EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.8.2020

COM(2020) 436 final

2020/0208(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2020/123 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (SRP) se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Pomembno orodje za dosego tega cilja je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot.

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: večletni načrt), določa tudi razpone vrednosti ribolovne umrljivosti, ki so v tem predlogu uporabljeni za doseganje ciljev skupne ribiške politike, zlasti za doseganje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa.

Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za države članice za leto 2021 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih TAC in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi so v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije o trajnostnem razvoju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Skupna ribiška politika je skupna politika. V skladu s členom 43(3) PDEU mora Svet sprejeti ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Zadevna uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju člena 16(6) in (7) ter člena 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice po lastni presoji dodelijo takšne možnosti regijam ali gospodarskim subjektom v skladu z merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

To je predlog za upravljanje ribištva na podlagi člena 43(3) PDEU.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanja s svetovalnim svetom za Baltsko morje (BSAC) so potekala na osnovi sporočila Komisije o posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2021 v okviru skupne ribiške politike (COM(2020) 248 final). Znanstveno osnovo predloga je pripravil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). V predlogu so obravnavana in v čim večji meri upoštevana predhodna stališča, ki so jih izrazile različne zainteresirane strani, o vseh zadevnih staležih rib, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.

Z državami članicami je na regionalnem forumu BALTFISH junija 2020 potekala tudi razprava o znanstvenem mnenju glede omejitev ulova in statusa staležev.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Znanstvena organizacija, s katero je bilo opravljeno posvetovanje, je bil Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES).

Unija ICES vsako leto zaprosi za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Prejeto mnenje zajema vse staleže v Baltskem morju, predlagani pa so celotni dovoljeni ulovi (TAC) za gospodarsko najpomembnejše staleže (http://www.ices.dk/advice/Pages/Latest-Advice.aspx).

•Ocena učinka

Predlog je del dolgoročnega pristopa, s katerim se raven ribolova prilagodi dolgoročnim trajnostnim ravnem in na njih ohranja. Pričakuje se, da bodo rezultati takega pristopa stabilen ribolovni pritisk, višje kvote in s tem večji prihodek za ribiče in njihove družine. Pričakuje se, da bo povečano iztovarjanje koristilo ribiškemu sektorju, potrošnikom in predelovalni industriji ter maloprodajnemu sektorju, pa tudi pomožnim dejavnostim, vezanim na gospodarski in rekreacijski ribolov.

Odločitve, sprejete v preteklih letih glede ribolovnih možnosti v Baltskem morju, so bile do leta 2019 uspešne pri uskladitvi ribolovne umrljivosti za staleže z mnenjem na podlagi največjega trajnostnega donosa v skladu z razponi največjega trajnostnega donosa v trenutku določitve TAC za vse staleže, razen za sleda iz zahodnega Baltskega morja, in pri obnovitvi staležev ter ponovnem uravnoteženju ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. Na žalost je bila trska iz vzhodnega Baltskega morja v letu 2019 pod hudim pritiskom, ICES pa ocenjuje, da bo navedeni stalež najverjetneje tudi v prihodnjih letih ostal v zelo slabem stanju. Zato je še vedno potreben napredek pri obnovitvi vseh staležev, saj so nekateri še vedno pod varnimi mejami biomase, in doseganju največjega trajnostnega donosa za vse staleže.

V zadnjem najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju je ocenjeno, da je biomasa dveh staležev pod zdravimi mejami (biomasa sleda iz osrednjega Baltskega morja in trske iz zahodnega Baltskega morja), dva pa sta celo pod varnimi biološkimi mejami (sled iz zahodnega Baltskega morja in trska iz vzhodnega Baltskega morja). Za trsko iz vzhodnega Baltskega morja in tri druge staleže (sled iz Botnijskega zaliva in dva staleža lososa) je bilo izdano previdnostno mnenje. Za dva staleža je bilo izdano mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa in dosegata zdrave ravni (papalina in sled iz Riškega zaliva). Obstajata dva staleža morske plošče, od katerih je bilo za enega izdano mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, za drugega pa previdnostno mnenje.

