen 8b
Naloge, povezane s sistemom e-CODEX
V zvezi s sistemom e-CODEX Agencija opravlja:
(a)naloge, ki jih ima na podlagi Uredbe (EU) 20XX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta*;
(b)naloge v zvezi z usposabljanjem o tehnični uporabi sistema e-CODEX, vključno z zagotavljanjem spletnega gradiva za usposabljanje.
__________
*
o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L …).“;
(3)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, sistema Eurodac, SVI, ETIAS, omrežja DubliNet, sistema ECRIS-TCN, sistema e-CODEX in drugih obsežnih informacijskih sistemov iz člena 1(5).“;
(4)v členu 19 se odstavek 1 spremeni:
(a)točka (ff) se nadomesti z naslednjim:
„(ff)sprejme poročila o tehničnem delovanju:
(i)SIS v skladu s členom 60(7) Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta* in členom 74(8) Uredbe (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta**;
(ii)VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ;
(iii)SVI v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) 2017/2226;
(iv)ETIAS v skladu s členom 92(4) Uredbe (EU) 2018/1240;
(v)ECRIS-TCN in referenčne programske opreme sistema ECRIS v skladu s členom 36(8) Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta***;
(vi)sestavnih delov interoperabilnosti v skladu s členom 78(3) Uredbe (EU) 2019/817 in členom 74(3) Uredbe (EU) 2019/818;
(vii)sistema e‑CODEX v skladu s členom 14(1) Uredbe (EU) XXX z dne 20XX [te uredbe]
__________
*
Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).
**
Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU. (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).
***
Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).“ ;
(b)točka (mm) se nadomesti z naslednjim:
„(mm)zagotovi, da se vsako leto objavi:
(i)seznam pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS, v skladu s členom 41(8) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 56(7) Uredbe (EU) 2018/1862, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS (N. SIS) in uradov SIRENE, v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2018/1861 oziroma členom 7(3) Uredbe (EU) 2018/1862;
(ii)seznam pristojnih organov s skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2017/2226;
(iii)seznam pristojnih organov s skladu s členom 87(2) Uredbe (EU) 2018/1240;
(iv)seznam centralnih organov s skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) 2019/816;
(v)seznam organov s skladu s členom 71(1) Uredbe (EU) 2019/817 ter členom 67(1) Uredbe (EU) 2019/818;
(vi)seznam pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX v skladu s členom 6(2)(h) Uredbe (EU) XXX z dne 20XX [o sistemu e-CODEX – ta uredba];“;
(5)v členu 27(1) se vstavi naslednja točka (dc):
„(dc)svetovalna skupina za e-CODEX;“.
POGLAVJE 3
Končne določbe
Člen 17
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Člen 18
Stroški
1.Stroški, nastali pri opravljanju nalog iz člena 6, se krijejo iz splošnega proračuna Evropske unije.
2.Stroške nalog iz členov 7 in 8 krijejo države članice in subjekti, ki upravljajo pooblaščene dostopovne točke e-CODEX.
Člen 19
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
Predsednik
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3.Vrsta predloga/pobude
1.4.Cilji
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.7.Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistem
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje
3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o računalniško podprtem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in kazenskih postopkih (sistem e-CODEX) in spremembi Uredbe (EU) 2018/1726
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote; pravosodje, pravice in vrednote
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
◻ Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa
⌧ Podaljšanje obstoječega ukrepa
◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Cilj tega zakonodajnega predloga je vzpostaviti sistem e-CODEX ter agenciji eu‑LISA (v nadaljnjem besedilu: agencija eu-LISA) poveriti operativno upravljanje in nadaljnji tehnični razvoj sistema v okviru odgovornosti Agencije iz člena 6.
Sistem e-CODEX je med letoma 2010 in 2016 razvilo 21 držav članic EU s sodelovanjem drugih držav/ozemelj in organizacij. Skupni stroški razvoja projekta so znašali približno 24 milijonov EUR, od tega jih je 50 % financirala EU v obliki nepovratnih sredstev, 50 % pa sodelujoče države članice. Med letoma 2016 in 2018 sta bila dodeljena dodatna 2 milijona EUR za vzdrževanje sistema e-CODEX (projekt Me-CODEX), dodatni 3 milijoni EUR pa so bili dani na voljo z nepovratnimi sredstvi za vzdrževanje sistema med letoma 2019 in 2021 (projekt Me-CODEX II). Predaja e-CODEX agenciji eu-LISA je predvidena v prvi polovici leta 2023. Zato bo potreben dodaten projekt za vzdrževanje, ki bo pokrival potrebo po vzdrževanju sistema v obdobju 2021–2023.