Ob upoštevanju navedenega bi se s predlogom Komisije zmanjšale ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja za 50 %, za trsko iz vzhodnega Baltskega morja za 70 %, za trsko iz zahodnega Baltskega morja za 11 %, za sleda iz osrednjega Baltskega morja za 36 % in za lososa iz Finskega zaliva za 10 %. S predlogom Komisije bi se povečale ribolovne možnosti za sleda iz Riškega zaliva za 15 % in za lososa iz osrednjega morskega bazena za 9 %, ribolovne možnosti za sleda iz Botnijskega zaliva, papalino in morsko ploščo pa bi se prenesle.

Tako bo gospodarski učinek predlogov za leto 2021 zmanjšanje za flote v vseh državah članicah. Na splošno predlog Komisije pomeni ribolovne možnosti v Baltskem morju v višini približno 425 000 ton, kar glede na leto 2020 pomeni zmanjšanje za 11,3 %.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Predlog ostaja prilagodljiv pri uporabi mehanizmov izmenjave kvot, ki so bili že uvedeni v uredbah o ribolovnih možnostih v Baltskem morju v prejšnjih letih. Za javne organe (na ravni EU ali na nacionalni ravni) ni predlaganih novih elementov ali upravnih postopkov, ki bi lahko povečali upravno breme.

Predlog zadeva letno uredbo za leto 2021, zato ne vključuje klavzule o reviziji.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za države članice, ki lovijo v Baltskem morju.

Uredba (EU) 2016/1139 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje je začela veljati 20. julija 2016. V skladu z določbami tega načrta se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji načrta in morajo biti skladne s ciljnimi razponi ribolovne umrljivosti, določenimi v najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju, zlasti mnenju ICES ali podobnega neodvisnega znanstvenega organa. Za staleže, za katere se izda mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, člen 4(3) večletnega načrta določa, da je treba TAC načeloma določiti na ali pod vrednost FMSY point (t. i. nižji razpon FMSY), čeprav je v skladu s členom 4(4) večletnega načrta TAC vedno mogoče določiti na ravneh, ki so nižje od razponov FMSY. Za zdrave staleže je mogoče TAC v skladu s pogoji iz člena 4(5) večletnega načrta določiti nad vrednost FMSY point (t. i. višji razpon FMSY). Za staleže, katerih biomasa je pod zdravimi mejami (t. i. Btrigger), člen 5(1) večletnega načrta določa sprejetje ustreznih popravnih ukrepov za hitro vrnitev staleža na zdrave ravni, zlasti pa je treba TAC določiti na raven, ki je nižja od višjega razpona FMSY, pri čemer je treba upoštevati zmanjšanje biomase. Če je biomasa staleža celo pod varnimi biološkimi mejami (t. i. Blim), člen 5(2) večletnega načrta določa, da je treba sprejeti dodatne popravne ukrepe. V skladu z osnovno uredbo o SRP je treba ribolovne možnosti za staleže, za katere se izda previdnostno mnenje, določiti na ravni, ki zagotavljajo vsaj primerljivo stopnjo ohranjenosti. V uvodni izjavi 8 osnovne uredbe je navedeno, da bi bilo treba pri odločitvah o upravljanju, ki se nanašajo na mešano ribištvo, upoštevati težave pri ribolovu vseh staležev hkrati v mešanem ribištvu z največjim trajnostnim donosom, zlasti kadar znanstveno mnenje kaže, da je s povečanjem selektivnosti uporabljenega ribolovnega orodja zelo težko preprečiti pojav vrst, ki omejujejo ribolov.

Ribolovne možnosti so predlagane v skladu s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in (4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Kadar je ustrezno, so se za določitev kvot EU za staleže, ki si jih Unija deli z Rusko federacijo, zadevne količine teh staležev odštele od TAC, ki jih je predlagal ICES. TAC in kvote, dodeljene državam članicam, so navedeni v Prilogi k Uredbi.

Za sleda iz zahodnega Baltskega morja je velikost staleža, ki jo je ocenil ICES, še vedno pod mejno referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja (Blim), ki jo je določil ICES. Komisija ob upoštevanju nadaljnjega zmanjšanja ocenjene biomase sleda iz zahodnega Baltskega morja na zgolj 48 % najmanjše referenčne vrednosti (Blim) predlaga, da se na podlagi člena 5(2) in člena 4(4) večletnega načrta TAC določi na raven, ki je nižja od razponov FMSY. Komisija kot popravni ukrep predlaga uporabo nižje vrednosti razpona in dodatno zmanjšanje. To pomeni TAC v višini 1 575 ton (–50 %).

ICES je lani po več letih lahko znova opravil analitično oceno trske iz vzhodnega Baltskega morja. Vendar mu ni uspelo določiti vrednosti razponov ribolovne umrljivosti, ki omogočajo največji trajnostni donos, in je zato izdal previdnostno mnenje. Poleg tega je ocenil, da je velikost staleža pod varnimi biološkimi mejami (Blim) in da bo srednjeročno tam ostala tudi ob popolni odsotnosti ribolova. ICES ocenjuje, da se je biomasa od lani še zmanjšala, in je za leto 2021 znova svetoval ničelni ulov. Toda enako kot lani bi določitev TAC na nič omejila večino vrst ribolova v Baltskem morju. ICES je maja 2020 izdal posodobljeno mnenje o ravneh prilova trske pri drugih vrstah ribolova. Komisija zato na podlagi podobnega pristopa, kot ga je uporabila lani, predlaga, naj se TAC določi tako, da je omejen na neizogibni prilov pri drugih vrstah ribolova, razen za izključno znanstveni ribolov. Komisija na podlagi tega znanstvenega mnenja predlaga, da se ribolovne možnosti določijo na raven, ki ustreza 20-odstotni ravni prilova. Glede na stanje staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja in mnenje ICES, da ima lahko prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC (npr. povečan prirast zaradi nemotenega drstenja), Komisija predlaga, da se ohrani obstoječa prepoved ribolova v času poletnega drstenja, razen za izključno znanstveni ribolov in določene vrste malega priobalnega ribolova, pri katerih se uporablja pasivno ribolovno orodje. Komisija predlaga ohranitev prepovedi rekreacijskega ribolova v podrazdelkih 25 in 26, saj bi bile v primerjavi s prilovnim TAC ujete količine znatne.

Kar zadeva trsko iz zahodnega Baltskega morja, je ICES lani navedel, da je stanje staleža krhko in se znova slabša. Zato so bile ribolovne možnosti določene na spodnjem območju nižjega razpona FMSY ter je bila znova uvedena podaljšana in razširjena prepoved ribolova v času zimskega drstenja v podrazdelkih 22 in 23 – razen za izključno znanstveni ribolov in določene vrste malega priobalnega ribolova, pri katerih se uporablja pasivno ribolovno orodje –, saj ICES meni, da ima lahko takšna prepoved dodatne koristi, ki jih samo s TAC ni mogoče doseči. Ker rekreacijski ribolov znatno prispeva k ribolovni umrljivosti, se je omejitev dnevnega ulova pri rekreacijskem ribolovu zmanjšala sorazmerno z zmanjšanjem TAC. Ker se trska iz vzhodnega Baltskega morja in trska iz zahodnega Baltskega morja mešata v podrazdelku 24 in zaradi izrednih ukrepov, sprejetih leta 2019, je bil prepovedan usmerjeni ribolov trske, dovoljen je bil le neizogibni prilov, ulovljen več kot šest morskih milj od obale v podrazdelku 24, razen za izključno znanstveni ribolov in določene vrste malega priobalnega ribolova, pri katerih se uporablja pasivno ribolovno orodje. Da bi se vzpostavili enaki konkurenčni pogoji z upravnim območjem trske iz vzhodnega Baltskega morja, je bil poleg tega prepovedan rekreacijski ribolov več kot šest morskih milj od obale v podrazdelku 24, saj se trska iz vzhodnega Baltskega morja večinoma pojavlja na tem območju, uvedena pa je bila tudi prepoved ribolova v času poletnega drstenja od 1. junija do 31. julija, razen za izključno znanstveni ribolov in določene vrste malega priobalnega ribolova, pri katerih se uporablja pasivno ribolovno orodje. Kljub ugodnim obetom v lanskem letu je biomasa staleža ostala pod zdravimi ravnmi (Btrigger). Komisija zato za leto 2021 predlaga, da se ohranijo nespremenjeni spremljevalni ukrepi ter da se obdobje prepovedi ribolova v podrazdelku 24 uskladi z obdobjem prepovedi ribolova v podrazdelkih 25 in 26, tj. na obdobje od 1. maja do 31. avgusta, pa tudi, da se ribolovne možnosti določijo na najnižjo vrednost (Flower), hkrati pa se dodajo količine za prilov trske v podrazdelku 24, ki jih določi ICES, tako da ustrezajo 20-odstotni ravni prilova, razen za mali priobalni ribolov, pri katerem se uporablja pasivno ribolovno orodje, za katerega se doda 100 %, saj za ta ribolov omejitev prilova ne velja.