Sistem bodo tako kot doslej decentralizirano upravljali uporabniki (države članice), pri čemer bo vsaka država članica upravljala eno ali več pooblaščenih dostopovnih točk e-CODEX. Država članica bi za vzpostavitev dostopovne točke uporabila programsko opremo, ki jo vzdržuje agencija eu-LISA, in bo od agencije eu-LISA prejela tehnično pomoč v fazah namestitve in konfiguracije dostopovne točke. Agencija eu-LISA bo zagotavljala tudi podporo pri operativnem začetku delovanja dostopovnih točk.
Komisija ohranja svojo s politiko povezano vlogo pri spremljanju in usmerjanju dela, ki poteka v agenciji eu-LISA, pri opredeljevanju elementov sistema e-CODEX na visoki ravni z izvedbenimi akti in prizadevanji za vzpostavitev sistema e-CODEX kot varnega komunikacijskega kanala, ki se uporablja za pravosodno sodelovanje v okviru seznama čezmejnih sodnih postopkov v EU.
Kratkoročna zahteva: Agencija eu-LISA začne izvajati naloge iz člena 6 do 30. junija 2023.
Dolgoročna zahteva: Postopna vzpostavitev sistema e-CODEX kot glavne digitalne rešitve za čezmejno sodelovanje med pravosodnimi organi in čezmejne sodne postopke v Evropski uniji.
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno) Brez ukrepanja na ravni EU obstaja tveganje, da bodo države članice neodvisno razvijale nacionalne informacijske sisteme, kar bo privedlo do pomanjkanja njihove interoperabilnosti. Operativno upravljanje in nadaljnji tehnični razvoj na ravni EU sta edini način za dosego interoperabilnega sistema za čezmejno komunikacijo med pravosodnimi organi.
Pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno) Pilotni projekti e-CODEX, ki so jih izvedle države članice, kažejo potencial sistema za digitalizacijo postopkov, kot so evropski postopek v sporih majhne vrednosti ali evropski plačilni nalogi na področju civilnega prava, ali za izmenjavo zaprosil za medsebojno pravno pomoč in evropskih preiskovalnih nalogov na področju kazenskega prava.
Dejstvo, da bo e-CODEX upravljala agencija eu-LISA, bo prispevalo k odpravi teh omejevalnih dejavnikov z naslednjim:
Zagotovitev standardiziranega sistema bo ustvarila ekonomije obsega na ravni EU, saj bo morala EU upravljati le eno informacijsko rešitev za varno čezmejno komunikacijo na področju pravosodja. Zato se pričakuje, da se bodo stroški držav članic za digitalizacijo njihovih čezmejnih postopkov zmanjšali in s tem postali manjša ovira. Če države članice nimajo na voljo orodij za izpolnjevanje sistemskih zahtev, bi lahko EU zagotovila referenčne izvedbe na podlagi sistema e-CODEX.
Vzpostavitev sistema e-CODEX kot stabilne trajnostne rešitve bo povzročila zaupanje držav članic v to, da naložbe v lokalne sisteme, ki bodo povezani s sistemom e-CODEX, ne bodo kratkotrajne narave in bodo tako lahko ustvarile pričakovano donosnost naložb.
V nadaljnjih zakonodajnih predlogih EU za digitalizacijo sodnih postopkov bi bil lahko e-CODEX že naveden kot najprimernejši informacijski sistem za čezmejno komunikacijo, kar bi olajšalo poznejši postopek izvajanja.
1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Brez stabilne in jasno opredeljene strukture upravljanja in operativne strukture se sistemi, kot je e-CODEX, kljub temu, da so po mnenju vseh udeležencev izjemno koristni, nikoli ne razvijejo dlje od svojega pilotnega statusa, da bi zagotovili resnično dodano vrednost EU.
1.4.4.Skladnost in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Namen pobude je podpreti digitalizacijo seznama pravnih aktov, sprejetih na področju pravosodnega sodelovanja, in sicer tako, da se podpre vzpostavitev varnega komunikacijskega kanala med pristojnimi organi, ki sodelujejo pri uporabi teh aktov.