Po ocenah ICES se je biomasa sleda iz osrednjega Baltskega morja zmanjšala pod zdrave ravni (Btrigger). Komisija zato v skladu s členom 5(1) predlaga določitev ribolovnih možnosti na raven, ki je nižja od višjega razpona FMSY. ICES ocenjuje, da bi se morala s to stopnjo ribolovne umrljivosti biomasa že leta 2021 povrniti nad zdrave ravni.

Predlagani TAC za sleda iz Riškega zaliva in papalino ustrezata razponu ribolovne umrljivosti na ravni največjega trajnostnega donosa iz člena 4(3) Uredbe (EU) 2016/1139. Papalina je še naprej odvisna le od enega dobrega letnika, njena ocenjena biomasa pa je bila popravljena navzdol in se je zmanjšala. Zadnji letnik, 2019, za katerega se ocenjuje, da je bil nad povprečjem, bi bilo zato treba ohraniti za prihodnja leta. Poleg tega bi bilo treba upoštevati preudarke v zvezi z različnimi vrstami, saj se papalina lovi v mešanem ribolovu s sledom, katerega TAC je treba v skladu s pravili večletnega načrta znatno zmanjšati. Komisija v teh okoliščinah in za preprečitev tveganja še hujših zmanjšanj v prihodnosti predlaga, da se TAC ne poveča, in zato predlaga odlog.

TAC za morsko ploščo temelji na mnenju na podlagi največjega trajnostnega donosa za stalež v podrazdelkih od 21 do 23 in pristopu ICES glede staležev, za katere niso na voljo vsi podatki, za stalež v podrazdelkih od 24 do 32. Komisija zaradi preudarkov v zvezi z različnimi vrstami predlaga odlog. Trska je neizogibni prilov pri ribolovu morske plošče, zato Komisija predlaga, naj se ribolovne možnosti za trsko zmanjšajo.

TAC za lososa iz osrednjega morskega bazena, TAC za lososa iz Finskega zaliva in TAC za sleda iz Botnijskega zaliva ustrezajo pristopu, ki ga je oblikoval ICES in se uporablja za staleže, za katere niso na voljo vsi podatki. Komisija predlaga, da se ribolovne možnosti določijo v skladu s količinami, ki jih je predlagal ICES. Kar zadeva lososa iz osrednjega morskega bazena, sta Finska in Estonija zaprosili, da se omejena prožnost med območji, ki je bila uvedena pred dvema letoma, ohrani. Glede na predlog Komisije, naj se ribolovne možnosti v osrednjem morskem bazenu povečajo, v Finskem zalivu pa zmanjšajo, Komisija predlaga, da se prožnost med območji poveča na 25 % in 500 primerkov.

Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitske staleže. V skladu s členom 2 navedene uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 uporabljata le, kadar države članice ne uporabljajo vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2020/0208 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2020/123 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah

SVET EVROPSKE UNIJE JE −

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 6 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 1 določa, da je treba sprejeti ohranitvene ukrepe ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter drugi svetovalni organi, mnenji svetovalnih svetov, ustanovljenih za zadevna geografska območja ali področja pristojnosti, in skupnimi priporočili držav članic.

(2)Svet je pristojen za sprejemanje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. Ribolovne možnosti bi bilo državam članicam treba dodeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež rib ali ribištvo in da se ustrezno upoštevajo cilji skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) iz Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(3)Člen 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da je cilj SRP doseči raven izkoriščanja največjega trajnostnega donosa do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020.

(4)Celotne dovoljene ulove (v nadaljnjem besedilu: TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi.

(5)Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 2 določa večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže (v nadaljnjem besedilu: načrt). Cilj načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. V ta namen je treba za zadevne staleže čim prej doseči ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v razponih, vsekakor pa postopoma najpozneje do leta 2020. Omejitve ulova za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju za leto 2021 je zato treba določiti v skladu s cilji načrta.

(6)Mednarodni svet za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) je navedel, da je biomasa sleda iz zahodnega Baltskega morja v podrazdelkih od 20 do 24 znašala le 48 % mejne referenčne vrednosti za drstitveno biomaso, pod katero se lahko zmanjša sposobnost razmnoževanja (Blim). ICES je zato v letnem mnenju o staležih z dne 29. maja 2020 izdal znanstveno mnenje za ničelni ulov. V skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 se zato sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Poleg tega navedena določba zahteva sprejetje dodatnih popravnih ukrepov. V ta namen je zlasti treba glede na pričakovani učinek sprejetih popravnih ukrepov upoštevati časovni načrt za uresničitev ciljev SRP na splošno in načrta, pri čemer je treba upoštevati cilje doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja, kot je določeno v členu 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Glede na zgornje navedbe in v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2016/1139 je primerno, da se ribolovne možnosti za sleda iz zahodnega Baltskega morja določijo na ravni pod razponi ribolovne umrljivosti, da bi se upoštevalo zmanjšanje biomase.

(7)V zvezi s staležem trske iz vhodnega Baltskega morja lahko ICES od leta 2019 previdnostno mnenje znova utemelji na oceni, pripravljeni na podlagi obsežnejših podatkov. ICES ocenjuje, da je biomasa pod ravnjo Blim in da se je od lani še zmanjšala. Zato je za trsko iz vzhodnega Baltskega morja za leto 2021 znova izdal mnenje za ničelni ulov. Ni pa mu uspelo določiti vrednosti razponov ribolovne umrljivosti. Tako kot lani velja, da bi, če bi bile ribolovne možnosti za trsko iz vzhodnega Baltskega morja določene na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova za preprečitev morebitnih resnih družbeno-gospodarskih posledic in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa staleža ob upoštevanju težav pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom pri mešanem ribolovu, je primerno določiti poseben TAC za prilov trske iz vzhodnega Baltskega morja. Ribolovne možnosti je treba določiti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139.

(8)ICES je maja 2020 izdal posodobljeno mnenje o ravneh prilova trske pri drugih vrstah ribolova. Ribolovne možnosti je ustrezno določiti v skladu s tem posebnim mnenjem, razen za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, njihovo izvajanje pa je v celoti skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta 3 . Poleg tega je treba skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) 2016/1139 sprejeti dodatne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža nad raven, ki omogoča največji trajnostni donos. Znanstveno mnenje kaže, da ima lahko zlasti prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC, na primer povečan prirast zaradi nemotenega drstenja, zato je primerno ohraniti obstoječo prepoved ribolova v času poletnega drstenja. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da je relativni pomen rekreacijskega ribolova trske iz vzhodnega Baltskega morja odvisen od ravni TAC. Glede na zelo zmanjšani TAC se za količine, ulovljene pri rekreacijskem ribolovu, šteje, da so znatne, zato je primerno ohraniti prepoved rekreacijskega ribolova trske v podrazdelkih 25 in 26, kjer je trska iz vzhodnega Baltskega morja najštevilnejša.