Sistem e-CODEX je eden ključnih elementov politike Komisije na področju e-pravosodja za izboljšanje dostopa do sodnega varstva in njegove učinkovitosti v državah članicah in med njimi ter je vključen v akcijski načrt za e-pravosodje za obdobje 2019–2023. V okviru enotnega digitalnega trga, katerega cilj je zagotavljanje hitrih, varnih in zanesljivih infrastruktur in storitev, so bile rešitve za spodbujanje e-pravosodja del akcijskega načrta za e-upravo iz leta 2016. Portal e-pravosodje, enotna vstopna točka za pravosodne informacije v EU, nudi državljanom držav članic, v katerih je dovoljen elektronski prenos, možnost elektronske vložitve zahtevkov v sporih majhne vrednosti in za evropske plačilne naloge z uporabo sistema e-CODEX.
Sistem e-CODEX je del infrastrukture za digitalne storitve na področju e-pravosodja v okviru programa instrument za povezovanje Evrope (IPE).
Poleg tega je Komisija prevzela in vzdržuje enega od sestavnih delov sistema e-CODEX kot del gradnika eDelivery v okviru IPE, kar kaže, da sistem ni koristen le za pravosodje, temveč tudi za druga področja.
Doslej se je e-CODEX razvijal in vzdrževal s financiranjem ali sofinanciranjem EU. S sprejetjem tega predloga nadaljnje financiranje z nepovratnimi sredstvi ne bo več potrebno, kar bo povzročilo prihranke pri stroških za proračun EU.
Kar zadeva sinergije, bo ta predlog zagotovil, da lahko države članice EU izkoristijo že izvedene naložbe za vzpostavitev sistema e-CODEX in da se preprečijo dodatni stroški za razvoj drugega sistema za zapolnjevanje istih poslovnih potreb na področju pravosodja.
1.5.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
◻ Časovno omejeno
–◻
od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
–◻
finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
⌧ Časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2023,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.6.Načrtovani načini upravljanja
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
–◻
prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
⌧ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–⌧ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
–◻ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Agencija EU-LISA zagotovi operativno upravljanje sistema e-CODEX v smislu člena 6 te uredbe.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Člen 15 Uredbe – Spremljanje in poročanje – določa obveznost agencije eu-LISA, da Komisiji poroča o svojih dejavnostih v zvezi s sistemom e-CODEX.
To posebno orodje dopolnjuje obstoječe mehanizme iz člena 39 Uredbe (EU) 2018/1726, s katero je ustanovljena agencija eu-LISA.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Ta uredba ne vpliva na obstoječe načine upravljanja, ki zadevajo agencijo eu-LISA.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Kratkoročno je glavno tveganje, ali ima agencija eu-LISA zmogljivost za pravočasno izvajanje dodatnih nalog, ki izhajajo iz te uredbe, glede na njene trenutne prednostne naloge razvoja in upravljanja sistema vstopa/izstopa (SVI), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (ECRIS-TCN), posodobljenega schengenskega informacijskega sistema (SIS), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in sistema Eurodac.
To tveganje je zmanjšano z odložitvijo zaključka predaje sistema e-CODEX agenciji eu-LISA do 1. julija 2023 in z dejstvom, da je obseg prerazporeditve, predlagane v skladu s to uredbo, razmeroma majhen ter da se sredstva ne delijo s sredstvi, povezanimi z drugimi tekočimi pravnimi predlogi, in so neodvisna od njih.
2.2.3.Načrtovani načini kontrole
Agencija eu-LISA kot agencija Unije uporablja ustrezne horizontalne načine kontrole, ki jih uporabljajo decentralizirane agencije.
Finančna pravila za agencijo eu-LISA, ki temeljijo na okvirni finančni uredbi za agencije, določa imenovanje notranjega revizorja in zahteve v zvezi z notranjo revizijo.
Vsak izvedbeni akt o razširitvi sodnih postopkov, ki jih zajema e-CODEX, vključuje revidirano oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki zagotavlja dodelitev ustreznih finančnih in človeških virov agenciji eu-LISA.
Agencija eu-LISA izvaja okvir notranje kontrole na podlagi okvira notranje kontrole Evropske komisije in prvotnega integriranega okvira notranje kontrole Odbora sponzorskih organizacij. Enotni programski dokument mora vsebovati informacije o sistemih notranje kontrole, konsolidirano letno poročilo o dejavnostih pa mora vsebovati informacije o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole, vključno z oceno tveganja.
Notranji nadzor zagotavlja tudi oddelek za notranjo revizijo agencije eu-LISA na podlagi letnega revizijskega načrta, pri čemer se zlasti upošteva ocena tveganj v agenciji eu-LISA.
2.2.4.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
Ta uredba ne vpliva na stroškovno učinkovitost kontrol, kar zadeva agencijo eu-LISA.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
Agencija eu-LISA kot agencija Unije uporablja ustrezne horizontalne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, kot je določeno v členu 50 Uredbe (EU) 2018/1726.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelek večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
|
Razdelek večletnega finančnega okvira
|
Proračunska vrstica
|
Vrsta odhodkov
|
Prispevek
|
|
|
Številka
[…][Razdelek………………………...……………]
|
dif./nedif..
|
držav Efte
|
držav kandidatk
|
tretjih držav
|
po členu [21(2)(b)] finančne uredbe
|
|
2
|
07 07
Pravosodje
|
nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
|
7
|
20 01
Upravni odhodki Komisije
|
nedif.
|
NE
|
NE
|
NE
|
NE
|
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
okvira
|
2
|
Kohezija in vrednote
|
|
Agencija eu-LISA
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1: Vzdrževanje in nadaljnji razvoj sistema e-CODEX
|
obveznosti
|
(1)
|
0
|
0,053
|
1,430
|
1,831
|
1,831
|
1,789
|
1,789
|
1,789
|
8,723
|
|
|
plačila
|
(2)
|
0
|
0,053
|
1,430
|
1,831
|
1,831
|
1,789
|
1,789
|
1,789
|
8,723
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
obveznosti
|
= 1 + 1a + 3a
|
0
|
0,053
|
1,430
|
1,831
|
1,831
|
1,789
|
1,789
|
1,789
|
8,723
|
|
|
plačila
|
= 2 + 2a + 3a
|
0
|
0,053
|
1,430
|
1,831
|
1,831
|
1,789
|
1,789
|
1,789
|
8,723
|
Razdelek večletnega finančnega
okvira
|
7
|
Upravni odhodki Komisije
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
GD za pravosodje in potrošnike
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
|
Človeški viri
|
0
|
0,075
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,825
|
|
Drugi upravni odhodki
|
0
|
0,084
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,119
|
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj)
|
0
|
0,159
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,944
|
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
Po letu 2027
|
SKUPAJ
|
|
Odobritve iz vseh
RAZDELKOV
večletnega finančnega okvira SKUPAJ
|
obveznosti
|
0
|
0,212
|
1,587
|
1,988
|
1,988
|
1,946
|
1,946
|
1,946
|
9,667
|
|
|
plačila
|
0
|
0,212
|
1,587
|
1,988
|
1,988
|
1,946
|
1,946
|
1,946
|
9,667
|
3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za agencijo eu-LISA
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Cilji in realizacije
Agencija eu-LISA
⇩
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
|
|
REALIZACIJE
|
|
|
vrsta
|
povprečni stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število
|
stroški
|
število realizacij skupaj
|
stroški realizacij skupaj
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 1: Vzdrževanje in nadaljnji razvoj sistema e-CODEX
|
|
|
Notranji uslužbenci – Začasni uslužbenci
|
Začasni uslužbenci v višini 0,150 / leto
|
|
|
|
|
2
|
0,300
|
2
|
0,300
|
2
|
0,300
|
2
|
0,300
|
2
|
0,300
|
10
|
1,500
|
|
Notranji uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci
|
Pogodbeni uslužbenci FV IV / v višini 0,08 / leto
|
|
|
2
|
0,053
|
3
|
0,240
|
3
|
0,240
|
3
|
0,240
|
3
|
0,240
|
3
|
0,240
|
15
|
1,253
|
|
Naročila – storitve, oddane v zunanje izvajanje
|
8 notranjih ponudnikov storitev v višini 0,120 / leto
|
|
|
|
|
4
|
0,480
|
8
|
0,960
|
8
|
0,960
|
8
|
0,960
|
8
|
0,960
|
36
|
4,320
|
|
Seje svetovalne skupine
|
0,021 na sejo
|
|
|
|
|
6
|
0,126
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
22
|
0,462
|
|
Seje odbora za upravljanje programa
|
0,021 na sejo
|
|
|
|
|
6
|
0,126
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
22
|
0,462
|
|
Seje, namenjene poročanju o napredku
|
0,021 na sejo
|
|
|
|
|
2
|
0,042
|
4
|
0,084
|
4
|
0,084
|
2
|
0,042
|
2
|
0,042
|
14
|
0,294
|
|
Delavnice o poslovnem modeliranju
|
0,021 na delavnico
|
|
|
|
|
3
|
0,063
|
3
|
0,063
|
3
|
0,063
|
3
|
0,063
|
3
|
0,063
|
15
|
0,315
|
|
Službena potovanja
|
0,007 na službeno potovanje
|
|
|
|
|
4
|
0,003
|
8
|
0,006
|
8
|
0,006
|
8
|
0,006
|
8
|
0,006
|
36
|
0,027
|
|
Strojna in programska oprema
|
|
|
|
|
|
|
0,05
|
|
0,01
|
|
0,01
|
|
0,01
|
|
0,01
|
|
0,09
|
|
Seštevek za specifični cilj št. 1
|
|
|
|
0,053
|
|
1,430
|
|
1,831
|
|
1,831
|
|
1,789
|
|
1,789
|
|
8,723
|
|
SPECIFIČNI CILJ št. 2:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek za specifični cilj št. 2
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Skupni znesek potrebnega notranjega osebja je 5 EPDČ:
·5 EPDČ bodo zagotovili novi notranji uslužbenci – dva začasna uslužbenca (AD 5–7) in trije pogodbeni uslužbenci (FS IV);
·2 EPDČ (2 pogodbena uslužbenca) bosta zaposlena že od 1. septembra 2022, da se začne postopek zaposlovanja in zagotovi, da bo na začetku postopka prevzema (1. januarja 2023) vzpostavljena celotna ekipa.
Tehnične storitve bodo prek javnih naročil zagotavljali zunanji ponudniki storitev (skupaj 8 po zaključku predaje agenciji eu-LISA).
Dodatni stroški se izračunajo za potne stroške in dnevnice za po enega predstavnika iz vsake države članice, ki se udeleži:
·4 sej svetovalne skupine na leto;
·4 sej odbora za upravljanje programa na leto;
·4 sej, namenjenih poročanju o napredovanju projektov na leto v prvih treh letih, nato 2 sej na leto;
·3 delavnic o poslovnem modeliranju na leto.
Stroški službenih potovanj so vključeni, da se osebju agencije eu-LISA omogoči udeležba na sejah odbora, organiziranih za sprejetje izvedbenih aktov v skladu s členom 5 Uredbe.
Stroški strojne in programske opreme so namenjeni kritju operativnih potreb in dopolnitvi obstoječe infrastrukture strojne opreme agencije eu-LISA v skladu s členom 6(3)(a) te uredbe. Po začetni naložbi je bila uporabljena 20-odstotna stopnja stroškov vzdrževanja (zamenjava strojne opreme, licence za programsko opremo itd.). Kar zadeva površino podatkovnega centra, je uporaba zanemarljiva glede na to, da je nova strojna oprema (če je potrebna) omejena na štiri rezinske strežnike na glavni lokaciji in enako na podporni lokaciji.
3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
|
RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
0,075
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,150
|
0,825
|
|
Drugi upravni odhodki
|
|
0,084
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,007
|
0,119
|
|
Seštevek za RAZDELEK 7
večletnega finančnega okvira
|
|
0,159
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,944
|
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Človeški viri
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugi odhodki
upravne narave
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Seštevek
zunaj RAZDELKA 7
večletnega finančnega okvira
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
0
|
0,159
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,157
|
0,944
|
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Upravni odhodki zajemajo 1 uradnika AD v GD Komisije za pravosodje in potrošnike. Njegove glavne naloge (glej v nadaljevanju) so:
–nadzorovanje dela pri pripravi izvedbenih aktov, predvidenih v členu 5, organizacija postopka predaje in pozneje opravljanje nalog uradnika za zvezo na področju politike v odnosu do agencije eu-LISA;
–stroški službenih potovanj osebja Komisije za udeležbo na sejah, ki jih organizira agencija eu-LISA (10 / leto – sodelovanje na sejah upravnega odbora, odbora za upravljanje programa in svetovalne skupine);
–potni stroški in dnevnice za po enega predstavnika iz vsake države članice, ki se udeleži sej odbora za sprejetje izvedbenih aktov iz člena 5 Uredbe (načrtovanih za leto 2022).
3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
Povzetek za agencijo eu-LISA
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
|
Uradniki (funkcionalna skupina AD)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Uradniki (funkcionalna skupina AST)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pogodbeni uslužbenci
|
|
0,053
|
0,240
|
0,240
|
0,240
|
0,240
|
0,240
|
1,253
|
|
Začasni uslužbenci
|
|
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
0,300
|
1,500
|
|
Napoteni nacionalni strokovnjaki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
|
0,053
|
0,540
|
0,540
|
0,540
|
0,540
|
0,540
|
2,753
|
Za izpolnjevanje ključnih nalog je predlaganih 5 notranjih uslužbencev (dva začasna uslužbenca in trije pogodbeni uslužbenci). Potrebna je namenska rezerva virov za sistem e-CODEX, da bi se izognili tekmovanju za vire z dejavnostmi na področju notranjih zadev. Zainteresirane strani držav članic so še posebej občutljive na vprašanje zagotovitve dodelitve namenskih virov za sistem e-CODEX.
Ti viri bodo lahko s pomočjo zunanjih ponudnikov storitev upravljali vzdrževanje obstoječega sistema, nadaljnji razvoj sistema e-CODEX in postopno širitev podpore e-CODEX na enega do dva pravna postopka na področju pravosodnega sodelovanja na leto, odvisno od kompleksnosti.
Ocenjene posledice za osebje (dodatni EPDČ) – kadrovski načrt
|
Funkcionalna skupina in razred
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
|
Funkcionalna skupina AD (začasni uslužbenci)
|
0
|
0
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
|
SKUPAJ
|
0
|
0
|
2
|
2
|
2
|
2
|
2
|
Ocenjene posledice za uslužbence (dodatno) – zunanji sodelavci
|
Pogodbeni uslužbenci
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
|
Funkcionalna skupina IV
|
0
|
2
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
|
Skupaj
|
0
|
2
|
3
|
3
|
3
|
3
|
3
|
Po pričakovanem sprejetju Uredbe do 1. januarja 2022 bo treba zaposlovanje ključnega osebja zaključiti do 1. januarja 2023, zaposlovanje preostalega osebja pa do 1. julija 2023. Ključno osebje bo delalo v obdobju od 1. januarja do 1. julija 2023, da bi zagotovilo uspešen prevzem sistema e-CODEX od konzorcija držav članic, ki upravlja sistem e-CODEX. Agencija eu-LISA bo od 1. julija 2023 edina odgovorna za vse dejavnosti iz člena 6 Uredbe.
Povzetek za GD za pravosodje in potrošnike
–◻
Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–⌧
Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
|
|
Sedež in predstavništva Komisije
|
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
|
Delegacije
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD
Razdelek 7
|
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Financirano iz sredstev programa
|
– na sedežu
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
– na delegacijah
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Raziskave
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo (navedite)
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ
|
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
1
|
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci
|
Osebje GD za pravosodje in potrošnike bo sodelovalo pri upravljanju politik v zvezi z delom, ki ga izvaja agencija eu-LISA, pri njegovem spremljanju ter pri pripravi potrebnih izvedbenih aktov, ki jih določa Uredba (2022).
Zlasti bo v zvezi s sistemom e-CODEX sodelovalo pri
– opredeljevanju, izvajanju in usklajevanju operativnih in političnih vidikov dejavnosti agencije eu-LISA;
– analizah in pripravi pripomb v zvezi z vsemi dokumenti, predloženimi svetovalni skupini za e-CODEX, odboru za upravljanje programa in po potrebi upravnemu odboru eu-LISA;
– pripravi udeležbe, sodelovanja in spremljanja po sejah, namenjenih pripravi poročila o napredku ter sejah svetovalnega in upravnega odbora;
– pripravi pravnih aktov (izvedbeni akti), preverjanju in popravljanju dokumentov, ki jih izdaja agencija eu-LISA, glede na pravne, tehnične in proračunske omejitve;
– prispevanju k dejavnostim načrtovanja agencije eu-LISA (programski dokument), da se zagotovi njihova skladnost s prednostnimi nalogami politike in mandatom agencije eu-LISA;
– po potrebi sledenju različnim (upravljavskim ali tehničnim) forumom agencije eu-LISA in udeležbi na njih ter predstavitvah stališč Komisije na njih.
|
|
Zunanji sodelavci
|
|
3.2.4.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
–⌧
ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
–◻
je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leta
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
SKUPAJ
|
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–⌧
Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻
Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–◻
za lastna sredstva,
–◻
za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice◻
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica
|
Posledice predloga/pobude
|
|
|
2021
|
2022
|
2023
|
2024
|
2025
|
2026
|
2027
|
|
Člen ………….
|
|
|
|
|
|
|
|
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).