(9)V zvezi s staležem trske iz zahodnega Baltskega morja je ICES pregledal ocenjeno zmanjšanje biomase in ocenjuje, da se biomasa staleža trske iz zahodnega Baltskega morja ni povrnila nad referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). Zato je primerno ohraniti spremljevalne ukrepe, uvedene za leto 2020, in ribolovne možnosti določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139, ob upoštevanju ravni prilova trske pri drugih vrstah ribolova v podrazdelku 24, ki jih je priporočil ICES, da bodo skladne s pristopom, ki se upošteva na območju upravljanja trske iz vzhodnega Baltskega morja. Poleg tega znanstveno mnenje kaže, da se staleža trske iz zahodnega Baltskega morja in trske iz vzhodnega Baltskega morja mešata v podrazdelku 24. Da bi zaščitili stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja in zagotovili enake konkurenčne pogoje z območjem upravljanja trske iz vzhodnega Baltskega morja, bi morala biti uporaba TAC v podrazdelku 24 še naprej omejena na prilov trske, razen za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, njihovo izvajanje pa je v celoti skladno s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241, in za male priobalne ribiče, ki lovijo s pasivnim ribolovnim orodjem na območjih do šest navtičnih milj od obale, kjer je globina vode manjša od 20 metrov, saj trska iz zahodnega Baltskega morja prevladuje na navedenih plitvih obalnih območjih. Poleg tega bi bilo treba obdobje prepovedi ribolova v podrazdelku 24 uskladiti z obdobjem prepovedi ribolova v podrazdelkih 25 in 26, da bi zagotovili enakovredno zaščito v skladu z mnenjem ICES.

(10)V skladu s tem in da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za podrazdelka 25 in 26, bi moral biti rekreacijski ribolov trske v podrazdelku 24 več kot šest morskih milj od obale še naprej prepovedan. Glede na znanstveno mnenje, ki kaže, da rekreacijski ribolov znatno prispeva k skupni ribolovni umrljivosti navedenega staleža, ter ob upoštevanju trenutnega stanja navedenega staleža in zmanjšanja TAC bi bilo poleg tega treba ohraniti omejitev dnevnega ulova na ribiča. To ne posega v načelo relativne stabilnosti, ki velja za dejavnosti gospodarskega ribolova. Glede na šibek položaj tega staleža in dejstvo, da znanstveno mnenje kaže, da ima lahko zlasti prepoved ribolova v času drstenja dodatne koristi za stalež, ki jih ni mogoče doseči samo s TAC, na primer povečan prirast zaradi nemotenega drstenja, bi bilo treba ohraniti prepoved ribolova v času zimskega drstenja, razen za nekatere male priobalne ribiče in zgoraj navedene znanstvene raziskave.

(11)ICES ocenjuje, da se je biomasa staleža sleda iz osrednjega Baltskega morja zmanjšala pod referenčno točko za drstitveno biomaso, pod katero je treba sprejeti poseben in ustrezen ukrep upravljanja (Btrigger). Zato je ribolovne možnosti primerno določiti v skladu s členom 5(1) Uredbe (EU) 2016/1139.

(12)Glede na mnenje ICES se trska ulovi kot prilov pri ribolovu morske plošče. Papalina pa se ulovi pri mešanem ribolovu s sledom in je plen trske. Primerno je, da se ti preudarki v zvezi z različnimi vrstami upoštevajo pri določanju ribolovnih možnosti za morsko ploščo in papalino.

(13)Da bi zagotovili popolno uporabo obalnih ribolovnih možnosti, je od leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za lososa od podrazdelkov ICES 22–31 do podrazdelka ICES 32. Glede na spremembe ribolovnih možnosti za navedena staleža je to prožnost primerno povečati.

(14)Z uvedbo prepovedi ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od obale ter omejitve prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in lososa se je učinkovito zmanjšalo prejšnje napačno sporočanje ulova pri ribolovu lososa, zlasti pa ulova morske postrvi. To določbo je zato primerno ohraniti, da bi ohranili nizko raven napačnega sporočanja.

(15)Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 4 , zlasti člena 33 in 34 Uredbe glede evidentiranja ulova in ribolovnega napora ter pošiljanja podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti oznake za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.

(16)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 5 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja, uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi spodkopala načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(17)Glede na to, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja pod Blim ter da sta leta 2021 dovoljena le prilov in znanstveni ribolov, so se države članice poleg tega odločile, da za ta stalež leta 2021 ne bodo uporabile člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, tako da ulov leta 2021 ne bo presegel določenega TAC.

(18)Na podlagi novih znanstvenih mnenj bi bilo treba določiti predhodni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4, in sicer za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021.

(19)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2021. Vendar bi jo bilo treba za norveškega moliča v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 uporabljati od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021. Ta uredba bi morala zaradi nujnosti začeti veljati takoj po objavi –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2021 ter spreminja nekatere ribolovne možnosti v drugih vodah, določene z Uredbo (EU) 2020/123 6 .

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.

2. Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„podrazdelek“ pomeni podrazdelek ICES Baltskega morja, kot je opredeljen v Prilogi III k Uredbi Sveta (ES) št. 218/2009 7 ;

(2)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni količino posameznega staleža, ki se sme naloviti v enem letu;

(3)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(4)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI

Člen 4

TAC in dodelitve

TAC, kvote in po potrebi pogoji, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi.

Člen 5

Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave, izvedene v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 ali člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(d)količine, zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)odbitke, izvedene v skladu s členoma 105 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 6

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ki so upravičeni do odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, so določeni v Prilogi k tej uredbi.

Člen 7

Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske v podrazdelkih 22–26

1. Pri rekreacijskem ribolovu v podrazdelkih 22 in 23 ter v podrazdelku 24 največ šest morskih milj od temeljnih črt lahko vsak ribič obdrži največ pet primerkov trske na dan.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko v obdobju od 1. februarja do 31. marca 2021 v podrazdelkih 22 in 23 ter v podrazdelku 24 največ šest morskih milj od temeljnih črt vsak ribič obdrži največ dva primerka trske na dan.

3. Rekreacijski ribolov je prepovedan v podrazdelku 24 več kot šest morskih milj od temeljnih črt ter v podrazdelkih 25 in 26.

3. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v strožje nacionalne ukrepe.

Člen 8

Ukrepi v zvezi z ribolovom morske postrvi in lososa v podrazdelkih 22–32

1. Od 1. januarja do 31. decembra 2021 je ribiškim plovilom prepovedan ribolov morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt v razdelkih 22–32. Pri ribolovu lososa v navedenih vodah prilov morske postrvi ne presega 3 % skupnega ulova lososa in morske postrvi na krovu v katerem koli trenutku oziroma iztovorjenega ulova po vsakem ribolovnem potovanju.

2. Odstavek 1 ne posega v strožje nacionalne ukrepe.

Člen 9

Prilagodljivost

1. Razen kadar je drugače določeno v Prilogi k tej uredbi, se člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 uporablja za staleže, za katere velja previdnostni TAC, člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe pa za staleže, za katere velja analitski TAC.

2. Člen 3(2) in (3) ter člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 10

Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi s količinami ujetih ali iztovorjenih staležev, uporabijo oznake staležev, določene v Prilogi k tej uredbi.

POGLAVJE III

KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Sprememba Uredbe (EU) 2020/123

V Prilogi IA se tabela ribolovnih možnosti za norveškega moliča in z njim povezan prilov v razdelku ICES 3a ter vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 nadomesti z naslednjim:

„

“.

Člen 12

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2021. Vendar se člen 11 uporablja od 1. novembra 2020 do 31. oktobra 2021.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(2)    Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1).

(3)    Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(4)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 ( UL L 343, 22.12.2009, str. 1 ).

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(6)    Uredba Sveta (EU) 2020/123 z dne 27. januarja 2020 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije (UL L 25, 30.1.2020, str. 1).

(7)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (prenovitev) (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.8.2020

COM(2020) 436 final

PRILOGA

k

predlogu UREDBE SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V spodnjih tabelah so po staležih določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) ter pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES.

Staleži rib so navedeni po abecednem redu latinskih imen vrst.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska tabela latinskih in domačih imen: