EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.6.2020

COM(2020) 253 final

BELA KNJIGA

o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij

BELA KNJIGA

o zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev glede tujih subvencij

Kazalo

1Uvod

2Opredelitev problema

2.1Pri tujih subvencijah obstaja tveganje izkrivljanja notranjega trga EU

2.2Pregled primerov, ki vključujejo tuje subvencije

3Analiza vrzeli

3.1Pravila EU o konkurenci

3.2Trgovinska politika EU

3.3Javna naročila

3.4Financiranje EU

4Okvir za obravnavo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije na notranjem trgu na splošno ter pri posebnih primerih prevzemov in javnih naročil

4.1Splošni instrument za obravnavo tujih subvencij (modul 1)

4.1.1Osnovne značilnosti

4.1.2Področje uporabe modula 1

4.1.3Ocena izkrivljanj na notranjem trgu

4.1.4Preskus interesa EU

4.1.5Postopek

4.1.6Izravnalni ukrepi

4.1.7Nadzorni organi

4.2Tuje subvencije, ki olajšujejo prevzem ciljnih podjetij v EU (modul 2)

4.2.1Osnovne značilnosti

4.2.2Področje uporabe modula 2

4.2.3Ocena izkrivljanj, povezanih s subvencioniranimi prevzemi

4.2.4Preskus interesa EU

4.2.5Postopek

4.2.6Izravnalni ukrepi

4.2.7Nadzorni organi

4.3Tuje subvencije v javnih naročilih (modul 3)

4.3.1Uvod

4.3.2Izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije v okviru postopkov javnega naročanja

4.3.3Postopek

4.3.4Tuje subvencije v javnih naročilih v okviru medvladnih sporazumov

5Tuje subvencije v okviru financiranja EU

5.1Opredelitev problema

5.2Okvir in ukrepi za zapolnitev vrzeli

5.2.1Neposredno upravljanje

5.2.2Deljeno upravljanje

5.2.3Posredno upravljanje

6Medsebojni vpliv z drugimi instrumenti EU in mednarodnimi instrumenti

6.1Uredba EU o združitvah

6.2Protimonopolna pravila EU

6.3Pravila EU o državni pomoči

6.4Pravila EU o javnem naročanju

6.5Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih

6.6Instrumenti trgovinske zaščite – zaščita pred subvencioniranim uvozom

6.7Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb

6.8Dvostranski trgovinski sporazumi

6.9Sporazum o javnih naročilih in poglavja o javnih naročilih v prostotrgovinskih sporazumih

6.10Sektorska pravila: varstvo konkurence v zračnem in pomorskem prometu

7Javno posvetovanje

PRILOGA I: OPREDELITEV TUJE SUBVENCIJE

PRILOGA II: VPRAŠALNIK

1Uvod

Blaginja in konkurenčnost Evrope temeljita na odprtosti za trgovino in naložbe. Trgovina predstavlja skoraj 35 % BDP EU. Z izvozom je povezanih 35 milijonov evropskih delovnih mest. EU je vodilna v svetu po zagotavljanju neposrednih tujih naložb ter tudi njihov najpogostejša svetovna destinacija 1 , saj je z njimi povezanih 16 milijonov evropskih delovnih mest.

Močan, odprt in konkurenčen enotni trg podjetjem EU omogoča poslovanje in konkuriranje na svetovni ravni. Evropska komisija je 10. marca 2020 predstavila novo industrijsko strategijo za Evropo, v kateri je začrtana jasna pot za Evropo, da bo naša industrija lahko vodilna v zelenem in digitalnem prehodu na podlagi konkurence, odprtih trgov, raziskav in tehnologij, vodilnih v svetovnem merilu, ter močnega enotnega trga.

Da bi imela Evropa v celoti koristi od svetovne trgovine, si bo prizadevala za model odprte strateške neodvisnosti. To bo pomenilo oblikovanje novega sistema globalnega gospodarskega upravljanja in razvijanje vzajemno koristnih dvostranskih odnosov, hkrati pa varovanje pred nepoštenimi in izkoriščevalskimi praksami.

Odprtost za trgovino in naložbe je del odpornosti gospodarstva, vendar je hkrati treba zagotoviti pošteno obravnavo in predvidljiva pravila. Sedanje svetovno gospodarsko okolje je najzahtevnejše v nedavni preteklosti. To je izziv za odprtost trgovine, ki temelji na enakih konkurenčnih pogojih, prav tako pa tudi za cilj iskanja medsebojno koristnih trgovinskih odnosov. To je ponazorjeno s primeri nepoštenih trgovinskih praks pod pokroviteljstvom države, ki ne upoštevajo tržnih sil in zlorabljajo obstoječe mednarodne predpise, da bi tako vzpostavili prevlado v različnih sektorji gospodarske dejavnosti. Take nepoštene prakse običajno vključujejo zaščito pred konkurenco s selektivnim odpiranjem trga, licenciranjem in drugimi omejitvami naložb ter dajanjem subvencij, ki spodkopavajo enake konkurenčne pogoje, podjetjem v državni in zasebni lasti. Izkrivljajoči gospodarski učinki takšnih praks so pomembni za vse prizadete sektorje, ne glede na to, ali so strateški ali ne.

Tuje subvencije lahko v današnjem prepletenem svetovnem gospodarstvu izkrivljajo notranji trg EU in spodkopljejo enake konkurenčne pogoje. Vse več je primerov, v katerih se zdi, da so tuje subvencije olajšale prevzem podjetij EU, vplivale na druge naložbene odločitve ali izkrivljale tržno ravnanje upravičencev. Znotraj EU enotni trg in njegova pravila zagotavljajo enake konkurenčne pogoje, da imajo vse države članice, gospodarski subjekti in potrošniki koristi od obsega in priložnosti gospodarstva EU.

Pravila o enotnem trgu vključujejo tudi pravila o javnih naročilih, ki zagotavljajo, da imajo podjetja koristi od pravičnega dostopa do javnih naročil in da imajo javni naročniki koristi od lojalne konkurence.

Pravila konkurence so že od vsega začetka del notranjega trga EU. Zlasti pa pravila EU o državni pomoči zagotavljajo, da so subvencije javnih organov združljive z notranjim trgom. Številne tuje subvencije bi bile problematične, če bi jih dodelile države članice EU in bi bile ocenjene v skladu s pravili EU o državni pomoči. Vendar pa se pravila EU o državni pomoči uporabljajo samo za javno podporo, ki jo dodelijo države članice EU. Nasprotno pa subvencije, ki jih odobrijo organi tretjih držav, ne spadajo na področje nadzora EU nad državno pomočjo.

Poleg tega lahko omejena stopnja odprtosti notranjega trga tretjih držav dodatno izkrivlja trg. Kadar upravičenec na domačem trgu nima konkurence ali je ta omejena, lahko okrepi svoj prednostni položaj na drugih trgih in tako pridobi neupravičeno prednost pred drugimi. Še bolj verjetno je, da konkurenco izkrivljajo tuje subvencije, ki izvirajo iz držav, v katerih je dostop do trgov zaprt ali omejen.

V sedanjih kriznih razmerah zaradi COVID-19 države članice EU dodeljujejo visoke zneske državne pomoči za podpiranje posameznih podjetij in gospodarstva EU kot celote. V teh razmerah državna pomoč javnim organom daje na voljo nujno potrebna sredstva, da stabilizirajo gospodarstvo in pospešijo raziskave v zvezi s koronavirusom. Hkrati je javna podpora tudi v sedanjih razmerah še vedno predmet nadzora EU nad državno pomočjo, kar na primer zagotavlja njeno sorazmernost in kar najbolj zmanjšuje potencialno izkrivljajoč učinek na konkurenco. Poleg tega je sedanji okvir za ocenjevanje začasen, njegovo področje uporabe pa omejeno na krizne ukrepe. Trenutno stanje kaže, kako pomembno je ohraniti enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, tudi v izjemnih gospodarskih razmerah.

Namen te bele knjige je začeti široko razpravo z državami članicami, drugimi evropskimi institucijami, vsemi deležniki, vključno z industrijo, socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, raziskovalci, širšo javnostjo in vsemi drugimi zainteresiranimi stranmi o najboljšem načinu za učinkovito reševanje opredeljenih izzivov. Rezultati posvetovanja o beli knjigi bodo podlaga za izbiro najprimernejšega načina za odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije, vključno z ustreznimi predlogi za pravne instrumente.

Bela knjiga najprej predstavlja utemeljitev za obravnavo tujih subvencij, vključno z značilnimi primeri tujih subvencij, ki očitno spodkopavajo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. Nato je v njej predstavljena analiza obstoječih pravnih instrumentov za obravnavanje tujih subvencij in obravnavano vprašanje regulativne vrzeli. V beli knjigi so nato predstavljene predhodne materialne in procesne usmeritve za pravne instrumente, s katerimi bi se odpravila regulativna vrzel v zvezi s:

·tujimi subvencijami, ki izkrivljajo notranji trg glede:

osplošnega tržnega delovanja gospodarskih subjektov, dejavnih v EU,

oprevzemov podjetij EU,

opostopkov javnega naročanja;

·tujimi subvencijami v okviru dostopa do financiranja EU.

2Opredelitev problema

2.1Pri tujih subvencijah obstaja tveganje izkrivljanja notranjega trga EU

Pravila EU o državni pomoči pomagajo ohranjati enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu med podjetji glede subvencij, ki jih zagotavljajo države članice EU. Vendar pa ni takih pravil za subvencije, ki jih lahko podjetjem, ki delujejo na notranjem trgu, odobrijo organi tretjih držav. To lahko vključuje okoliščine, v katerih so podjetja, ki prejmejo subvencije, v lasti ali pod končnim nadzorom podjetja, ki ima sedež zunaj EU, ali tuje države.

Informacije o dejanskih zneskih odobrenih tujih subvencij so omejene. Razlog za to je predvsem pomanjkanje preglednosti in šibko izpolnjevanje obveznosti 2 priglasitve subvencij v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih 3 . Nekatera poročila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pa kažejo, da je poseganje države verjetno razširjeno v nekaterih sektorjih 4 .

Gospodarstvo EU je odprto za tuje naložbe. To se odraža tudi v nedavnih gospodarskih podatkih. Leta 2016 so bili 3 % evropskih podjetij v lasti ali pod nadzorom vlagateljev iz tretjih držav, kar predstavlja 35 % vseh sredstev in približno 16 milijonov delovnih mest 5 . V zadnjem času so se povečale tudi naložbe iz tretjih držav, ki niso tradicionalne vlagateljice, kot so Združene države in Kanada. Naložbe podjetij v državni lasti se v zadnjih nekaj letih hitro povečujejo, prav tako pa tudi prisotnost „offshore vlagateljev“.

Raven neposrednih tujih naložb v EU, njihova struktura in najpomembnejše države članice prejemnice niso stalne in se nenehno spreminjajo. Prav tako še ni znan obseg posledic pandemije COVID-19 na raven prilivov neposrednih tujih naložb in izvor neposrednih tujih naložb v EU.

Večja odprtost za tuje naložbe prinaša priložnosti za gospodarstvo EU, hkrati pa tudi povečuje tveganja, kot je tuje subvencioniranje, ki ga je treba nadzorovati, da ne bi ogrozilo konkurenčnosti in enakih konkurenčnih pogojev na trgu EU. Subvencioniranje lahko zbuja še večje pomisleke tudi, če za javna podjetja ne veljajo enaka pravila kot za zasebna podjetja in kadar finančni odnosi med državo in njenimi podjetji niso pregledni. Pogodba je nevtralna, kar zadeva javno ali zasebno lastništvo podjetij. Pravila konkurence veljajo tako za javna kot za zasebna podjetja. Poleg tega morajo države članice v skladu z direktivo o preglednosti 6 poleg izpolnjevanja zahtev po preglednosti v skladu s pravili EU o državni pomoči zagotoviti tudi preglednost finančnih odnosov med njimi in njihovimi javnimi podjetji 7 .

Tako kot v primeru državne pomoči, ki jo dodelijo države članice EU, lahko tuje subvencije izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu ter privedejo do neenakih konkurenčnih pogojev, v katerih manj učinkoviti gospodarski subjekti rastejo in povečujejo tržni delež na račun učinkovitejših gospodarskih subjektov. Podobno lahko tuje subvencije povzročijo tudi drago in pogosto potratno posnemanje ter privedejo do tekmovanja s subvencijami med javnimi organi. Poleg tega sta slaba preglednost in vzajemnost pri dostopu do trgov tretjih držav dodatna dejavnika, ki krepita take škodljive učinke.

Poleg splošnih pomislekov glede tujih subvencij, ki se zagotavljajo podjetjem v EU, obstaja posebna zaskrbljenost glede tujih subvencij v okviru prevzema ciljnih podjetij v EU in javnih naročil.

V zvezi s prevzemi cena, ki jo je prevzemno podjetje pripravljeno plačati, običajno odraža večjo učinkovitost ali povečanje prihodkov, ki jih lahko ta pridobi s prevzemom sredstev. Vendar pa lahko subvencija subvencioniranemu prevzemnemu podjetju omogoča, da za prevzem sredstev plača višjo ceno, kot bi jo plačalo sicer, in s tem izkrivlja vrednotenje sredstev EU. Tuje subvencije lahko zato povzročijo pretirane nakupne cene (oddajanje ugodnejših ponudb) in hkrati preprečujejo nesubvencioniranim prevzemnim podjetjem, da bi dosegli večjo učinkovitost ali dostopali do ključnih tehnologij.

Tuje subvencije lahko zato povzročijo neučinkovito skupno razporejanje virov, zlasti pa izgubo konkurenčnosti in inovacijskega potenciala podjetij, ki takih subvencij ne prejemajo. V nekaterih primerih lahko dodeljevanje tujih subvencij temelji tudi na strateškem cilju vzpostavitve močne prisotnosti v EU ali spodbujanja prevzema in poznejšega prenosa tehnologij v druge proizvodnje enote, ki so lahko zunaj EU. Obstaja torej posebna potreba po zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev za prevzeme ciljnih podjetij v EU. S tem se lahko zagotovi, da bodo vsa podjetja konkurirala pod enakimi pogoji za prevzem ključnih sredstev in sledenje tehnološkemu razvoju ter hkrati ohranila koristi, ki jih prinašajo mednarodna konkurenca in vhodne neposredne tuje naložbe.

Trgi javnih naročil EU so v veliki meri odprti za ponudnike iz tretjih držav. Objava razpisov na ravni EU zagotavlja preglednost ter ustvarja tržne priložnosti za podjetja iz EU in zunaj nje. Vendar pa podjetja iz EU ne konkurirajo vedno pod enakimi pogoji podjetjem, ki imajo koristi od tujih subvencij. Subvencionirana podjetja lahko ponudijo ugodnejše ponudbe, s čimer povsem odvrnejo nesubvencionirana podjetja od sodelovanja ali pa pridobijo naročilo na škodo nesubvencioniranih učinkovitejših podjetij 8 . Zato je treba zagotoviti, da prejemniki tujih subvencij, ki oddajajo ponudbe za javna naročila v EU, konkurirajo pod enakimi pogoji.

Mnogi javni naročniki, ki pazijo na svoje proračune, se nagibajo k temu, da javna naročila oddajo ponudnikom z nizkimi cenami, ne glede na to, ali so te cene podprte s tujimi subvencijami. To ne velja le za naročila, oddana na podlagi cene, temveč tudi za naročila, ki se oddajo na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, saj merila kakovosti redkokdaj izravnajo znatne razlike v cenah, kakršne lahko omogočajo tuje subvencije.

Do enakega izkrivljajočega učinka lahko pride, če podjetja, ki prejemajo tuje subvencije, skušajo pridobiti financiranje iz proračuna EU.

2.2Pregled primerov, ki vključujejo tuje subvencije 

Organi tretjih držav bi si z dodeljevanjem tujih subvencij lahko prizadevali za dosego več ciljev, ki ne bi bili nujno povsem gospodarskega značaja, obstajajo pa tudi različni načini, na katere se subvencija lahko dodeli podjetju v EU. V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov.

Prvič, podjetja lahko prejmejo subvencije za spodbujanje svojih obstoječih dejavnosti v EU. Tuje države lahko odobrijo subvencije (npr. nepovratna sredstva) ali zagotovijo cenejše financiranje podjetju v EU (npr. odvisnemu podjetju, ki se nahaja v EU). Poleg tega lahko tuje države odobrijo tudi subvencijo matični družbi, ki se nahaja zunaj EU (npr. s sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki zagotavljajo selektivne spodbude), ki nato s transakcijami znotraj skupine financira odvisno podjetje v EU. Podjetje v EU lahko od tujih bank prejme financiranje pod ugodnejšimi pogoji neposredno po navodilih tujih držav. Poleg tega imajo lahko tretje države dogovore o sodelovanju z lokalnimi organi EU ali razvojnimi bankami EU ter lahko tako tuje subvencije prek teh organov ali bank dodelijo podjetjem v EU 9 .

V nekaterih primerih se tuje subvencije dodelijo z izrecnim ciljem, da se podjetjem omogoči predložitev ponudb za javna naročila, in sicer po cenah, ki so pod tržno ceno ali celo nižje od stroškov, ki s tem neposredno „zbijajo cene“ na škodo konkurenčnih nesubvencioniranih podjetij. Subvencije lahko načeloma tudi olajšajo agresivno tržno ravnanje. Tako ravnanje, ki ne temelji na običajni tržni presoji, je lahko posledica strateških ciljev za vstop na strateško pomembne trge ali regije oziroma za pridobitev prednostnega dostopa do kritične in pomembne infrastrukture, vključno z infrastrukturo, ki jo urejajo pravila Direktive 2014/25/EU.

Tuje subvencije lahko tudi olajšajo prevzeme in podjetjem iz tretjih držav pomagajo pri širitvi v EU. Organi tretjih držav si lahko prizadevajo za usmerjanje prevzemov s ponujanjem preferenčnega financiranja, jamstev za posojila in drugih načinov zmanjševanja kapitalskih stroškov. Taki ukrepi lahko neposredno podpirajo naložbe podjetij v tujini z dodelitvijo namenskih davčnih olajšav (znižanjem davka na dohodek) ali financiranjem s strani investicijskih skladov, ki prejemajo državno podporo, ali posrednikov 10 . Vse te različne možne koristi lahko močno vplivajo na premije, ki so na voljo za prevzeme. Precejšnje število neposrednih tujih naložb poteka prek offshore finančnih središč, ki lahko ponujajo posebne davčne pogoje. Dejansko je 10,9 % 11 tujih vlagateljev, ki nadzorujejo podjetja EU, ustanovljenih v takih offshore finančnih središčih.

3Analiza vrzeli

Obstajajo določeni instrumenti EU in mednarodni instrumenti, ki bi jih bilo treba upoštevati pri preučevanju načina obravnave izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije na notranjem trgu. Čeprav ta mednarodna pravila in pravila EU ta izkrivljanja v določeni meri že obravnavajo, je iz spodnje analize vrzeli razvidno, da tega vprašanja doslej nobeden od obstoječih instrumentov ni obravnaval izčrpno. Zlasti v primerih, ko tuje subvencije prihajajo v obliki finančnih tokov, ki olajšujejo prevzeme podjetij EU ali podpirajo delovanje podjetja v EU, je videti, da obstaja regulativna vrzel. Enako velja, kadar tuje subvencije izkrivljajo postopke javnega naročanja ali kadar tuje subvencije pomenijo korist v zvezi z dostopom do finančne podpore EU. Ta bela knjiga zato določa možne značilnosti novih orodij za odpravo obstoječe regulativne vrzeli in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu.

Hkrati se lahko pojavijo prekrivanja med takimi novimi orodji in obstoječimi pravili. V oddelku 6 so podrobneje pojasnjena ta prekrivanja in način, kako bi lahko ta nova orodja delovala vzajemno s sedanjimi pravili EU in mednarodnimi pravili.

3.1Pravila EU o konkurenci

Pravila o združitvah in protimonopolna pravila EU Komisiji omogočajo, da ukrepa, kadar koncentracije ali tržne prakse podjetij izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu. Niti v okviru protimonopolnih pravil EU niti v okviru nadzora EU nad združitvami se ne preuči izrecno, ali je imel gospodarski subjekt koristi od tujih subvencij (čeprav bi načeloma to lahko bilo del ocene), kar Komisiji (ali državi članici) ne omogoča, da bi posredovala in sprejela odločitev zgolj ali vsaj večinoma na tej podlagi.

Pravila EU o državni pomoči se uporabljajo, kadar finančna podpora, ki jo države članice EU dodelijo podjetjem, izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco na notranjem trgu. Vendar finančna podpora, ki jo organi tretjih držav dodelijo podjetjem v EU, bodisi neposredno bodisi prek svojih matičnih družb zunaj EU, ni zajeta v pravilih EU o državni pomoči 12 .

3.2Trgovinska politika EU

Na področju trgovinske politike so EU na voljo nekateri instrumenti za ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev glede trgovine z blagom in naložb: na večstranski ravni je to Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, na dvostranski ravni so to prostotrgovinski sporazumi, uvedejo pa lahko tudi enostranski ukrepi, kot so instrumenti trgovinske zaščite. Ti instrumenti omogočajo EU, da se odzove na nelojalno konkurenco, v okviru katere so bili izdelki proizvedeni ob podpori financiranja iz držav zunaj EU (protisubvencijski ukrepi) 13 . Ukrepi za preprečevanje nepoštenih praks so navadno v obliki dodatne izvozne dajatve za subvencije, ki jih prejmejo čezmorski konkurenti, za odpravo škode.

Vendar pa imajo ti instrumenti svoje omejitve in ne omogočajo obravnavanja vseh tujih subvencij, ki vplivajo na notranji trg. Protidampinška in protisubvencijska pravila EU se uporabljajo za uvoz blaga v EU. Ne vključujejo pa trgovine s storitvami, naložb ali drugih finančnih tokov v povezavi z ustanavljanjem in poslovanjem podjetij v EU.

Uredba o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v EU (v nadaljnjem besedilu: uredba o pregledu neposrednih tujih naložb) 14 je pomembno orodje za obravnavo tveganj za varnost ali javni red, ki jih prinašajo tuje naložbe, usmerjene v kritična sredstva EU ali držav članic. Vendar je namen uporabe uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb ugotoviti verjeten vpliv neposrednih tujih naložb na varnost in javni red, tako da se med drugim upoštevajo njegovi učinki na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije in kritične vire, ne obravnava pa posebej vprašanja izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije.

Na mednarodni ravni lahko EU sproži sodne postopke proti članici STO zaradi kršitev Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, zlasti kadar članica STO dodeli subvencije, prepovedane v skladu z navedenim sporazumom, ali subvencije, ki škodljivo vplivajo na njene interese, ter zadevo preda v odločanje odboru STO. Vendar pa je področje uporabe Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih omejeno na trgovino z blagom. Sporazum GATS STO vključuje pooblastilo za oblikovanje pravil v zvezi s subvencijami na področju trgovine s storitvami, toda doslej tovrstna pravila niso bila oblikovana.

3.3Javna naročila

Obstoječi pravni okvir EU na področju javnih naročil ne obravnava izrecno izkrivljanj na trgih javnih naročil v EU, ki jih povzročajo tuje subvencije. Direktivi EU o javnem naročanju kot instrumenta enotnega trga ne določata nobenih posebnih pravil v zvezi s sodelovanjem gospodarskih subjektov, ki imajo koristi od tujih subvencij. Javni naročniki imajo široko polje proste presoje pri oblikovanju postopka za oddajo javnega naročila in pri ocenjevanju ponudb, oddanih v postopku. Poleg tega javnim naročnikom pri ocenjevanju ponudb v skladu z zakonodajo ni treba preiskati obstoja tujih subvencij, prav tako pa tudi za obstoj tujih subvencij, ki bi lahko povzročile izkrivljanje, ni nobenih posebnih pravnih posledic.

EU se je zavezala, da bo na podlagi več mednarodnih sporazumov (kot so Sporazum o javnih naročilih in dvostranski prostotrgovinski sporazumi, ki vključujejo poglavja o javnih naročilih) odobrila dostop do svojega trga javnih naročil za blago, storitve in dobavitelje iz več tretjih držav. Direktivi o javnem naročanju v skladu s tem za javne naročnike v EU določajo obveznost, da se v zvezi z gradnjo, blagom, storitvami in gospodarskimi subjekti podpisnic teh sporazumov dodeli obravnava, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije, če je zadevno javno naročilo zajeto s temi sporazumi.

Zunaj okvira te obveznosti gospodarski subjekti iz tretjih držav, ki z EU nimajo sporazuma o odprtju trga javnih naročil ali katerih blago, storitve in gradnje niso zajeti v takem sporazumu, nimajo zagotovljenega dostopa do postopkov javnega naročanja v EU in so lahko izključeni 15 . V praksi bi bilo mogoče odločitve o izključitvi ponudnikov iz tretjih držav, ki nimajo zagotovljenega dostopa, upravičiti na podlagi prejemanja tujih subvencij, vendar v sedanjem pravnem okviru ni take povezave.

Javni naročniki lahko upoštevajo obstoj tujih subvencij, kadar ocenjujejo tveganja v smislu učinkovitosti in izvajanja naročila. Natančneje, javni naročniki lahko odvisnost od subvencij upoštevajo pri ocenjevanju splošne finančne izvedljivosti ponudbe. Za to oceno člen 69 Direktive 2014/24/EU 16 javnim naročnikom omogoča, da zavrnejo ponudbe, za katere menijo, da so neobičajno nizke, če pojasnila in dokazila, ki jih je predložil ponudnik, ne pojasnijo zadostno nizke ponujene cene. Kadar je v okviru te ocene mogoče ugotoviti, da je ponudnik pridobil državno pomoč EU, ki ni združljiva s PDEU in ki mu omogoča nizko ponudbo, se lahko ponudba pod dodatnimi pogoji zavrne samo iz tega razloga 17 . Nasprotno člen 69 Direktive 2014/24/EU ne vsebuje ustrezne določbe za tuje subvencije, ki ponudnikom omogočajo oddajo nizkih ponudb. Če se dodelitev tujih subvencij upošteva pri splošni oceni in se javni naročniki na koncu odločijo, da bodo zavrnili ponudbo kot neobičajno nizko, mora biti taka zavrnitev upravičena z dokazovanjem, da tuje subvencije ovirajo izvedljivost ponudbe in sposobnost ponudnika, da izvede naročilo po (neobičajno nizki) ponujeni ceni 18 .

Javni naročniki v EU se prav tako spodbujajo, da v svojih javnih naročilih zahtevajo visoke okoljske in socialne standarde ter zagotovijo, da ponudniki iz EU in tretjih držav dosegajo enake standarde. Dejansko lahko uporabijo tehnične specifikacije ter merila za izključitev, izbiro in oddajo in določijo klavzule o izvedbi naročila, ki zagotavljajo spoštovanje visokih standardov 19 . Čeprav lahko take zahteve v praksi pomagajo ustvariti enake konkurenčne pogoje, niso namenjene obravnavi potencialno izkrivljajočega učinka s strani tujih subvencij na splošno, še manj pa subvencioniranih subjektov s sedežem v EU, saj zanje že veljajo enaka pravila kot za njihove nesubvencionirane konkurente.

V praksi javni naročniki nimajo potrebnih informacij, da bi lahko preiskali, ali imajo ponudniki koristi od tujih subvencij, ali da bi ocenili, v kolikšnem obsegu subvencije povzročajo izkrivljanja na trgih javnih naročil. Javni naročniki imajo lahko kratkoročno ekonomsko spodbudo za oddajo naročil takim ponudnikom, čeprav so nizke cene, ki so bile ponujene, posledica obstoja tujih subvencij.

Nazadnje je glavni cilj instrumenta za mednarodno javno naročanje 20 spodbuditi trgovinske partnerje k pogajanjem z EU o odprtju njihovih trgov javnih naročil za podjetja EU. Če bo instrument za mednarodno javno naročanje sprejet v sedanji obliki, si bo prizadeval za izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil zunaj EU, vendar ne bo odpravil izkrivljanj postopkov javnega naročanja na notranjem trgu, ki izhajajo iz tujih subvencij, dodeljenih podjetjem, ki sodelujejo na trgih javnih naročil EU 21 .

Obstoječa pravila na področju javnih naročil EU ne zadoščajo za obravnavo in odpravo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije. Zato je videti, da v primerih, kadar tuje subvencije olajšujejo in izkrivljajo ponudbe v postopkih javnega naročanja v EU, obstaja regulativna vrzel.

3.4Financiranje EU

Dostop do finančne podpore EU urejajo pravila, določena v finančni uredbi 22 . Dostop do financiranja EU za subjekte iz tretjih držav urejajo sporazumi s tretjimi državami. Ta pravila dopolnjujejo uredbe, ki so bile sprejete za programe porabe in sklade EU.

Vsa ta pravila vsebujejo določbe za zaščito enakih konkurenčnih pogojev. To na primer dosegajo z vzpostavitvijo ukrepov za zmanjšanje vpliva neobičajno nizkih ponudb 23 .

Vendar nobeno od teh pravil trenutno ne upošteva obstoja tujih subvencij in njihovega vpliva na zmožnost podjetja, da ne glede na svoj sedež pridobi dostop do financiranja EU na podlagi takih subvencij.

Kar zadeva deljeno upravljanje, so analiza vrzeli iz oddelka 3.3 in premisleki o pravilih EU o javnem naročanju v tem dokumentu zelo pomembni tudi za financiranje EU, saj države članice ta pravila uporabljajo za projekte, ki jih financira EU in ki se izvajajo v okviru deljenega upravljanja.

4Okvir za obravnavo izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije na notranjem trgu na splošno ter pri posebnih primerih prevzemov in javnih naročil 

Kot je pokazala analiza vrzeli, EU že ima na voljo nekatera orodja za odpravo izkrivljanj, ki jih lahko povzročijo tuje subvencije na notranjem trgu, zlasti kadar se tuje subvencije zagotovijo za uvoz blaga. Vendar pa iz analize vrzeli in opredelitve težave izhaja, da je treba obstoječa orodja dopolniti, da bodo izrecno obravnavala in odpravila izkrivljanja na notranjem trgu EU, ki izhajajo iz subvencij, ki jih dodelijo organi tretjih držav. Bela knjiga zato v tem oddelku v razpravo predlaga okvir, ki bi lahko po eni strani obravnaval izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije, zagotovljene gospodarskemu subjektu na trgu EU (modul 1), po drugi strani pa izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije v okviru prevzemov ciljnih podjetij v EU (modul 2) in javnih naročil (modul 3). V vseh modulih je odločilen sprožilni dejavnik izvor subvencije, tj. dodelitev s strani tretje države. Moduli se lahko uporabljajo samostojno ali v kombinaciji.

V nadaljevanju so navedeni moduli podrobneje obrazloženi, začenši z opredelitvijo osnovnih značilnosti vsakega modula in njegovega področja uporabe, možnih meril, ki bi lahko usmerjala oceno pristojnega nadzornega organa pri ugotavljanju obstoja tuje subvencije, ki izkrivlja notranji trg, postopka in morebitnih izravnalnih ukrepov.

V tej beli knjigi je izraz „tuja subvencija“ opredeljen v Prilogi I.

4.1Splošni instrument za obravnavo tujih subvencij (modul 1)

4.1.1Osnovne značilnosti

Modul 1 je mišljen kot splošni instrument za obravnavanje tujih subvencij, ki povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu in se zagotovijo upravičencu, ki ima sedež v EU, ali v nekaterih primerih, ki je dejaven v EU 24 .

V skladu s tem modulom lahko pristojni nadzorni organi (Komisija in ustrezni organi držav članic, ki bodo izvajali svoja izvršilna pooblastila v okviru deljenega sistema pregleda, da se prepreči podvajanje) ukrepajo na podlagi kakršnih koli elementov, ki po njihovem mnenju kažejo na tuje subvencije upravičencu, ki je dejaven v EU. Informacije bi lahko bile npr. pridobljene od udeležencev na trgu ali držav članic. Zadeva bi se začela s predhodnim pregledom, da bi se preučilo, ali obstaja tuja subvencija, ki lahko povzroči izkrivljanje notranjega trga. Če ob koncu predhodnega pregleda ne bi bilo nobenih pomislekov, ker bodisi ni tuje subvencije bodisi ni znakov izkrivljanja na notranjem trgu, ali če ne gre za prednostni primer, bi pristojni nadzorni organ zadevo zaključil.

Če bi obstajali dokazi, da bi lahko tuja subvencija izkrivljala pravilno delovanje notranjega trga, bi sledila poglobljena preiskava, v kateri bi moral pristojni nadzorni organ potrditi svojo predhodno ugotovitev, da obstaja tuja subvencija, ki izkrivlja notranji trg.

Če bi se ob koncu te poglobljene preiskave potrdilo, da je pravilno delovanje notranjega trga izkrivljeno ali bi lahko bilo izkrivljeno zaradi tuje subvencije, bi imel pristojni nadzorni organ možnost, da uvede ukrepe za odpravo teh izkrivljanj na notranjem trgu (v nadaljnjem besedilu: izravnalni ukrepi). Nasprotno pa bi se preiskava zaključila, če obstoj tuje subvencije ne bi bil potrjen, če ne bi bilo znakov izkrivljanja ali če bi, po tehtanju, morebitno izkrivljanje, ki bi ga lahko povzročila subvencija, ublažil pozitiven učinek, ki bi ga lahko imela podprta gospodarska dejavnost ali naložba znotraj EU ali za interes javne politike, ki ga priznava EU. 

4.1.2Področje uporabe modula 1 

4.1.2.1Splošni premisleki 

Modul 1 ima obsežno stvarno področje uporabe in bi omogočal obravnavo tujih subvencij, ki izkrivljajo konkurenco, v vseh razmerah na trgu 25 . To pomeni, da bi modul 1 vključeval tudi možnost pregleda prevzemov, ki jih omogočajo tuje subvencije, in/ali tržnega ravnanja subvencioniranega ponudnika v javnih naročilih.

4.1.2.2Tuje subvencije v korist podjetja v EU

Namen modula 1 je obravnavati izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije v EU. V ta namen bi se modul 1 uporabljal za podjetja s sedežem v EU, ki prejemajo tuje subvencije. Ločeno bi se lahko štelo, da modul 1 zajema tudi nekatera podjetja, ki so na drugačen način dejavna v EU in prejemajo tuje subvencije. Obe možnosti sta preučeni v nadaljevanju. Pri obeh možnostih bi pristojni organi lahko ukrepali le, če bi subvencija povzročila izkrivljanja na notranjem trgu.

·Podjetja, ustanovljena v EU

Tuja subvencija bi bila zajeta v okviru te možnosti, če bi pomenila korist za podjetje 26 s sedežem v EU. Šteje se, da ima podjetje sedež v EU, če ima v EU sedež eden od njegovih subjektov. Kadar se subvencija dodeli subjektu s sedežem zunaj EU, bi bilo treba ugotoviti, v kolikšni meri se lahko korist tuje subvencije dodeli subjektu s sedežem v EU, in sicer ob upoštevanju ustreznih meril, kot so namen in pogoji, povezani s tujo subvencijo, ali dejanska uporaba sredstev (kot je npr. razvidno iz računovodskih izkazov zadevnega podjetja).

·Podjetja, dejavna v EU

Preučiti bi bilo treba možnost uporabe modula 1 ne le za podjetja s sedežem v EU, temveč tudi za nekatera podjetja, ki imajo koristi od tujih subvencij in so na drugačen dejavna v EU, na primer kadar si podjetje s sedežem zunaj EU prizadeva prevzeti ciljno podjetje v EU.

4.1.2.3Datum dodelitve subvencije

Za tujo subvencijo bi se štelo, da spada pod modul 1 od trenutka, ko je upravičenec upravičen prejeti subvencijo. Dejansko izplačilo subvencije ni nujni pogoj za njeno uvrstitev na področje uporabe modula 1. Vendar pa je izplačilo pomembno pri določanju primernega popravnega ukrepa, kot je obravnavano v nadaljevanju.

4.1.3Ocena izkrivljanj na notranjem trgu 

Ko se ugotovi obstoj tuje subvencije, pristojni nadzorni organ oceni, ali taka subvencija povzroča izkrivljanje na notranjem trgu. Upoštevajo se dejanska in potencialna izkrivljanja. Za nekatere kategorije tujih subvencij bi se štelo, da najverjetneje povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu. Za vse druge tuje subvencije bi bila potrebna podrobnejša ocena v skladu s kazalniki, s pomočjo katerih bi se ugotovilo, ali tuja subvencija dejansko ali potencialno izkrivlja pravilno delovanje notranjega trga. V vsakem primeru bo lahko zadevno podjetje dokazalo, da zadevna tuja subvencija glede na posebne okoliščine primera ne more izkrivljati notranjega trga.

Na splošno se predlaga, da bi se tuje subvencije pod določenim pragom štele za neproblematične, saj verjetno ne bi povzročile izkrivljanj pravilnega delovanja notranjega trga. Za tuje subvencije do tega praga bi se predpostavljalo, da ne morejo izkrivljati pravilnega delovanja notranjega trga. Prag bi se lahko določil v višini 200 000 EUR, dodeljenih v zaporednem obdobju treh let. Ta znesek bi bil skladen s pragom de minimis, določenim v pravilih EU o državni pomoči 27 .

4.1.3.1Kategorije tujih subvencij, za katere se šteje, da bodo verjetno izkrivljale notranji trg

Nekatere kategorije tujih subvencij, kot so nekatere vrste državne pomoči, bodo verjetno povzročile izkrivljanja na notranjem trgu zaradi svoje narave in oblike. Za te kategorije tujih subvencij bi se lahko ugotovilo, da povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu, in bi lahko vključevale naslednje:

·subvencije v obliki financiranja izvoza, razen če se financiranje izvoza zagotavlja v skladu s Sporazumom OECD o uradno podprtih izvoznih kreditih;

·subvencije (na primer oprostitev dolga) za podjetja v težavah, tj. podjetja, ki ne morejo pridobiti dolgoročnega financiranja ali naložb iz neodvisnih poslovnih virov, razen če obstaja načrt prestrukturiranja, ki bo privedel do dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca in vključuje znaten lasten prispevek upravičenca 28 ; Subvencije, dodeljene za odpravo resnih motenj v gospodarstvu na nacionalni ali svetovni ravni ne spadajo v to kategorijo, če so časovno omejene in sorazmerne za odpravo zadevne motnje;

·subvencije, s katerimi je država porok za dolgove ali obveznosti nekaterih podjetij brez kakršne koli omejitve zneska takih dolgov in obveznosti ali trajanja takega jamstva;

·subvencije za poslovanje v obliki davčnih olajšav, ki presegajo okvir splošnih ukrepov;

·tuje subvencije, ki neposredno olajšujejo prevzem.

4.1.3.2Ocena vseh drugih tujih subvencij v skladu s kazalniki

Tuje subvencije, ki ne spadajo v nobeno od zgoraj opisanih kategorij, lahko še vedno povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu. Take tuje subvencije lahko manj učinkovitim gospodarskim subjektom omogočajo, da rastejo in povečujejo tržni delež na notranjem trgu na račun učinkovitejših gospodarskih subjektov, ki takih subvencij ne prejmejo. Gospodarski subjekti, ki prejemajo tuje subvencije, lahko tudi ceneje proizvajajo ter na koncu ponujajo svoje izdelke in storitve na notranjem trgu po nižjih cenah na škodo konkurentov, ki takih subvencij ne prejmejo. Tuje subvencije lahko upravičencem tudi omogočijo, da pri nakupu blaga ali prevzemu podjetij oddajo ugodnejše ponudbe od drugih gospodarskih subjektov, ki so morda učinkovitejši.

V takih primerih zunaj vnaprej določenih kategorij izkrivljajočih subvencij je treba tuje subvencije podrobneje preučiti, da bi lahko ocenili, ali dejansko ali potencialno izkrivljajo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

Zaradi splošnega pomanjkanja preglednosti v zvezi s tujimi subvencijami in kompleksnosti poslovne stvarnosti je težko nedvoumno ali celo količinsko opredeliti vpliv posameznih tujih subvencij na notranji trg. Zato se zdi, da je treba za ugotovitev takega vpliva uporabiti zbirko kazalnikov, povezanih s subvencijami in zadevnimi razmerami na trgu. Neizčrpen seznam ustreznih kazalnikov bi lahko vključeval naslednja merila:

·relativno velikost zadevne subvencije: čim višji je znesek subvencije v relativnem smislu, tem verjetneje je, da bo negativno vplivala na notranji trg; na primer, pri subvenciji za naložbe se velikost subvencije lahko primerja z velikostjo naložbe;

·položaj upravičenca: na primer, večji je upravičenec, tem verjetneje je, da subvencija povzroča izkrivljanja. Na splošno se lahko šteje, da je manj verjetno, da bi izkrivljanje povzročale subvencije malim in srednjim podjetjem 29 . Bolj ko je neizkoriščena proizvodna zmogljivost upravičenca, tem verjetneje je, da subvencija povzroča izkrivljanja;

·razmere na zadevnem trgu: na primer, upravičenci, dejavni na trgih s presežno strukturno zmogljivostjo, bodo verjetneje povzročili izkrivljanja kot drugi. Pri subvencijah za upravičence, dejavne na trgih z visoko stopnjo koncentracije, obstaja večja verjetnost, da bodo povzročile izkrivljanja, kot pri drugih. Prav tako je verjetneje, da bodo izkrivljanja povzročile subvencije na hitro rastočih trgih visoke tehnologije;

·zadevno tržno ravnanje, npr. oddajanje ugodnejših ponudb pri prevzemih ali ponudbe, ki izkrivljajo konkurenco, v postopkih javnega naročanja;

·raven dejavnosti na notranjem trgu upravičenca: pri subvencijah, dodeljenih podjetjem z omejeno dejavnostjo na notranjem trgu, obstaja manjša verjetnost, da bodo povzročile izkrivljanja na notranjem trgu.

Poleg tega se bo razmislilo tudi o možnosti, da bi pristojni nadzorni organ lahko upošteval, ali ima upravičenec prednostni dostop do svojega domačega trga (z ukrepi, ki so enakovredni posebnim ali izključnim pravicam), kar bi privedlo do umetne konkurenčne prednosti, ki bi se lahko z vzvodom uporabila na notranjem trgu EU, s čimer bi se povečal izkrivljajoč učinek vsake subvencije.

4.1.4Preskus interesa EU 

Ko se ugotovi, da tuja subvencija lahko izkrivlja notranji trg, in kadar obstajajo dokazi o možnem pozitivnem vplivu, ki bi ga lahko imela podprta gospodarska dejavnost ali naložba znotraj EU ali za interese javne politike, ki jih priznava EU, bi bilo treba izkrivljanje pretehtati glede na tak možen pozitivni učinek.

Pri tej oceni bi se upoštevali cilji javne politike EU, kot so ustvarjanje delovnih mest, doseganje podnebne nevtralnosti in varstvo okolja, digitalna preobrazba, varnost, javni red in javna varnost ter odpornost. Pri tehtanju teh premislekov glede na izkrivljanje bi bilo treba upoštevati stopnjo izkrivljanja. Poleg tega mora tehtanje temeljiti na presoji različnih interesov, vključno s potrebo po zaščiti interesa potrošnikov. Če bi se izkrivljanje na notranjem trgu, ki ga povzroči tuja subvencija, zadostno ublažilo s pozitivnim učinkom podprte gospodarske dejavnosti ali naložbe, tekoče preiskave ne bi bilo treba nadaljevati.

4.1.5Postopek

Predlaga se, da postopek v modulu 1 sestavlja sistem v dveh korakih, in sicer predhodni pregled morebitnega izkrivljanja na notranjem trgu zaradi obstoja tuje subvencije ter poglobljena preiskava.

Pristojni nadzorni organ lahko v okviru tega modula naleti na težave pri pridobivanju potrebnih informacij, zlasti ker so lahko organi, ki dodeljujejo tuje subvencije, prav tako pa tudi subjekti, prek katerih se lahko te subvencije usmerjajo, zunaj EU.

V zvezi s tem bodo ustrezna preiskovalna orodja in možnost pridobitve informacij od udeležencev na trgu v obliki tržnih informacij bistvenega pomena, da se pristojnemu nadzornemu organu omogoči ukrepanje.

Poleg tega bi bili med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo na voljo mehanizmi za zbiranje ustreznih informacij. Pristojni nadzorni organ bi lahko naložil globe in periodične denarne kazni za nepravočasno predložitev zahtevanih informacij ali predložitev nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacij. Če informacije kljub takim sankcijam ne bi bile zagotovljene, bi lahko odločil na podlagi razpoložljivih dejstev, podobno kot v postopku pri instrumentih trgovinske zaščite in državni pomoči EU. Poleg tega bi lahko pristojni nadzorni organ opravil obiske za ugotavljanje dejstev v prostorih domnevnega upravičenca tuje subvencije, ki se nahajajo EU, pa tudi v tretjih državah, če se s tem tretja država strinja.

4.1.5.1Predhodni pregled morebitne tuje subvencije

Cilj predhodnega pregleda je preučiti, ali gre za tujo subvencijo podjetju, ki ima sedež, ali v nekaterih primerih, ki je dejavno v EU, in ter lahko izkrivlja notranji trg.

Če pristojni nadzorni organ ob koncu predhodnega pregleda sumi, da obstaja tuja subvencija, ki bi lahko izkrivljala notranji trg, lahko sproži poglobljeno preiskavo, s katero bi potrdil svoje predhodno stališče, da obstaja tuja subvencija, ki bi lahko izkrivljala pravilno delovanje notranjega trga. Pristojni nadzorni organ bo o začetku poglobljene preiskave obvestil zadevno podjetje, tretjo državo, ki je domnevno dodelila subvencijo, ter po potrebi Komisijo in pristojne nadzorne organe drugih držav članic.

Če ob koncu predhodnega pregleda ne bi bilo nobenih pomislekov, ker bodisi ni tuje subvencije bodisi ni znakov izkrivljanja na notranjem trgu, se predhodni pregled zaključi, zadevno podjetje, Komisija in vse države članice EU pa se o tem obvestijo.

4.1.5.2Poglobljena preiskava tuje subvencije

Med poglobljenimi preiskavami so zainteresirane strani pozvane, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki ter predložijo informacije o obstoju tuje subvencije in njenem potencialnem izkrivljajočem učinku na notranjem trgu.

Če zadevno podjetje ne predloži informacij, ki jih zahteva pristojni nadzorni organ, ali kako drugače ne sodeluje po svojih najboljših močeh, lahko pristojni nadzorni organ sprejme odločitev na podlagi razpoložljivih dejstev. Ob koncu poglobljene preiskave pristojni nadzorni organ sprejme sklep:

·če ugotovi, da tuja subvencija povzroča izkrivljanje, zadevnemu podjetju naloži izravnalne ukrepe (sklep o izravnalnih ukrepih).

·Če ugotovi, da tuja subvencija povzroča izkrivljanje in da zadevno podjetje ponuja zaveze, ki se mu zdijo ustrezne in zadostne za ublažitev izkrivljanja, s sklepom obveže podjetje k tem zavezam (sklep z zavezami).

Če ni tuje subvencije ali če ni znakov o možnih ali dejanskih izkrivljanjih na notranjem trgu v obsegu, ki bi upravičevala poseganje, zadevo zaključi ter o tem obvesti zadevno podjetje in zainteresirane strani, ki so sodelovale v postopku, ter vse države članice in Komisijo, če Komisija ni pristojni nadzorni organ. Če Komisija kot pristojni nadzorni organ ugotovi, da je izkrivljanje ublaženo s pozitivnim učinkom podprte gospodarske dejavnosti ali naložb, zadevo zaključi na isti način.

4.1.6Izravnalni ukrepi

Za odpravo izkrivljanj, ki jih povzroča tuja subvencija, bi se lahko naložili izravnalni ukrepi. V skladu s pravili EU o državni pomoči je treba državno pomoč, ki je dodeljena in ni v skladu s pravili EU o državni pomoči, povrniti z obrestmi državi članici, ki jo je dodelila. Če bi to načelo uporabili za tuje subvencije, bi to pomenilo, da bi bilo treba finančne koristi takih subvencij odpraviti s pomočjo izravnalnih plačil tretji državi. Vendar je v primeru tujih subvencij v praksi težko ugotoviti, ali je bila tuja subvencija dejansko in nepovratno vrnjena tretji državi.

Zato je morda treba preučiti možnost, da se pristojnemu nadzornemu organu omogoči uporaba vrste alternativnih izravnalnih ukrepov. Te bi lahko segale od strukturnih popravnih ukrepov in ukrepov glede ravnanja do izravnalnih plačil EU ali državam članicam. Pri določanju ustreznih izravnalnih ukrepov bi bilo treba upoštevati posebne značilnosti tuje subvencije in njen izkrivljajoč učinek na notranji trg. Če je na primer tuja subvencija olajšala prevzem, so lahko strukturni popravni ukrepi primernejši od izravnalnih plačil.

Morebitni izravnalni ukrepi v primeru, da izravnalna plačila tretji državi niso primerna ali izvedljiva, vključujejo naslednje:

·odprodajo nekaterih sredstev, zmanjšanje zmogljivosti ali prisotnosti na trgu, kar bi lahko omejilo morebitna izkrivljanja na notranjem trgu, zlasti v zvezi s tujimi subvencijami, ki se odobrijo posebej za spodbujanje dejavnosti na notranjem trgu, pri čemer bi se zgledovali po smernicah za reševanje in prestrukturiranje 30 ;

·prepoved nekaterih naložb; to je lahko še zlasti pomembno, če je bila tuja subvencija dodeljena za določeno naložbo;

·prepoved subvencioniranega prevzema;

·dostop tretjih strani, na primer prek mobilnih aplikacij za ponudnike prevoznih storitev ali na podlagi smernic EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij 31 ;

·izdajanje licenc pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji. Če npr. podjetje prejme subvencije in pridobi telekomunikacijske frekvence ali zagotavlja dostop do omrežij, ki uporabljajo take frekvence, bi bilo podjetje lahko zavezano izdati licence za te frekvence drugim podjetjem;

·prepoved določenega tržnega ravnanja, povezanega s tujo subvencijo;

·objavo nekaterih rezultatov raziskav in razvoja na način, ki omogoča drugim podjetjem, da jih reproducirajo, na primer po zgledu zahtev za pomembne projekte skupnega evropskega interesa 32 ali zahtev, določenih v Uredbi št. 651/2014 o skupinskih izjemah 33 ;

·izravnalna plačila EU ali državam članicam.

Ker je pomanjkanje preglednosti na splošno ključno vprašanje, zlasti v zvezi s finančnimi odnosi med tretjimi državami in javnimi podjetji, bi v vsakem primeru, v katerem se uvedejo izravnalni ukrepi, v prihodnje veljale obveznosti glede poročanja in preglednosti. Pri takih obveznostih glede poročanja in preglednosti bi se lahko na primer črpal navdih iz direktive o preglednosti 2006/111/ES. Izboljšana preglednost lahko prispeva k preprečevanju izkrivljanj v prihodnosti.

Zadevno podjetje lahko ponudi tudi zaveze za ublažitev izkrivljanja. Če pristojni nadzorni organ meni, da so te zaveze zadostne, lahko določi, da postanejo zavezujoče za podjetje.

Če podjetje ne upošteva izravnalnih ukrepov, ki jih je naložil pristojni nadzorni organ, ali zavez, ki so zanj zavezujoče, bi lahko pristojni nadzorni organ kot sankcijo za kršitve naložil globe in periodične denarne kazni.

Za pooblastila pristojnih nadzornih organov, da naložijo izravnalne ukrepe, bi veljal desetletni zastaralni rok, ki bi se začel na dan, ko je subvencija dodeljena. Morebitni ukrepi, ki bi jih pristojni nadzorni organ sprejel v zvezi s tujo subvencijo, bi pretrgali zastaralni rok. Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

4.1.7Nadzorni organi

Predlaga se, da nadzorne organe imenujejo tako Komisija kot države članice. Zagotovljeni bi bili usklajevalni mehanizmi med Komisijo in pristojnim nacionalnim nadzornim organom, da bi se zagotovila skladnost in učinkovitost njunih izvršilnih ukrepov. Za sistem, kot je opisan v tem modulu, deljena pristojnost med več izvršilnimi organi najbolje zagotavlja, da se tuje subvencije, ki najbolj izkrivljajo konkurenco, odkrijejo in učinkovito obravnavajo. To bi Komisiji in državam članicam omogočilo, da uporabijo svoje prednosti in tako zagotovijo, da se znotraj EU izvaja ustrezen nadzor nad izkrivljanji, ki jih povzročajo tuje subvencije.

Države članice lahko črpajo iz svojega neposrednega poznavanja delovanja svojih domačih trgov. Vendar lahko v nekaterih okoliščinah tuje subvencije vplivajo na več kot eno državo članico. V takih primerih bi bila Komisija primernejša za izvajanje modula 1, da bi se zagotovila skladna uporaba pravil po vsej EU, pri čemer bi se upoštevale izkušnje pri uporabi instrumentov trgovinske zaščite in pravil o državni pomoči.

Vsak nacionalni nadzorni organ bi bil pooblaščen za izvrševanje modula 1 v svoji jurisdikciji, ki bi bila opredeljena kot ozemlje zadevne države članice. Komisija bi bila pristojna za vsako tujo subvencijo, ki bi koristila podjetju v EU, ne glede na to, ali bi se nanašala na ozemlje ene ali več držav članic EU. Komisija bi bila prav tako izključno pristojna za uporabo preskusa interesa EU. Države članice bi lahko predložile informacije na zahtevo Komisije ali na lastno pobudo. Vendar pa Komisija in države članice obdržijo diskrecijsko pravico pri odločanju, ali bodo preiskale posamezen primer tuje subvencije, ki potencialno izkrivlja konkurenco.

To pomeni, da lahko tujo subvencijo preiskuje:

·en sam nacionalni nadzorni organ ali

·več nacionalnih nadzornih organov, ki delujejo vzporedno (če tuja subvencija koristi gospodarskim dejavnostim v več kot eni državi članici), ali

·Komisija.

Mehanizem sodelovanja in usklajevanja

Za sistem deljenega izvrševanja bi bili potrebni učinkoviti mehanizmi sodelovanja med več izvršilnimi organi. Sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi nadzornimi organi bi lahko delovalo podobno kot obstoječe sodelovanje na področju boja proti monopolom, kot je določeno v Uredbi 1/2003 34 . To bi bilo povezano z mehanizmom za usklajevanje med državami članicami in Komisijo, ki omogoča skladnost in usklajevanje v zvezi z obstojem subvencije, kadar je to potrebno. Natančneje, v zvezi z obstojem subvencije bi se nacionalni nadzorni organi med predhodnim pregledom in poglobljeno preiskavo, ki bi sledila, uskladili s Komisijo, da bi zagotovili skladnost pri izvajanju discipline glede subvencij.

Predlaga se, da bi bili, dokler Komisija ne bi začela poglobljene preiskave, nacionalni nadzorni organi še naprej pooblaščeni za nadaljevanje svojih zadev. Vendar bi morala Komisija takoj, ko bi začela poglobljeno preiskavo tuje subvencije, pridobiti nad njo izključno pristojnost, nacionalni nadzorni organi pa bi morali začasno prekiniti obravnavo svojih zadev. Nacionalni nadzorni organi bi lahko nadaljevali svoje zadeve le, če bi Komisija zaključila svojo poglobljeno preiskavo na upravni ravni.

Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja bi lahko nacionalni nadzorni organi pozvali Komisijo, naj začne zadevo; Komisija bi lahko ohranila pravico do sprejetja ali zavrnitve take zahteve. Včasih je lahko tudi primerneje, da se zadeva prenese z enega ali več nacionalnih nadzornih organov na Komisijo ali obratno. Zlasti če dva ali več nacionalnih nadzornih organov obravnava primer v zvezi z isto tujo subvencijo 35 , se zdi, da je Komisija primernejša za obravnavo zadeve. Do takega prenosa bi lahko prišlo, če bi bila zadeva v obravnavi in le, če bi s tem soglašala organ prosilec in zaprošeni organ.

Komisija in nacionalni nadzorni organi bi se tudi medsebojno obveščali na začetku predhodnega pregleda ter na začetku poglobljene preiskave. Lahko bi si izmenjali ustrezne dokumente, vključno z zaupnimi informacijami. Nacionalni nadzorni organ mora med poglobljeno preiskavo pridobiti mnenje Komisije o tem, ali je preskus interesa EU izpolnjen. Država članica mora spoštovati mnenje Komisije. Nacionalni nadzorni organ se pred sprejetjem sklepa o izravnalnih ukrepih ali sklepa z zavezami po opravljeni poglobljeni preiskavi posvetuje s Komisijo in obvesti vse druge nacionalne nadzorne organe. Komisija nato v odločanje vključi nacionalne nadzorne organe, in sicer tako, da jim omogoči podajo mnenja o osnutku sklepa (po poglobljeni preiskavi). Če Komisija ali nacionalni nadzorni organi nimajo pomislekov glede izkrivljanja konkurence, ki ga povzroča tuja subvencija, in tako zadevo zaključijo, se medsebojno obvestijo. Tak zaključek zadeve ne bo vplival na pristojnost katerega koli nadzornega organa, da nadaljuje ali ponovno začne isto zadevo in sprejme drugačno ugotovitev. V zvezi s tem bi morali nacionalni nadzorni organi zagotoviti, da je njihova ugotovitev dosežena v tesnem sodelovanju s Komisijo.

4.2Tuje subvencije, ki olajšujejo prevzem ciljnih podjetij v EU (modul 2)

4.2.1Osnovne značilnosti

Modul 2 je posebej namenjen obravnavanju izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije, ki olajšujejo prevzem ciljnih podjetij v EU (kot so opredeljena v oddelku 4.2.2.1). Skratka, njegov namen je zagotoviti, da tuje subvencije prejemnikom ne dajejo neupravičene prednosti pri prevzemu (deležev) drugih podjetij, zato je njegovo področje uporabe ožje kot področje uporabe modula 1.

Tuje subvencije lahko povzročijo izkrivljanje notranjega trga, tako da olajšajo prevzem ciljnih podjetij v EU. Do tega lahko pride (1) neposredno z dodelitvijo subvencije, ki je izrecno povezana z določenim prevzemom podjetja, ali (2) posredno z de facto povečanjem finančne moči prevzemnega podjetja, kar nato olajša prevzem.

V skladu s tem modulom bi pristojni nadzorni organ predhodno pregledal načrtovane prevzeme, ki vključujejo morebitne tuje subvencije v okviru obveznega mehanizma priglasitve. Postopek pregleda bi potekal v dveh korakih: najprej bi se izvedla faza predhodnega pregleda, nato pa, če bi bilo potrebno, poglobljena preiskava.

Če bi imel pristojni nadzorni organ na podlagi predhodnega pregleda zadostne dokaze, da ima prevzemno podjetje koristi od tujih subvencij, ki olajšujejo prevzem, bi lahko začel poglobljeno preiskavo. Če ne bi bilo dovolj elementov, ki bi upravičevali začetek preiskave v zvezi s prevzemom, pristojni nadzorni organ ne bi ukrepal naprej in bi zaključil zadevo na upravni ravni.

Če bi pristojni nadzorni organ ob koncu poglobljene preiskave ugotovil, da so prevzem olajšale tuje subvencije in da prevzem izkrivlja notranji trg, bi imel naslednji dve možnosti: lahko bi sprejel zaveze priglasitelja, ki učinkovito odpravljajo izkrivljanje, ali, kot zadnjo možnost, prepovedal prevzem.

Za zagotovitev učinkovitega izvajanja bi imel pristojni nadzorni organ tudi pravico, da po uradni dolžnosti pregleda prevzem, ki bi ga moralo priglasiti prevzemno podjetje, vendar ga ni, tudi potem, ko je bil izveden. Ta pregled bi lahko na koncu pripeljal do prepovedi prevzema ali, če je že izveden, do njegove razveljavitve.

4.2.2Področje uporabe modula 2

Namen modula 2 je odpraviti izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije, ki olajšujejo prevzem ciljnih podjetij v EU.

V oddelku 4.2.2.1 so za namene modula 2 opredeljeni pojmi „prevzem“, „ciljno podjetje v EU“ in „potencialno subvencionirani prevzemi“. V oddelku 4.2.2.2 sta opisana dva potencialna sprožilna dejavnika obvezne predhodne priglasitve. Nazadnje so v oddelku 4.2.2.3 predstavljeni pragovi, namenjeni prilagoditvi področja uporabe modula 2 najbolj problematičnim prevzemom.

4.2.2.1Opredelitev pojmov

Prevzem

Za namene tega modula bi bil „prevzem“ opredeljen kot:

·neposreden ali posreden prevzem nadzora nad podjetjem 36 ali

·prevzem – neposredno ali posredno – vsaj [določenega odstotka] % delnic ali glasovalnih pravic ali drugače „pomembnega vpliva“ v podjetju 37 .

Zato modul 2 vključuje prevzem znatnih, vendar po možnosti neobvladujočih manjšinskih pravic ali deležev.

Ciljno podjetje v EU

Predlaga se, da se kot „ciljno podjetje v EU“ opredeli vsako podjetje, ki je ustanovljeno v EU in dosega določen prag prometa v EU, vendar se lahko upoštevajo tudi druga merila (glej oddelek 4.2.2.3).

Potencialno subvencioniran prevzem

Potencialno subvencionirani prevzemi bi bili opredeljeni kot načrtovani prevzemi ciljnega podjetja v EU, če je stranka prejela finančni prispevek katere koli tretje države (kot je podrobno opredeljeno v opredelitvi tujih subvencij v Prilogi I).

Predlaga se, da se rok za prejem takega finančnega prispevka omeji na zadnja [tri] koledarska leta pred priglasitvijo in na finančne prispevke, ki so bili odobreni po priglasitvi, in sicer do enega leta po zaključku prevzema, če se finančni prispevek odobri pozneje. Primer slednjega je obstoj politične zaveze za zagotovitev takega finančnega prispevka v prihodnjih mesecih.

4.2.2.2Obveznost predhodne priglasitve

Zahteva po priglasitvi bi zajemala potencialno subvencionirane prevzeme, tj. kadar je priglasitelj prejel finančni prispevek katerega koli organa tretje države v zadnjih treh letih ali pričakuje tak prispevek v prihodnjem letu (kot je opredeljeno zgoraj).

Zato bi se priglasitve osredotočale na potencialno problematične prevzeme, in sicer na primere, v katerih finančni prispevek organa tretje države olajša prevzem.

Hkrati bi omejitev obsega obveznosti priglasitve na potencialno subvencionirane prevzeme temeljila na stopnji samoocene podjetij. Ta bi morala ugotoviti, kakšen je bil obseg finančnih prispevkov, ki so jih prejela od organov tretjih držav, da bi vedela, ali morajo priglasiti prevzem. Pri tem bi obstajalo tveganje napake ali izogibanja, saj podjetja morda ne bi bila seznanjena s tako javno podporo ali je morda ne bi bila pripravljena razkriti.

Vendar bi moral biti v nasprotju z opredelitvijo pojma „tuja subvencija“ pojem „finančni prispevek“ organov tretjih držav (kot je opredeljen v Prilogi I kot del opredelitve tujih subvencij) bolj objektiven in manj sporen, saj pušča presojo, ali se prispevek lahko šteje za subvencijo, odprto. Opredelitev je usklajena tudi z drugimi pojmi, ki se pogosto uporabljajo in se prav tako nanašajo na finančne prispevke (npr. v skladu s pravili STO in pravili EU o državni pomoči). Zato se zdi razumno predpostaviti, da bi bile stranke seznanjene s prejemom kakršne koli oblike finančnega prispevka organa tretje države v zadnjih treh letih (ali v prihodnjem letu).

Poleg tega bi imel pristojni nadzorni organ stroga (in s tem odvračilna) orodja za obravnavanje primerov, v katerih prevzemno podjetje ne bi priglasilo prevzemov, ki jih je treba priglasiti. Pri prevzemnih podjetjih, ki ne bi priglasila prevzema, bi zlasti obstajalo tveganje naložitve visokih glob in obveznosti razveljavitve transakcije.

4.2.2.3Pragovi

Zgoraj opisani okvir lahko vključuje pragove za boljšo ciljno usmerjenost na potencialno problematične primere subvencioniranih prevzemov. Dejanska vrednost takih pragov bi bila odvisna zlasti od možnosti, ki so bile izbrane glede ciljnega podjetja v EU, sprožilnega dejavnika za priglasitev in ustreznih pristojnih nadzornih organov (oddelek 4.2.7).

Prvič, ciljno podjetje v EU – tj. vsako podjetje s sedežem v EU – bi lahko opredelili glede na različne pragove, da bi zagotovili, da se zajamejo vsi zadevni prevzemi (tj. preučila bi se transakcija, ki preseže katerega koli od naslednjih pragov):

·kvalitativni prag, ki se nanaša na vsa sredstva, ki bi v prihodnje po vsej verjetnosti ustvarila znaten promet v EU 38 , in/ali kvantitativni prag, določen glede na vrednost transakcije,

·kvantitativni prag na podlagi prometa, ki bi se lahko na primer določil pri 100 milijonih EUR, vendar bi se lahko predvidele tudi druge vrednosti, pragovi ali alternativni pristopi. Nižji prag prometa na splošno razširja področje uporabe kakršnega koli novega instrumenta in z njim se tvega zajetje večjega števila manjših, potencialno manj pomembnih prevzemov. Nasprotno višji prag prometa zmanjšuje upravno breme sistema predhodne priglasitve, vendar morda ne zajema več potencialno pomembnih prevzemov.

Ne glede na to, kateri prag bo izbran, bo treba doseči ravnotežje med uspešnostjo in učinkovitostjo.

Drugič, sprožitev potencialno subvencioniranih prevzemov bi lahko bila omejena na prevzeme, ki jih olajšuje določen obseg finančnega prispevka organov tretjih držav. To bi na primer lahko veljalo v primeru, ko skupni znesek finančnega prispevka, ki ga prejme prevzemno podjetje v treh koledarskih letih pred priglasitvijo, presega določen znesek ali določen odstotek nakupne cene. Ker je to sprožilni dogodek, je treba ta merila jasno opredeliti 39 .

Vrednost vsakega od teh pragov bo verjetno odvisna od nadzornega organa, ki mu bo zaupano izvajanje modula 2. Zgoraj navedeni pragovi bi se lahko uporabili, če bi bila za izvajanje modula 2 izključno pristojna Komisija. Nižji pragovi pa bi lahko bili primernejši, če bi bila pristojnost deljena ali izključna za države članice (glej oddelek 4.2.7), saj so gospodarstva držav članic po obsegu manjša od skupnega gospodarstva EU.

Poleg navedenih kvantitativnih pragov se lahko dodajo nekatera kvalitativna merila, da se omogoči boljše ravnotežje med morebitnim izkrivljanjem in omejevanjem bremena za podjetja in nadzorne organe.

4.2.3Ocena izkrivljanj, povezanih s subvencioniranimi prevzemi

Subvencionirani prevzemi lahko izkrivljajo enake konkurenčne pogoje v zvezi z naložbenimi priložnostmi na notranjem trgu. Primer takega izkrivljanja je možnost subvencioniranega prevzemnega podjetja, da odda ugodnejšo ponudbo za prevzem podjetja kot tekmeci. Taka ugodnejša ponudba izkrivlja razporeditev kapitala in spodkopava morebitne koristi prevzema, na primer v smislu izboljšane učinkovitosti.

Pravni standard, po katerem bi pristojni nadzorni organ ocenjeval prevzem, bi bilo izkrivljanje notranjega trga prek olajševanja prevzema s tujimi subvencijami. Povedano drugače, pristojni nadzorni organ bi moral pokazati, da bi tuja subvencija olajšala prevzem in bi posledično prišlo do izkrivljanja notranjega trga.

Tuje subvencije lahko prevzem olajšajo bodisi neposredno bodisi de facto. Subvencije, ki neposredno olajšujejo prevzem, so tiste, ki so zagotovljene zaradi prevzema (kjer je mogoče ugotoviti povezavo s prevzemom). Glede na to, da resno škodujejo enakim konkurenčnim pogojem za naložbe, bi se za tuje subvencije, ki neposredno olajšujejo prevzeme, običajno štelo, da izkrivljajo notranji trg.

Do de facto olajševanja bi prišlo v primerih, ko tuje subvencije povečajo finančno moč prevzemnega podjetja. V primerih de facto olajševanja je treba subvencionirane prevzeme podrobneje preučiti, da bi lahko ocenili, ali dejansko ali potencialno izkrivljajo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu.

Zaradi splošnega pomanjkanja preglednosti glede tujih subvencij in zapletenosti poslovne realnosti je včasih težko nedvoumno ugotoviti izkrivljanje zaradi določenih subvencioniranih prevzemov. Zato se zdi, da je treba za ugotovitev takega izkrivljanja uporabiti zbirko kazalnikov, povezanih s subvencioniranim prevzemom in zadevnimi razmerami na trgu. Neizčrpen seznam ustreznih kazalnikov bi lahko vključeval naslednja merila:

·relativno velikost subvencije, ki se obravnava: čim večji je znesek subvencije v relativnem smislu, tem verjetneje je, da bo njen učinek na notranji trg negativen;

·položaj upravičenca: na primer, čim večje je ciljno podjetje v EU ali prevzemno podjetje, tem verjetneje je, da bo subvencionirani prevzem izkrivljajoč. Podobno velja, da bolj ko je neizkoriščena proizvodna zmogljivost ciljnega podjetja v EU ali prevzemnega podjetja, tem verjetneje je, da bo subvencionirani prevzem povzročil izkrivljanja;

·razmere na trgu(-ih), ki se obravnava(-jo): na primer, subvencionirani prevzemi, pri katerih je ciljno podjetje v EU dejavno na trgih s strukturno presežno zmogljivostjo, bodo verjetneje povzročili izkrivljanja kot drugi. Podobno velja, da bodo subvencionirani prevzemi, pri katerih je ciljno podjetje v EU dejavno na trgih z visoko stopnjo koncentracije, verjetneje povzročili izkrivljanja kot drugi. Prav tako je verjetneje, da bodo izkrivljanja povzročile subvencije na hitro rastočih trgih visoke tehnologije; Obstoj konkurenčnih ponudb je eden od vidikov ocenjevanja obstoja izkrivljanja na notranjem trgu, vendar sam po sebi ni odločilen.

·raven dejavnosti zadevnih strank na notranjem trgu: subvencionirani prevzemi, pri katerih imajo stranke, zlasti ciljno podjetje, omejene dejavnosti na notranjem trgu v primerjavi s svojimi globalnimi dejavnostmi, bodo manj verjetno izkrivljali notranji trg.

Poleg tega se bo razmislilo tudi o možnosti, da bi pristojni nadzorni organ lahko upošteval, ali ima upravičenec prednostni dostop do svojega domačega trga (z ukrepi, ki so enakovredni posebnim ali izključnim pravicam), kar bi privedlo do umetne konkurenčne prednosti, ki bi se lahko z vzvodom uporabila na notranjem trgu EU, s čimer bi se povečal izkrivljajoč učinek vsake subvencije. Če pristojni nadzorni organ ugotovi, da je bil prevzem neposredno ali de facto olajšan s tujimi subvencijami in je izkrivil notranji trg, lahko naloži izravnalne ukrepe, kot je pojasnjeno spodaj (glej oddelek 4.2.6).

4.2.4Preskus interesa EU

Kot v okviru modula 1 bi se ugotovljeno izkrivljanje tehtalo glede na pozitivni učinek, ki ga lahko ima naložba znotraj EU ali za interese javne politike, ki jih priznava EU (glej oddelek 4.1.4).

4.2.5Postopek

Modul 2 vzpostavlja sistem priglasitve v dveh korakih.

V prvem koraku bi bila prevzemna podjetja zavezana, da pristojnemu nadzornemu organu predložijo kratko informativno obvestilo. To obvestilo bi vsebovalo osnovne informacije, ki jih pristojni nadzorni organ potrebuje, da ugotovi morebitne problematične operacije, ki vključujejo tuje subvencije. To bi na primer lahko – za vsako prevzemno in ciljno podjetje – vključevalo nekatere ali vse spodnje elemente:

·pravne informacije, vključno o lastništvu in upravljanju;

·informacije o financiranju;

·informacije o prometu za zadnja tri leta (v EU in po svetu);

·opis poslovanja (v EU in po svetu);

·financiranje transakcije;

·glavne vire celotnega financiranja prevzemnega podjetja;

·finančne prispevke organov tretje države, prejete za namen transakcije;

·kakršen koli finančni prispevek organov tretje države, prejet v zadnjih treh letih;

·informacije o drugih možnih prevzemnih podjetjih ciljnega podjetja v zadnjih treh letih, vključno s kakršno koli ponudbo, ki je bila prejeta kot del prodajnega postopka ciljnega podjetja.

Kratek povzetek predlaganega prevzema bi lahko bil objavljen, da deležniki v določenem roku podajo pripombe.

V okviru sistema predhodne priglasitve bi bilo na voljo tako imenovano obdobje mirovanja: prevzemna podjetja ne bi mogla zaključiti transakcije [x] delovnih dni po tem, ko pristojni nadzorni organ prejme popolno priglasitev. Zaradi ohranjanja celovitosti preiskave in sistema predhodne priglasitve bi bilo obdobje mirovanja mogoče po potrebi podaljšati, če stranke ne bi pravočasno zagotovile točnih informacij.

Med tem obdobjem bi pristojni nadzorni organ informacije pregledal in bi se v drugem koraku lahko odločil začeti poglobljeno preiskavo, če bi imel dovolj dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da bi prevzemno podjetje lahko imelo koristi od tujih subvencij, ki olajšujejo prevzem.

Če pristojni nadzorni organ ne bi začel poglobljene preiskave, bi bilo strankam dovoljeno, da transakcijo zaključijo ob koncu prvotnega obdobja mirovanja po priglasitvi, brez poseganja v druge pravne obveznosti (kot je nadzor koncentracij v EU ali pregled neposrednih tujih naložb, če je ustrezno). Poleg tega bi pristojni nadzorni organ lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo prevzemnega podjetja opustil prvotno obdobje mirovanja – ali prevzemnemu podjetju dovolil, da zaključi transakcijo, ne da bi bilo treba čakati na konec obdobja.

Če bi pristojni nadzorni organ začel poglobljeno preiskavo, bi se obdobje mirovanja podaljšalo: stranke transakcije ne bi mogle zaključiti do [x] delovnih dni po tem, ko pristojni nadzorni organ prejme popolne informacije. Tako kot v predhodni fazi bi se obdobje mirovanja lahko po potrebi podaljšalo, da se ohrani celovitost preiskave in sistema predhodne priglasitve.

Po poglobljeni preiskavi bi bili mogoči trije izidi:

·Prvič, pristojni nadzorni organ bi lahko sklenil, da ni izkrivljanja (z olajšanjem prevzema) in da ne bo nasprotoval prevzemu.

·Drugič, pristojni nadzorni organ bi lahko sprejel pogojni sklep o odobritvi, s čimer bi zaveze, ki jih je ponudilo prevzemno podjetje, postale pravno zavezujoče. Taki popravni ukrepi bi morali učinkovito odpraviti izkrivljanje, ki nastane zaradi olajšanega prevzema.

·Tretjič, pristojni nadzorni organ bi lahko sprejel sklep o prepovedi predlagane transakcije, če bi ugotovil, da tuje subvencije olajšujejo prevzem in povzročajo izkrivljanje notranjega trga, ki ga ni mogoče odpraviti z zavezami.

Da bi zagotovili učinkovitost sistema obvezne predhodne priglasitve in preprečili izogibanje, bi pristojni nadzorni organ v primeru, da prevzemno podjetje ne priglasi prevzema, ki ga je treba priglasiti, po uradni dolžnosti lahko začel preiskavo prevzema, ki spada na področje uporabe modula 2.

Pristojni nadzorni organ bi lahko začel tudi upravni postopek za kršitev postopkovnih pravil, na primer če obstajajo znaki, da so predložitve strank vključevale zavajajoče ali nepopolne informacije, če obstajajo znaki, da zavezujoče obveznosti niso bile pravilno izvedene ali če transakcija ni bila priglašena, vendar bi morala biti. Sankcije za postopkovno kršitev bi morale imeti odvračilni učinek 40 .

Postopek bi tako vzpostavil potrebne mehanizme za zbiranje ustreznih informacij, v obliki strogih sankcij zaradi predložitve nepopolnih ali nepravilnih informacij, in obveznost mirovanja, ki preprečuje izvedbo prevzema, preden Komisija sprejme sklep.

4.2.6Izravnalni ukrepi

Prevzemno podjetje lahko ponudi ustrezne zaveze za odpravo izkrivljanj, ki so jih povzročile tuje subvencije, pristojni nadzorni organ pa bi jih v svojem sklepu opredelil kot zavezujoče za prevzemno podjetje, če meni, da so učinkovite.

V zvezi s tem bi se načeloma smiselno uporabljal oddelek 4.1.6 o izravnalnih ukrepih v okviru modula 1. Modula pa se lahko glede tega nekoliko razlikujeta. V praksi so lahko izravnalna plačila in obveznosti glede preglednosti manj učinkoviti izravnalni ukrepi v okviru modula 2. Zato je verjetno, da bodo zaveze osredotočene na strukturne ukrepe.

4.2.7Nadzorni organi

Ta oddelek se nanaša na institucionalni okvir za obravnavanje učinka tujih subvencij na notranjem trgu. Obravnava vprašanje, kolikšen obseg pristojnosti se lahko umesti na raven EU, na raven države članice ali skupaj na obe ravni.

Sistem predhodnega izvrševanja za prevzeme na podlagi priglasitev bi bilo med več izvršilnimi organi bolj zapleteno deliti kot sistem, ki je vzpostavljen v okviru modula 1, zlasti zaradi znatnih časovnih omejitev. Treba bi bilo namreč vzpostaviti več upravnih mehanizmov, da bi priglasitve obravnavali v kratkih rokih, opredeliti ustrezne pragove za vsak izvršilni organ in določiti zapletene sisteme napotitev, ki bi se uporabili, kadar pragovi ne bi pripeljali do ustrezne dodelitve zadeve. Tako bi se tudi težje dosegla skladnost med izvršilnimi organi.

Glede na zgoraj navedeno se predlaga, da bi bila za izvrševanje modula 2 s predhodno priglasitvijo prevzemov lahko odgovorna izključno Komisija. Tak centraliziran sistem na ravni EU bi imel za posledico nižje skupne stroške izvrševanja za javne organe in podjetja ter večjo pravno varnost. Predvsem bi s takim sistemom po vsej EU zagotovili enoten nadzor za prevzeme nad določenimi pragovi in se izognili temu, da bi podjetja z enim samim subvencioniranim prevzemom morda morala imeti opravka z več organi držav članic hkrati. Izognili bi se tudi temu, da bi morale države članice pripraviti 27 podobnih centraliziranih okvirov za predhodno upravljanje, zlasti ko še ni dovolj izkušenj za ugotovitev, pri koliko prevzemih bi se učinek tujih subvencij izkazal kot negativen. Države članice bi bile na začetku postopka Komisije in med njim vključene prek mehanizma obveščanja in z njimi bi se po poglobljenih preiskavah posvetovalo o končnih odločitvah.

Če bi se modul 2 kombiniral z modulom 1, bi lahko države članice v vsakem primeru preučile prevzeme po uradni dolžnosti, tudi pod pragovi, določenimi v modulu 2, in tako zagotovile učinkovit sistem nadzora nad tujimi subvencijami z na splošno omejenimi upravnimi stroški javnega izvrševanja.

4.3Tuje subvencije v javnih naročilih  (modul 3)

4.3.1Uvod

Vzpostavitev enotnega trga javnih naročil je eden ključnih dosežkov notranjega trga. Objava razpisov na ravni EU omogoča preglednost ter ustvarja tržne priložnosti za podjetja iz EU in zunaj nje. Pravila EU o javnem naročanju ščitijo poštene pogoje za vse gospodarske subjekte, ki konkurirajo za projekte na trgu javnih naročil v EU, in zagotavljajo enake konkurenčne pogoje za dostop do javnih naročil.

V postopku javnega naročanja lahko merila za oddajo, na primer socialna ali okoljska merila, tehnične specifikacije in/ali pogoji za izvedbo naročila, prispevajo k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev.

Okvir javnega naročanja se pri boju proti kakršnemu koli izkrivljanju konkurence in pri ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev v praksi opira na druge instrumente EU. Tako na primer nadzor državne pomoči zagotavlja, da ponudniki nimajo koristi od državne pomoči, ki je nezdružljiva z notranjim trgom EU in ki bi v določenem postopku javnega naročanja lahko izkrivljala konkurenco.

Ta modul, ki se bo izvajal z ustreznim pravnim instrumentom (glej oddelek 4.3.3.3), zagotavlja, da se v posameznih postopkih javnega naročanja lahko obravnavajo tuje subvencije. Javni naročniki iz EU bi morali iz postopkov javnega naročanja izključiti tiste gospodarske subjekte, ki so prejeli tuje subvencije, ki izkrivljajo konkurenco. Ta novi razlog za izključitev bi se lahko uporabljal za zadevni postopek, vendar bi lahko privedel tudi do izključitve iz poznejših postopkov javnega naročanja, če bi bili izpolnjeni določeni pogoji. Področje uporabe tega razloga za izključitev bo opredeljeno glede na mednarodne obveznosti EU v skladu s Sporazumom STO o javnih naročilih in različnimi dvostranskimi sporazumi, ki določajo dostop do trga javnih naročil EU.

4.3.2Izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije v okviru postopkov javnega naročanja

Namen pregleda, posebej namenjenega odkrivanju izkrivljanj v okviru javnih naročil, bi bil ohranitev enakih konkurenčnih pogojev na zadevnem področju. Čeprav bi se obstoj tuje subvencije (obstoj finančnega prispevka in koristi) določil na podlagi istih načel, kot so opisana v Prilogi I k temu dokumentu, bi se odsotnost ali prisotnost učinka tuje subvencije ocenila v zvezi s posameznim postopkom javnega naročanja. Ugotoviti je treba, ali tuja subvencija olajšuje sodelovanje v postopku javnega naročanja, tj. ali gospodarskemu subjektu, ki ima koristi od subvencije, omogoča sodelovanje v postopku na škodo nesubvencioniranim podjetjem. Tako lahko tuje subvencije pri javnem naročanju povzročajo izkrivljanje postopka javnega naročanja bodisi neposredno, tako da se izrecno vzpostavi povezava med subvencijo in zadevnim projektom javnega naročanja, bodisi posredno, tako da se de facto poveča finančna moč prejemnika. Če to prejemniku omogoča, da predloži ponudbo, ki bi bila sicer – brez subvencije – ekonomsko manj vzdržna, zlasti v primeru ponudb, ki so znatno pod tržno ceno ali pod ravnjo stroškov, se lahko domneva izkrivljanje. V drugih primerih se lahko izkrivljanje preuči v skladu z načeli in merili iz oddelka 4.1.3, kolikor so relevantni in se z njimi lahko dokaže, da tuja subvencija olajšuje sodelovanje v postopku javnega naročanja 41 .

4.3.3Postopek

4.3.3.1Začetek postopka

Gospodarski subjekti, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, bi morali obvestiti javnega naročnika, ko predložijo svojo ponudbo, ali so, vključno s katerim koli od svojih članov konzorcija ali podizvajalcev in dobaviteljev, prejeli finančni prispevek v smislu Priloge I v zadnjih treh letih pred sodelovanjem v postopku in ali se pričakuje, da bo tak finančni prispevek prejet med izvajanjem pogodbe.

Da bi pri javnem naročanju obravnavali samo tiste tuje subvencije, ki bi lahko povzročile izkrivljanje postopka javnega naročanja, ter da bi omejili upravno obremenitev javnih naročnikov in pristojnih nadzornih organov, bi se lahko uvedli pragovi in dodatni pogoji za priglasitve, na primer:

·zadevno obdobje subvencioniranja bi bilo lahko omejeno, na primer na obdobje [treh] koledarskih let pred datumom priglasitve in vključno z letom, ki sledi pričakovanemu dokončanju javnega naročila;

·priglasitev bi se lahko zahtevala le nad določeno vrednostjo tujega finančnega prispevka;

·določiti bi bilo mogoče prag, ki bi bil višji od pragov za uporabo direktiv o javnih naročilih.

Ti pogoji in pragovi bi bili namenjeni temu, da se instrument osredotoči na najpomembnejše primere. Povedano na splošno, z nižjim pragom priglasitve in neobstojem zgoraj navedenih pogojev bi se področje uporabe instrumenta razširilo in nastalo bi tveganje, da se zajame večje število potencialno manj pomembnih udeležb v postopkih javnega naročanja. Nasprotno višji prag priglasitve, ki vključuje zgoraj navedene pogoje, zmanjšuje upravno breme sistema predhodne priglasitve, vendar morda ne bo več zajel vseh potencialno pomembnih postopkov. Za subvencionirane ponudbe v postopkih javnega naročanja, ki niso zajete v področju uporabe modula 3, obstaja možnost obravnave tega ravnanja v okviru modula 1, kolikor povzroča izkrivljanja na notranjem trgu.

Obvestilo bi moralo na splošno vsebovati informacije, potrebne za oceno, ali ima gospodarski subjekt v postopku javnega naročanja koristi od tujih subvencij. Popolna priglasitev bo morala vsebovati vsaj naslednje elemente:

·pravne informacije, vključno z lastništvom in upravljanjem ponudnika, katerega koli člana konzorcija ter tistih podizvajalcev in dobaviteljev, ki so prejeli tuje finančne prispevke;

·glavne vire celotnega financiranja ponudnika;

·skupni znesek tujih finančnih prispevkov, prejetih v zadnjih treh letih;

·tuje finančne prispevke, prejete posebej za namen sodelovanja v postopku javnega naročanja;

·tuje finančne prispevke, ki bodo prejeti med pričakovanim izvajanjem naročila.

Po preučitvi popolnosti priglasitve bi javni naročnik priglasitev posredoval pristojnemu nadzornemu organu (glej oddelek 4.3.3.2), da preišče informacije in oceni obstoj tuje subvencije. Zaradi preglednosti bi bile priglasitve objavljene.

Vzpostaviti bi bilo treba stroga in odvračilna orodja za obravnavanje primerov, ko gospodarski subjekti ne bi izpolnili obveznosti priglasitve ali bi predložili nepravilne informacije. Zlasti bi lahko javni naročnik neizpolnjevanje obveznosti priglasitve sankcioniral z visokimi globami ter v skrajnem primeru z izključitvijo iz postopka javnega naročanja ali prenehanjem tekoče pogodbe.

V zvezi z obveznostjo predhodne priglasitve v primeru subvencioniranih udeležb v postopkih javnega naročanja bi bila potrebna določena stopnja samoocene gospodarskih subjektov. Morali bodo ugotoviti, v kolikšni meri so prejemniki tujih finančnih prispevkov, da se prepričajo, ali zanje kot upravičence velja zahteva, da priglasijo predložitev ponudbe, ki vključuje finančni prispevek. Taka samoocena prinaša precejšnje tveganje napake in namernega izogibanja gospodarskih subjektov, saj se obstoja finančnega prispevka morda ne zavedajo ali pa finančnih prispevkov niso pripravljeni razkriti javnim naročnikom.

Tretje osebe in tekmeci imajo tako pravico obvestiti javnega naročnika, da bi v postopku moralo priti do priglasitve. Te predložitve morajo biti utemeljene in zagotavljati prima facie dokaze o nujnosti priglasitve.

4.3.3.2Preiskava, ki jo opravi pristojni nadzorni organ, in medsebojni vpliv v povezavi s tekočim postopkom naročanja

Podobno kot pri modulu 1 se predlaga, da se Komisiji in nacionalnim organom podelijo pooblastila in da se v okviru sistema določi tudi usklajevanje za zagotovitev skladnosti. Sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi nadzornimi organi bi lahko delovalo podobno kot obstoječe sodelovanje na področju boja proti monopolom v skladu z Uredbo 1/2003 42 .

Po prejemu popolne priglasitve javni naročnik priglasitev posreduje pristojnemu nadzornemu organu na ravni države članice, da preišče informacije in oceni obstoj tuje subvencije. Poleg tega lahko opozori nacionalni nadzorni organ v primerih, ko ima na voljo dovolj verjetne znake, da je ponudnik prejel tujo subvencijo, ki je ni priglasil.

Preiskava bo potekala v dveh korakih, najprej predhodni pregled in potem poglobljena preiskava. Nacionalni nadzorni organ bo pri predhodnem pregledu skušal pridobiti potrebne informacije o obstoju tuje subvencije in pogojih, pod katerimi je bila dodeljena. Če nacionalni nadzorni organ v okviru predhodnega pregleda ugotovi, da tuja subvencija ne obstaja, obvesti naročnika o svoji ugotovitvi in o tem, da ne namerava začeti poglobljene preiskave. Če pa nacionalni nadzorni organ v fazi predhodnega pregleda ugotovi, da bi lahko obstajala tuja subvencija, začne poglobljeno preiskavo za potrditev obstoja tuje subvencije. V obeh primerih nacionalni nadzorni organ o svojih ugotovitvah obvesti Komisijo, javnega naročnika in vse pristojne nadzorne organe drugih držav članic s kratkim obvestilom.

Na koncu poglobljenega postopka lahko nacionalni nadzorni organ ugotovi, da v postopku javnega naročanja ni tuje subvencije ali pa lahko sklene, da tuja subvencija obstaja (glej oddelek 4.3.3.3). Vendar nacionalni nadzorni organ v obeh primerih in pred posredovanjem te ugotovitve javnemu naročniku Komisijo obvesti o osnutku sklepa in tako zagotovi, da se sklep nacionalnega organa sprejme v tesnem sodelovanju s Komisijo.

Med pregledom je treba zagotoviti, da v postopkih javnega naročanja pride do čim manj zamud. Zato bi se uvedle stroge časovne omejitve, na primer največ [15] delovnih dni za predhodni pregled s strani nacionalnega nadzornega organa in [največ 3 mesece] za poglobljeni pregled. Če se Komisija, ko je obveščena o končnem sklepu, ne strinja z oceno nacionalnega nadzornega organa, se rok za poglobljeni pregled podaljša.

Med preiskavo naročnik ne sme oddati naročila preiskovanemu gospodarskemu subjektu 43 . Sicer se postopek naročanja nadaljuje. Posledice tega so:

·po priglasitvi in posredovanju priglasitve pristojnemu nadzornemu organu bi moral javni naročnik oceniti ponudbe;

·ugotovi lahko, kateremu gospodarskemu subjektu bi bilo naročilo oddano na podlagi ocenjevanja, brez upoštevanja morebitno izkrivljajoče tuje subvencije;

·če ta gospodarski subjekt ni predmet preiskave, lahko javni naročnik odda naročilo in zaključi postopek naročanja. V tem primeru obvesti pristojni nadzorni organ;

·če je gospodarski subjekt, kateremu naj bi bilo naročilo oddano, predmet preiskave, bo treba postopek naročanja začasno prekiniti, dokler pristojni nadzorni organ na opravi pregleda tuje subvencije in posreduje mnenja javnemu naročniku.

4.3.3.3Izravnalni ukrepi 

Če nadzorni organ pri pregledu potrdi, da je gospodarski subjekt prejel tujo subvencijo, bi javni naročnik določil, ali je ta subvencija izkrivila postopek javnega naročanja. Če je odgovor pritrdilen, bo gospodarski subjekt izključil iz tekočega postopka naročanja.

Lahko se predvidi tudi možnost izključitve takega gospodarskega subjekta iz prihodnjih postopkov javnega naročanja za največ [3] leta. V tem obdobju bo imel gospodarski subjekt priložnost dokazati, da nima več koristi od tuje subvencije, ki izkrivlja konkurenco, ko sodeluje v postopku javnega naročanja, in v tem primeru bo lahko sodeloval v prihodnjih postopkih javnega naročanja.

Natančneje:

·če nadzorni organ ugotovi, da v postopku javnega naročanja ni tuje subvencije, to ugotovitev s sklepom sporoči javnemu naročniku. V tem primeru javni naročnik ne bo izključil zadevnega gospodarskega subjekta iz postopka javnega naročanja (razen če javni naročnik najde drug razlog za izključitev, ki se razlikuje od obstoja tuje subvencije, ki izkrivlja konkurenco, v skladu z zakonodajo EU o javnih naročilih);

·če pa nadzorni organ ugotovi obstoj tuje subvencije, to ugotovitev sporoči javnemu naročniku, ki nato na podlagi enotne metodologije 44 določi, ali je ta subvencija izkrivila postopek javnega naročanja, in če je tako, subvencioniranemu subjektu naloži izravnalne ukrepe. Izravnalni ukrepi za postopke javnega naročanja vključujejo izključitev subvencioniranega ponudnika iz tekočega postopka javnega naročanja in potencialno tudi izključitev subvencioniranega ponudnika iz prihodnjih postopkov javnega naročanja pri tem organu za določen čas.

Uvedba tega razloga za izključitev je namenjena zagotovitvi enakih konkurenčnih pogojev med ponudniki, ki imajo koristi od državne pomoči, in tistimi, ki imajo koristi od tujih subvencij. Sedanji okvir javnih naročil ne vsebuje posebnih razlogov za izključitev prejemnikov državne pomoči, ki ni združljiva s pravili EU 45 . Da bi se zagotovila nediskriminatorna in enaka obravnava, bo treba upoštevati učinke tega razloga za izključitev za podjetja, udeležena v postopkih državne pomoči.

Sklep bi bil predmet pravnih sredstev.

4.3.4Tuje subvencije v javnih naročilih v okviru medvladnih sporazumov

Nekatera javna naročila, zlasti za velike infrastrukturne projekte, se lahko organizirajo z medvladnimi sporazumi z državami, za katere ne velja ureditev EU za javna naročila. Razpisni postopki v okviru takih sporazumov so izvzeti iz zakonodaje EU o javnem naročanju v skladu s pogoji iz člena 9 Direktive 2014/24/EU 46 . Medvladni sporazum mora biti namenjen skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic, ureditev za javna naročila iz sporazuma pa mora biti združljiva s Pogodbo EU. Kar zadeva javna naročila, zajeta v direktivah o javnih naročilih, ni posebnega nadzora nad tujimi subvencijami in njihovim izkrivljajočim učinkom na javno naročanje v okviru takih sporazumov. Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev tudi za javna naročila v okviru takih sporazumov je priporočljivo uporabiti predlagani pristop tudi za naročila v okviru navedenih sporazumov. Zaradi posebne narave takih sporazumov bi moral biti pristojni nadzorni organ v teh primerih Komisija.

5 Tuje subvencije v okviru financiranja EU

5.1Opredelitev problema

Gospodarski subjekti bi morali enakopravno konkurirati za finančno podporo EU pri različnih instrumentih Unije (na področju notranjih in zunanjih politik) ter načinih izvajanja. Financiranje EU ne bi smelo prispevati k dajanju prednosti podjetjem, ki so prejela izkrivljajoče tuje subvencije, medtem ko jih druga podjetja niso.

V okviru deljenega upravljanja so nekatere države članice in ponudniki Komisijo opozorili na še posebej nizke cene, ki jih v postopkih javnega naročanja predložijo podjetja iz tretjih držav. Vprašanja, zastavljena v okviru postopkov javnega naročanja, kakor je opisano v oddelkih 3.3 in 4.3, so pomembna tudi pri deljenem upravljanju.

Skrbno je treba oceniti primeren način obravnave morebitnega izkrivljanja enakih konkurenčnih pogojev za financiranje EU prek tujih subvencij v postopkih za oddajo, in sicer glede na posebno naravo instrumenta in z njim povezanih stroškov v primerjavi s pričakovanim učinkom ukrepov.

Na področju javnih naročil javni naročnik skuša pridobiti ponudbe za blago in storitve od gospodarskih subjektov na trgu. Tuje subvencije, ki dajejo prednost nekaterim ponudnikom, lahko izkrivijo postopek javnega naročanja. Poleg dejanske oddaje naročila bi lahko vsako izplačilo sredstev prek javnih naročil izkrivljalo konkurenco in spodkopalo enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, če bi nanj vplivale tuje subvencije.

Gospodarski subjekti s sedežem v EU, ki so v lasti ali pod končnim nadzorom podjetja, ki ima sedež zunaj EU, ali tuje države, so upravičeni do sodelovanja v postopkih financiranja EU (razen če so v eni od situacij za izključitev). Podjetja s sedežem zunaj EU imajo prav tako pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja, ki so jih uvedle institucije EU, če so do tega upravičena na podlagi sporazuma s to tretjo državo na področju javnih naročil.

V obeh primerih lahko zaradi tujih subvencij navedeni gospodarski subjekti predložijo neobičajno nizko ponudbo ali pa imajo možnost, da v vsakem primeru zbijajo cene drugih ponudnikov, s čimer ovirajo možnosti za konkurente. Tveganje, da bi lahko tuje subvencije izkrivljale postopke javnega naročanja, je zato prisotno ne glede na sedež gospodarskega subjekta.

Za razliko od javnih naročil Unija v postopkih dodelitve nepovratnih sredstev prispeva k projektu ali programu, ki izvaja cilje politike Unije. Te dejavnosti se na splošno nanašajo na podporo nevladnim organizacijam, javnim ali pol-javnim organom, temeljnim raziskovalnim in razvojnim dejavnostim itd. s prispevkom za delno povrnitev stroškov, ki jih imajo podjetja, dejavna na področju netržnih dejavnosti ali dejavnosti pred dajanjem na trg. V zvezi s sredstvi EU, ki se izvršujejo v okviru posrednega upravljanja, EU za izvrševanje proračuna pooblasti različne partnerje, med drugim organe javnega prava tretjih držav in mednarodne organizacije, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami. Čeprav bi moral biti cilj, da bi za vse načine izplačil sredstev Unije veljali enakovredni ukrepi, da bi se izognili izkrivljajočim učinkom tujih subvencij, so nekateri pooblaščeni subjekti izpostavljeni določenim omejitvam upravljanja in zato morda ne morejo v celoti izvajati politik EU.

Zato je na tej stopnji pregled možnih ukrepov najbolj razvit, kar zadeva javna naročila, pri katerih je vprašanje učinkov na pošteno konkurenco najbolj pereče in obstajajo precejšnje skupne točke v zvezi s splošnimi vidiki javnega naročanja (modul 3).

Deležniki so prav tako pozvani k predložitvi pripomb o tem, kako bi se lahko pomisleki v zvezi s tujimi subvencijami iz te bele knjige obravnavali v zvezi z nepovratnimi sredstvi (pri katerem koli načinu upravljanja) ali posrednim upravljanjem.

5.2Okvir in ukrepi za zapolnitev vrzeli

5.2.1Neposredno upravljanje

5.2.1.1Javno naročanje

Pravila o dostopu do javnega naročanja, določena v finančni uredbi, se uporabljajo za vse institucije EU, ki izvršujejo proračun EU 47 .

Kadar se uporablja večstranski sporazum o javnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, je postopek javnega naročanja odprt tudi za gospodarske subjekte s sedežem v državah, ki so ratificirale navedeni sporazum, pod pogoji, določenimi v njem. Sporazum o javnih naročilih omogoča dostop do nekaterih postopkov javnega naročanja, ki jih za svoj račun uvedejo Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in Svet.

Subjektom s sedežem v nekaterih tretjih državah se lahko odobri dostop do financiranja EU s posebnimi ali dvostranskimi sporazumi 48 . Gospodarskim subjektom s sedežem v državah, ki jih zajema Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), je javno naročanje EU v celoti dostopno.

Proračun EU bi bilo treba porabiti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja: vsak gospodarski subjekt bi moral imeti možnost, da predloži najboljšo ponudbo za proračun EU in enakopravno konkurira za financiranje EU.

V zvezi z javnimi naročili EU v okviru neposrednega upravljanja finančna uredba določa, da se uporabljajo isti standardi kot za javne naročnike, ki so zajeti v direktivah o javnih naročilih. Pravni instrument, ki bi bil sprejet, da bi se posebej obravnavalo vprašanje tujih subvencij, ki izkrivljajo konkurenco, bi se odrazil tudi v javnih naročilih institucij EU ali pa bi bil vključen v finančno uredbo. Nekatera odstopanja od zgoraj navedenega (npr. glede pravil o državljanstvu in poreklu) se uporabljajo za javna naročila v zvezi z zunanjim delovanjem EU.

Vprašanje tujih subvencij bi bilo treba obravnavati s prilagoditvijo razlogov za izključitev v revidiranem pravnem okviru, ki se uporablja za institucije EU. Zato bi bilo treba ponudnika, ki je prejel tuje subvencije, ki izkrivljajo konkurenco, za določeno časovno obdobje izključiti iz tekočih in prihodnjih postopkov javnega naročanja. Uvesti bi bilo treba sistem obveznosti predhodne priglasitve za posebne vrste naročil (npr. nad določenimi pragovi ali v posebnih sektorjih – glej spodaj). Vsi ponudniki bi morali ob predložitvi svoje ponudbe skupaj s ponudbo priglasiti, ali so, vključno s katerim koli članom konzorcija, podizvajalcem ali dobaviteljem, prejeli finančni prispevek v smislu Priloge I v zadnjih treh letih pred sodelovanjem v postopku in ali se pričakuje, da bo tak finančni prispevek prejet med izvajanjem pogodbe. Praviloma bi bilo treba postopkovne korake ustrezno prilagoditi tistim, ki so predvideni za javna naročila nacionalnih javnih naročnikov v oddelku 4.3 zgoraj.

Če se ugotovi obstoj tuje subvencije, se nato oceni, ali tuja subvencija izkrivlja postopek javnega naročanja, v tem primeru pa je ponudnik izključen iz postopka.

Poleg tega lahko javni naročniki v primeru večjih odhodkov, visokotehnoloških, kapitalsko intenzivnih ali hitro rastočih trgov izvedejo predhodna preverjanja trga. Instrument je že določen v finančni uredbi 49 in bi ga bilo treba uporabiti za zbiranje informacij o trgih in njegovih ključnih akterjih. To bi javnemu naročniku omogočilo, da prilagodi postopek in prepreči morebitna izkrivljanja, ki bi jih lahko povzročile tuje subvencije.

5.2.1.2Nepovratna sredstva

Nepovratna sredstva so neposredni finančni prispevki iz proračuna EU, dodeljeni tretji stranki, ki se ukvarja z dejavnostmi, ki podpirajo politike Unije.

Pravila za nepovratna sredstva, odvisno od narave programa, po navadi vključujejo pogoje za sodelovanje subjektov iz tretjih držav. Na primer, pogoj za upravičenost do financiranja je običajno sedež v državi EGS/EFTE ali v državi, ki je z EU sklenila poseben sporazum.

Tako za nepovratna sredstva konkurirajo prosilci s sedežem v EU in v tretjih državah, če je to primerno.

Vprašanja, ki izhajajo iz tujih subvencij, se lahko obravnavajo na podlagi meril za izključitev na način, ki je skladen s tem, kar je določeno za javna naročila iz oddelka 5.2.1.1. Vložniki bi morali ob predložitvi svojega predloga obvestiti organ, ki dodeli pomoč, če so prejeli tujo subvencijo. Uporabili bi se lahko pragovi, podobni tistim iz oddelka 4.3.3.1 50 .

Odredbodajalec, ki je odgovoren za postopek, bi moral priglasitev posredovati nadzornemu organu, da oceni obstoj tuje subvencije. Za zagotovitev učinkovitosti postopka bodo potrebni procesni roki. Če je nadzorni organ izdal sklep o obstoju tuje subvencije, ki izkrivlja konkurenco, bi bilo treba obravnavati vprašanje, ali tuja subvencija izkrivlja ali bi lahko izkrivljala postopek za dodelitev nepovratnih sredstev.

Na primer, ob vlogi za dodelitev nepovratnih sredstev EU bi morali vložniki, ki predložijo proračun s stroški, izjaviti, ali so prejeli finančni prispevek v smislu Priloge I v zadnjih treh letih pred sodelovanjem v postopku in ali se pričakuje, da bo tak finančni prispevek prejet med izvajanjem pogodbe. Če se ugotovi obstoj tuje subvencije, se nato oceni, ali tuja subvencija izkrivlja postopek dodelitve, in če je tako, je vložnik izključen iz postopka.

Prilagoditve zgoraj opisanega sistema bi se lahko preučile pri scenarijih, ki vplivajo na dodelitev nepovratnih sredstev, na primer raziskovalnim konzorcijem, katerih večina udeležencev prihaja iz EU.

5.2.2Deljeno upravljanje

5.2.2.1Javno naročanje

V okviru deljenega upravljanja je odgovornost za izvrševanje proračuna EU razdeljena med Komisijo in države članice.

Največji skladi so trenutno skladi za skupno kmetijsko politiko (Evropski kmetijski jamstveni sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 51 ) ter evropski strukturni in investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI).

Skladi ESI so ključno naložbeno orodje EU, saj je za obdobje 2014–2020 v okviru kohezijske politike na voljo približno 350 milijard EUR (iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada) za podporo zmanjševanja gospodarskega zaostanka in konkurenčnosti na socialen, vključujoč in okolju prijazen način.

Uporabo skladov ESI v sedanjem programskem obdobju urejajo uredba o skupnih določbah 52 in z njo povezane uredbe za posamezne sklade. Podobni programi so predvideni za naslednji večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027; poleg tega bo okrevanje evropskega gospodarstva po gospodarski krizi, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, podprto z novimi programi, ki se bodo financirali iz instrumenta Next Generation EU in bo zanje veljalo deljeno upravljanje (mehanizem za okrevanje in odpornost ter REACT EU) 53 .

V okviru deljenega upravljanja se sodelovanje podjetij, ki prejemajo tuje subvencije, v projektih, ki jih sofinancirata npr. ESRR ali Kohezijski sklad, večinoma pojavlja v okviru postopkov javnega naročanja, kadar javni organ, ki je upravičenec do financiranja EU, objavi razpis, na primer za večje naložbe v infrastrukturo. Za te postopke veljajo pravila javnega naročanja držav članic za izvajanje Direktive 2014/24/EU. Približno polovico sredstev skladov kohezijske politike, ki v sedanjem obdobju financiranja predstavljajo več kot 200 milijard EUR (z nacionalnim sofinanciranjem), nacionalni in regionalni organi dodelijo prek postopkov javnega naročanja.

Vprašanja, ki se zastavljajo v okviru takih postopkov javnega naročanja, ki jih izvajajo nacionalni organi, so navedena v oddelkih 3.3 in 4.3, ukrepi, sprejeti za obravnavanje tujih subvencij v skladu s splošno veljavnimi pravili javnega naročanja, pa bi se morali uporabljati tudi za preprečevanje, da bi financiranje EU prek javnih naročil prispevalo k izkrivljanju notranjega trga.

5.2.2.2Nepovratna sredstva

Ista načela kot v oddelku 5.2.1.2 bi se smiselno uporabljala za nepovratna sredstva, dodeljena v okviru deljenega upravljanja.

5.2.3Posredno upravljanje

V zvezi s sredstvi EU, ki se izvršujejo v okviru posrednega upravljanja, EU za izvrševanje proračuna pooblasti različne izvajalske partnerje, med drugim organe javnega prava tretjih držav in mednarodne organizacije, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, pod pogojem, da zagotavljajo preverjeno enakovredno raven zaščite proračuna EU. Vse več financiranja EU se dodeli s proračunskimi jamstvi za mobilizacijo zasebnih naložb (npr. EFSI, InvestEU, EFSD). Sveženj ukrepov za okrevanje nadalje krepi te instrumente in v okviru sklada InvestEU predlaga naložbe v ključne vrednostne verige, ki so kritičnega pomena za prihodnjo odpornost in strateško neodvisnost Evrope. Ustrezni organi upravljanja in sekundarna zakonodaja bodo določili vse potrebne zahteve v zvezi z nadzorom posrednikov (skladov, subjektov za posebne namene in drugih) ob polnem spoštovanju pravnega okvira. Take zahteve bi lahko vključevale vprašanja v zvezi s prejemanjem tujih subvencij.

Obstaja močan interes za zagotovitev, da bodo pri zunanjem financiranju (izven EU) pravila mednarodnih finančnih institucij, ki izvajajo projekte, podprte s proračunom EU, kot sta EIB ali EBRD, odražala pristop do tujih subvencij iz te bele knjige.

V primerih, ko izvajalski partnerji prejmejo finančno podporo EU, bi se jih lahko pozvalo, naj okrepijo svoje politike javnega naročanja, da bi obravnavali neobičajno nizke ponudbe, ki so lahko posledica tujih subvencij, in redno poročajo Evropski komisiji o tem, kako v praksi obravnavajo takšne primere. Vzporedno z javnim posvetovanjem, ki bo potekalo na podlagi te bele knjige, bo Komisija v ta namen začela dialog s temi partnerji. Da bi lahko nekateri pooblaščeni subjekti izvajali cilje politike EU, bodo glede na njihove omejitve upravljanja morda potrebne posebne ureditve.

6Medsebojni vpliv z drugimi instrumenti EU in mednarodnimi instrumenti 

Kot je opisano v analizi vrzeli, se lahko obstoječi instrumenti EU in mednarodni instrumenti na eni strani ter novi ukrepi v zvezi s tujimi subvencijami na drugi strani prekrivajo. Zato je pomembno, da se opredelita povezava in medsebojno delovanje med različnimi instrumenti.

Pravna podlaga kakršnih koli predlaganih pravnih instrumentov o tujih subvencijah bo odvisna od njihovega namena in vsebine. Vsak nov instrument bi vsekakor moral v celoti spoštovati Pogodbi (zlasti temeljne svoboščine iz Pogodbe, kot sta pravica do ustanavljanja, če ima podjetje sedež v EU – člena 49 in 54 PDEU – in prosti pretok kapitala med državami članicami in tretjimi državami, ki ga zagotavlja člen 63 PDEU). Prav tako bo skladen z mednarodnimi obveznostmi EU (zlasti tistimi iz Splošnega sporazuma STO o trgovini s storitvami (GATS), Sporazuma STO o javnih naročilih, Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in prostotrgovinskih sporazumov, ki jih je Evropska unija sklenila s številnimi državami).

6.1Uredba EU o združitvah

EU ima sistem nadzora nad združitvami, določen v Uredbi Sveta (ES) št. 139/2004 54 , ki vzpostavlja sistem predhodne priglasitve in odobritve sprememb nadzora nad podjetji nad določenimi pragovi prometa EU. Koncentracije se razglasijo za združljive z notranjim trgom le v primeru, da bistveno ne ovirajo učinkovite konkurence. Subvencije se sicer lahko upoštevajo pri ocenjevanju na primer finančne moči združenega subjekta v razmerju do njegovih tekmecev, vendar je pri analizi bistvenega oviranja učinkovite konkurence v ospredju struktura konkurence na določenem trgu, ne pa obstoj ali učinek tujih subvencij kot tak. Zato bi novi instrument s svojim drugačnim ciljem dopolnjeval uredbo o združitvah. Če bi bilo treba posamični prevzem priglasiti v skladu s tem novim instrumentom in tudi v skladu z uredbo o združitvah, bi bili priglasitev in morebitna ocena obravnavani vzporedno, vendar ločeno ena od druge v skladu z zadevnima instrumentoma.

6.2Protimonopolna pravila EU

EU ima sistem protimonopolnih pravil, zapisanih v členih 101 in 102 PDEU, ki prepoveduje usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj oziroma posledica so izkrivljanje konkurence na notranjem trgu in zlorabe prevladujočih položajev. Izjeme od prepovedi usklajenih ravnanj se lahko odobrijo, kadar te, pod določenimi pogoji, prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka. Protimonopolna pravila sicer obravnavajo vse vrste protikonkurenčnega tržnega ravnanja, vendar ne upoštevajo, ali je tržno ravnanje povezano s subvencijami, ki jih je odobrila bodisi država članica bodisi organ tretje države. Novi instrument bi torej dopolnjeval sedanja protimonopolna pravila EU s posebnim poudarkom na izkrivljanjih, ki jih povzročajo tuje subvencije 55 .

6.3Pravila EU o državni pomoči

EU ima sistem nadzora državne pomoči, zapisan v členih 107 in 108 PDEU, ki se uporablja, kadar država članica EU odobri finančno podporo podjetju ali skupini podjetij, kar pripelje do obstoja prednosti, ki izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Novi instrument bi bil tako ločen od pravil EU o državni pomoči, saj bi se uporabljal le, če finančno podporo v obliki subvencije odobrijo tretje države.

6.4Pravila EU o javnem naročanju

Sedanji okvir EU o javnem naročanju ne določa nobenih posebnih pravil v zvezi s sodelovanjem gospodarskih subjektov, ki imajo koristi od tujih subvencij. V tej beli knjigi se predlaga poseben modul, ki se nanaša na izkrivljanja pri javnih naročilih. Njegov namen je ciljno usmerjen pravni instrument, ki bo zagotavljal enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu. S tem posebnim namenom dopolnjuje obstoječi okvir EU o javnem naročanju.

S pravnim instrumentom bi se uvedla možnost izključitve subvencioniranih ponudnikov iz tekočega postopka javnega naročanja. V ta namen bi se zakonsko določil nov razlog za izključitev, ki bi dopolnil razloge za izključitev iz direktiv o javnih naročilih. Izključitev s strani javnega naročnika bi bila predmet pregleda na podlagi nacionalnih predpisov v skladu z določbami direktiv o pravnih sredstvih 89/665/EGS in 92/13/EGS 56 .

6.5Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih

Opredelitev subvencije v skladu s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih v veliki meri sovpada z opredelitvijo subvencije iz priloge, ki bi se lahko vključila v novi instrument. Ena od izjem je finančni prispevek v obliki nakupa storitev. Vendar pa Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih zajema le subvencioniran uvoz blaga iz tretjih držav. Zato se ne uporablja za subvencije v zvezi s trgovino s storitvami ter v povezavi z ustanavljanjem in delovanjem podjetij v EU, ki prejemajo podporo v obliki tujih subvencij in ne trgujejo z blagom.

6.6Instrumenti trgovinske zaščite – zaščita pred subvencioniranim uvozom

Zakonodaja EU o subvencijah in izravnalnih ukrepih temelji na pravilih, določenih v Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Če se blago uvozi v EU in je dovolj dokazov, da ima koristi od tujih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, je mogoče sprožiti protisubvencijsko preiskavo 57 .

Velja splošno pravilo, da se preiskave lahko začnejo s pritožbo, ki jo vloži industrija EU, ki proizvaja izdelek, ki je enak izdelku, uvoženemu v EU. Komisija ima v posebnih okoliščinah tudi možnost, da začne preiskavo po uradni dolžnosti 58 . S preiskavo se ugotovi, (i) ali obstajajo subvencije, ki koristijo uvozu iz tretje države; (ii) kakšna je dejanska škoda ali grožnja teh subvencij za industrijo EU, ki konkurira temu uvozu, (iii) kakšna je vzročna zveza med subvencioniranim uvozom in škodo ter (iv) ali je v interesu EU, da sprejme popravne ukrepe. Če so zgoraj navedeni pogoji izpolnjeni, Komisija naloži izravnalne ukrepe, običajno na ravni zneska subvencioniranja, ugotovljenega za uvoz.

Ustrezni predlogi za pravne instrumente, ki bodo pripravljeni v skladu z obveznostmi, ki izhajajo iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, in zlasti člena 32(1) Sporazuma, bi dopolnjevali instrumente trgovinske zaščite EU. Protisubvencijska uredba EU omogoča, da EU ukrepa proti subvencioniranemu uvozu blaga iz tretje države, ne pa proti subvencijam v zvezi s trgovino s storitvami ter v povezavi z ustanavljanjem in delovanjem podjetij v EU, ki prejemajo podporo v obliki tujih subvencij in ne trgujejo z blagom. Nasprotno pa bi novi instrument zajemal subvencioniranje podjetij, ki povzročajo izkrivljanja na notranjem trgu. Komisija pa bi lahko uporabila izkušnje, pridobljene v zadevi trgovinske zaščite, na primer pri ocenjevanju, ali obstaja tuja subvencija v okviru takega novega instrumenta.

6.7Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb

Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb se uporablja za vse tuje neposredne naložbe v EU, ki bi lahko vplivale na varnost ali javni red. Preiskava se začne bodisi s priglasitvijo države članice, da v okviru njenega nacionalnega mehanizma pregleda poteka pregled v zvezi s tujo neposredno naložbo, bodisi z zahtevkom za informacije, ki ga Komisija ali država članica po uradni dolžnosti predloži v zvezi s tujo neposredno naložbo, ki ni predmet pregleda.

Ocena bi morala biti namenjena ugotavljanju, ali bi neposredna tuja naložba lahko vplivala na varnost ali javni red. Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb navaja neizčrpen seznam dejavnikov, ki se lahko upoštevajo, kot so potencialni učinki na kritično infrastrukturo, kritične tehnologije, oskrba s kritičnimi viri, dostop do občutljivih informacij ter svoboda in pluralizem medijev. Upoštevati je mogoče tudi dodatne elemente, kot so neposreden ali posreden nadzor tuje države nad vlagateljem, predhodna udeležba vlagatelja v dejavnostih, ki vplivajo na varnost ali javni red v državi članici, ali resno tveganje, da se tuji vlagatelj ukvarja z nezakonitimi ali kriminalnimi dejavnostmi. Ocena, ali je vlagatelj pod nadzorom tuje države, lahko temelji na različnih kazalnikih, med katerimi je dejstvo, da je imel vlagatelj koristi od znatnega financiranja. Vendar je to le eden od možnih kazalnikov, ki jih je treba upoštevati, in ne pomeni, da je uvedba nadzora nad tujimi subvencijami v skladu z uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb ustrezen predlog za pravne instrumente.

Taka nova pravna ureditev bi dopolnjevala uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb. Prvič, čeprav Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb omogoča oceno groženj za varnost in javni red, bi kakršen koli nov instrument ocenjeval morebitna izkrivljanja na notranjem trgu. Drugič, medtem ko se uredba o pregledu neposrednih tujih naložb osredotoča na kritična sredstva, kot so kritična infrastruktura, kritične tehnologije ali oskrba s kritičnimi viri (kar je posledica osredotočenosti uredbe na naložbe, ki bi lahko vplivale na varnost ali javni red), novi instrument načeloma ne bi bil omejen le nanje. Tretjič, medtem ko je uredba o pregledu neposrednih tujih naložb usmerjena v vse vrste neposrednih tujih naložb, pa so sprožilni dejavnik katerega koli novega instrumenta tuje subvencije, ki so lahko povezane z naložbo ali pa tudi ne.

Obstaja lahko prekrivanje z modulom 2 (in morda z modulom 1), če neposredna tuja naložba pomeni prevzem, ki ga olajšuje tuja subvencija, in vzbuja pomisleke glede varnosti in javnega reda. To lahko privede do vzporednih postopkov, pri katerih se prevzem, izveden ob tuji podpori, priglasi ustreznim javnim organom tako v okviru mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb kot v okviru novega instrumenta v zvezi s tujimi subvencijami. Uporaba uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb vzporedno z uporabo novega instrumenta bi bila neodvisna, saj sta namenjena različnim ciljem.

6.8Dvostranski trgovinski sporazumi

EU ima podpisane različne prostotrgovinske sporazume. Ti segajo od trgovinskih sporazumov, katerih cilj je predvsem odstraniti ali omejiti carine za blago, do sporazumov o carinski uniji in celo sporazumov, ki omogočajo širok dostop do notranjega trga. V okviru širitve je EU sklenila stabilizacijsko-pridružitvene sporazume. EU v mednarodnih sporazumih na splošno uporablja dva različna pristopa k subvencijam: „pristop STO+“ (Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih z dodatno prepovedjo najbolj škodljivih subvencij, obveznostmi glede preglednosti in dvostranskim posvetovanjem) in „pristop državne pomoči“ (pravila, ki so podobna pravilom EU o državni pomoči).

Pri obeh pristopih in odvisno od zadevnega sporazuma so mogoča prekrivanja z novim instrumentom. „Pristop STO+“ načeloma omogoča, da se obravnavajo subvencije, ki imajo negativen učinek na trgovino in naložbe med pogodbenimi strankami. Subvencija, ki spada v okvir enega od sporazumov s pristopom STO+, bi zato načeloma lahko spadala pod nov instrument (npr. tuja država dodeli subvencijo domači družbi; tuje podjetje s to subvencijo prevzame ciljno podjetje v EU; subvencija bi bila načeloma zajeta tako v trgovinskem sporazumu kot v novem instrumentu). Tudi pri „pristopu državne pomoči“ so taka prekrivanja mogoča, saj zadevni sporazumi omogočajo, da se obravnava državna pomoč, ki vpliva na trgovino med dvema pogodbenima strankama (npr. tuja država dodeli državno pomoč tujemu ponudniku storitev; tuji ponudnik storitev ima tudi poslovno enoto v EU; državna pomoč bi bila načeloma zajeta tako v trgovinskem sporazumu kot v novem instrumentu). V primeru takih prekrivanj, če se med kakršnim koli ukrepanjem v okviru novega instrumenta zdi ustrezneje, da bi se izkrivljanje, ki ga je povzročila tuja subvencija, obravnavalo v okviru določb o reševanju sporov ali posvetovanju iz zadevnega trgovinskega sporazuma, bi se lahko ukrep v okviru novega instrumenta začasno prekinil. Ukrepanje bi se lahko nadaljevalo, da se naložijo izravnalni ukrepi ali sprejmejo zaveze, in sicer po dveh alternativnih scenarijih: (1) reševanje sporov v okviru trgovinskega sporazuma je bilo zaključeno in je privedlo do ugotovitve kršitve, vendar kršitelj ne izvede popravnih ukrepov; (2) izkrivljanje, ki ga je povzročila tuja subvencija, ni bilo odpravljeno v 12 mesecih od začasne prekinitve ukrepanja.

6.9Sporazum o javnih naročilih in poglavja o javnih naročilih v prostotrgovinskih sporazumih

Sporazum o javnih naročilih, sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije, omogoča gospodarskim subjektom iz 19 drugih sodelujočih partneric STO, da predložijo ponudbe za nekatera javna naročila v EU, podjetjem iz EU pa, da se predložijo ponudbe za naročila drugih 19 partneric STO. Poleg tega več prostotrgovinskih sporazumov vsebuje posebna poglavja o javnih naročilih. Sporazum o javnih naročilih in poglavja o javnih naročilih v sporazumih o prosti trgovini se ne uporabljajo samodejno za vsa javna naročila pogodbenic. Seznam v zvezi s področjem uporabe določa, kateri javni subjekti morajo upoštevati pravila sporazumov in v kolikšni meri so njihova javna naročila odprta za sodelovanje gospodarskih subjektov drugih pogodbenic Sporazuma o javnih naročilih in partneric iz prostotrgovinskih sporazumov. Zajeta so samo javna naročila, ki presegajo pragove, navedene na seznamu v zvezi s področjem uporabe posamezne pogodbenice. V zvezi z izključitvijo ponudnikov v okviru predlaganega instrumenta za javna naročila bo morala biti zagotovljena skladnost z obveznostmi EU za zajeta naročila, zlasti s členom VIII Sporazuma o javnih naročilih in podobnimi določbami iz prostotrgovinskih sporazumov.

6.10Sektorska pravila: varstvo konkurence v zračnem in pomorskem prometu 59

Uredba 2019/712 Komisiji omogoča, da izvaja preiskave in sprejme izravnalne ukrepe, če odkrije prakse, ki izkrivljajo konkurenco z diskriminacijo ali subvencijami med letalskimi prevozniki EU in letalskimi prevozniki tretjih držav ter ki povzročajo ali bi lahko povzročale škodo letalskim prevoznikom EU.

Preiskava se sproži, kadar obstajajo dokazi prima facie o obstoju prakse, ki izkrivlja konkurenco in povzroča škodo ali nevarnost škode prevoznikom EU. Ugotavljanje „škode“ vključuje preučitev (i) položaja zadevnih letalskih prevoznikov EU; in (ii) splošnega položaja prizadetih trgov storitev zračnih prevozov.

Predlaga se, da se primeri, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 2019/712, izključijo iz področja uporabe kakršnega koli novega instrumenta.

Uredba (ES) št. 4057/86 60 Komisiji omogoča, da izvede preiskavo in sprejme izravnalne ukrepe, če odkrije prakse, ki izkrivljajo konkurenco v pomorskem prevozu prek nekomercialnih prednosti, ki jih lastnikom ladij iz tretjih držav zagotavlja država, ki ni članica EU.

Preiskava se sproži bodisi s pritožbo bodisi kadar država članica razpolaga z dokazi o nepoštenih praksah oblikovanja cen in o škodi, ki je zaradi tega nastala. Preučitev škode zajema oblikovanje cen, ki jih ponujajo konkurenti lastnikov ladij EU, in učinek tega oblikovanja cen, analiziran z različnimi ekonomskimi kazalniki.

Predlaga se, da se primeri, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 4057/86, izključijo iz področja uporabe kakršnega koli novega instrumenta.

7Javno posvetovanje 

Komisija poziva k predložitvi pripomb o predlogih iz bele knjige v okviru odprtega javnega posvetovanja, ki je dostopno na strani https://ec.europa.eu/info/consultations_en . Zaradi strukturiranja prispevkov deležnikov je v Prilogo II vključen vprašalnik, ki naj ga deležniki izpolnijo.

Posvetovanje je odprto za mnenja do 23. septembra 2020. Komisija prispevke, prejete v okviru javnega posvetovanja, po navadi objavi. Vendar pa je mogoče zaprositi, da prispevki ali njihovi deli ostanejo zaupni. V tem primeru vas prosimo, da na naslovni strani svojega prispevka jasno navedete, da ne želite javne objave, Komisiji pa pošljite tudi nezaupno različico svojega prispevka za objavo.

PRILOGA I: OPREDELITEV TUJE SUBVENCIJE

V tej beli knjigi „tuja subvencija“ pomeni finančni prispevek države ali katerega koli javnega organa države, ki ni članica EU 61 , ki prinaša koristi prejemniku 62 in je pravno ali dejansko omejen na posamezno podjetje ali industrijo ali na skupino podjetij ali industrij.

Tuje subvencije bi na področje uporabe kakršnega koli novega pravnega instrumenta spadale le, če bi neposredno ali posredno povzročale izkrivljanja na notranjem trgu. Zato sedanja opredelitev zajema (i) tuje subvencije, dodeljene neposredno podjetjem s sedežem v EU; (ii) tuje subvencije, dodeljene podjetju s sedežem v tretji državi, kadar tako subvencijo uporablja povezana stranka s sedežem v EU; ter (iii) tuje subvencije, dodeljene podjetju s sedežem v tretji državi, kadar se taka subvencija uporablja za olajšanje prevzema podjetja EU ali sodelovanje v postopkih javnega naročanja.

Finančni prispevek je lahko v različnih oblikah. Lahko na primer vključuje:

– prenos sredstev ali obveznosti (kapitalske injekcije, nepovratna sredstva, posojila, jamstva za posojila, davčne spodbude, poravnavo izgub iz poslovanja, nadomestilo za finančno breme, ki ga naložijo javni organi, oprostitev dolga ali reprogramiranje dolga);

– opuščeni ali nepobrani javnofinančni prihodki, kot so ugodnejša davčna obravnava ali davčne spodbude, na primer zmanjšanje obračunanega davka;

– dobavo blaga ali storitev oziroma nakup blaga in storitev.

Pri ugotavljanju, ali finančni prispevek pomeni korist za podjetje ali industrijo, je treba glede na obliko finančnega prispevka upoštevati naslednje: običajno naložbeno prakso zasebnih vlagateljev, obrestne mere za financiranje, ki se lahko pridobijo na trgu 63 , ustrezno plačilo za določeno blago ali storitev. Če ni na voljo neposredno primerljivih referenčnih vrednosti, se lahko prilagodijo obstoječe referenčne vrednosti 64 ali pa se tržne razmere določijo na podlagi splošno sprejetih metod ocenjevanja 65 . V tej beli knjigi se predpostavlja, da tuje subvencije pod pragom 200 000 EUR, zagotovljene podjetju v obdobju treh let ne povzročajo izkrivljanj na notranjem trgu.

Predlagani pojem „tuje subvencije“ temelji na opredelitvah subvencij iz protisubvencijske uredbe EU 66 in uredbe EU o varstvu konkurence v zračnem prevozu 67 . Ti opredelitvi temeljita tudi na opredelitvi subvencij iz ustreznih pravil STO, zlasti iz Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, pri čemer se priznava, da se subvencija lahko dodeli neposredno ali posredno podjetju, ki je dejavno v EU. Glavna razlika je, da je tuja subvencija finančni prispevek, ki neposredno ali posredno koristi podjetju v EU, ki ponuja blago ali storitve ali se ukvarja z naložbami, subvencije na podlagi obeh uredb in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih pa se običajno dodelijo upravičencem zunaj EU.

Ta opredelitev pojma Komisiji tudi omogoča, da črpa iz ugotovitev v instrumentih trgovinske zaščite v skladu s protisubvencijsko uredbo EU in uredbo EU o varstvu konkurence v zračnem prevozu (za podrobnosti glej oddelek 6, medsebojna povezanost z drugimi instrumenti EU).

PRILOGA II: VPRAŠALNIK

Na spodnja vprašanja je treba odgovoriti v okviru posebnega javnega posvetovanja o tej beli knjigi na spletišču EU.

Uvod

1.Predstavite se ter pojasnite svoj interes in motivacijo za sodelovanje v tem javnem posvetovanju.

Vprašanja v zvezi s tremi moduli

Splošna vprašanja

1.Ali menite, da so potrebni novi pravni instrumenti za odpravo izkrivljanj notranjega trga zaradi subvencij, ki jih dodelijo organi tretjih držav (tuje subvencije)? Pojasnite in navedite tudi primere preteklih izkrivljanj, ki so posledica tujih subvencij.

2.Ali menite, da okvir, ki je predstavljen v beli knjigi, ustrezno obravnava izkrivljanja, ki jih na notranjem trgu povzročajo tuje subvencije? Pojasnite.

Modul 1

1.Ali menite, da modul 1 ustrezno obravnava izkrivljanja notranjega trga prek tujih subvencij, kadar se dodelijo podjetjem s sedežem v EU?

2.Ali se strinjate s postopkovnim okvirom, predstavljenim v beli knjigi, tj. preiskovalnim postopkom v dveh korakih, orodji pristojnega organa za ugotavljanje dejstev itd.? (Glej oddelek 4.1.5 bele knjige.)

3.Ali se strinjate z merili za vsebinsko oceno (oddelek 4.1.3) in seznamom izravnalnih ukrepov (oddelek 4.1.6), ki so predstavljeni v beli knjigi?

4.Ali menite, da bi bilo koristno vključiti preskus interesa EU za cilje javne politike (oddelek 4.1.4) in kaj bi bilo po vašem mnenju treba vključiti v ta preskus kot merila?

5.Ali menite, da bi moral tudi modul 1 zajemati subvencionirane prevzeme (npr. tiste, ki so pod pragom, določenim v modulu 2) (oddelek 4.1.2)?

6.Ali menite, da bi bil potreben najnižji (de minimis) prag za preiskave tujih subvencij v skladu z modulom 1 in, če je odgovor pritrdilen, ali se strinjate z načinom njegove predstavitve v beli knjigi (oddelek 4.1.3)?

7.Ali se strinjate, da bi morala biti odgovornost izvrševanja iz modula 1 razdeljena med Komisijo in države članice (oddelek 4.1.7)?

Modul 2

1.Ali menite, da modul 2 ustrezno obravnava izkrivljanja notranjega trga prek tujih subvencij, ki olajšujejo prevzem podjetij s sedežem v EU (ciljnih podjetij v EU)?

2.Ali se strinjate s postopkovnim okvirom za modul 2, tj. sistemom obvezne priglasitve, preiskovalnim postopkom v dveh korakih, orodji pristojnega organa za ugotavljanje dejstev itd.? (Glej oddelek 4.2.5 bele knjige.)

3.Ali se strinjate s področjem uporabe modula 2 (oddelek 4.2.2 ) v smislu

·opredelitve prevzema,

·opredelitve in pragov ciljnih podjetij v EU (4.2.2.3),

·opredelitve potencialno subvencioniranega prevzema?

Navedite svoje mnenje o ustreznih pragovih.

4.Ali menite, da bi moral modul 2 vključevati obveznost priglasitve za vse prevzeme ciljnih podjetij v EU ali le za potencialno subvencionirane prevzeme (oddelek 4.2.2.2)?

5.Ali se strinjate z merili za vsebinsko oceno iz modula 2 (oddelek 4.2.3) in seznamom izravnalnih ukrepov (oddelek 4.2.6), ki so predstavljeni v beli knjigi?

6.Ali menite, da bi bilo koristno vključiti preskus interesa EU za cilje javne politike (oddelek 4.2.4) in kaj bi bilo po vašem mnenju treba vključiti v ta preskus kot merila?

7.Ali se strinjate, da bi morala biti za izvrševanje v okviru modula 2 odgovorna Komisija (oddelek 4.2.7)?

Modul 3

1.Ali menite, da je treba posebej obravnavati izkrivljanja, ki jih povzročajo tuje subvencije v posebnem okviru postopkov javnega naročanja? Pojasnite.

2.Ali menite, da okvir, ki se v beli knjigi predlaga za javno naročanje, ustrezno obravnava izkrivljanja, ki jih v postopkih javnega naročanja povzročajo tuje subvencije? Pojasnite.

3.Ali menite, da je predvideno medsebojno delovanje javnih naročnikov in nadzornih organov ustrezno, npr. glede ugotavljanja, ali tuja subvencija izkrivlja zadevni postopek javnega naročanja?

4.Ali menite, da bi bilo treba poleg vprašanj s področja javnega naročanja in tujih subvencij iz te bele knjige obravnavati tudi druga vprašanja?

Medsebojno delovanje modulov 1, 2 in 3

1.Ali menite, da:

a.bi moral modul 1 delovati kot samostojen modul;

b.bi moral modul 2 delovati kot samostojen modul;

c.bi moral modul 3 delovati kot samostojen modul;

d.bi se morali moduli 1, 2 in 3 kombinirati in delovati skupaj?

Vprašanja v zvezi s tujimi subvencijami v okviru dostopa do financiranja EU

1.Ali menite, da so potrebni kakršni koli dodatni ukrepi za odpravo potencialnih izkrivljanj notranjega trga zaradi subvencij, ki jih dodelijo organi tretjih držav v specifičnem kontekstu financiranja EU? Pojasnite.

2.Ali menite, da okvir, ki se v beli knjigi predlaga za financiranje EU, ustrezno obravnava potencialna izkrivljanja, ki jih v tem okviru povzročajo tuje subvencije? Pojasnite.

(1) Stanje neposrednih tujih naložb, ki jih imajo vlagatelji s stalnim prebivališčem v EU v tujini, je konec leta 2018 znašalo 8 750 milijard EUR. Medtem je stanje neposrednih tujih naložb, ki jih imajo vlagatelji iz tretjih držav v EU, konec leta 2018 znašala 7 197 milijard EUR. https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/investment/

(2)

 V nedavnem informativnem obvestilu, ki ga je pripravil sekretariat STO ( G/SCM/W/546/Rev.10 ), je navedeno, da se je med letoma 1995 in 2017 število članic, ki subvencij niso priglasile, močno povečalo. Do aprila 2019 77 članic STO še ni priglasilo subvencij za leto 2017, 62 članic pa jih ni priglasilo za leto 2015. Glej tudi: https://www.wto.org/english/news_e/news19_e/scm_30apr19_e.htm .

(3) Sporazum STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih z dne 15. aprila 1994, Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, Priloga 1A, 1869 U.N.T.S. 14. [Ni vključeno v mednarodno pravno gradivo.]

(4)  OECD je ocenila, da je v sektorju proizvodnje aluminija skupna državna pomoč za obravnavana podjetja v obdobju 2013–2017 znašala 20–70 milijard USD (odvisno od načina ocenjevanja finančne podpore). Glej https://www.oecd-ilibrary.org/docserver/c82911ab-en.pdf?expires=1587470829&id=id&accname=guest&checksum=CA92281E81EB5ECE7D5F87CED76198CF . Poleg tega je OECD ocenila, da je za vzorec 21 velikih podjetij, ki izdelujejo polprevodnike, skupna državna podpora v obdobju 2014–2018 presegla 50 milijard USD: http://www.oecd.org/officialdocuments/publicdisplaydocumentpdf/?cote=TAD/TC(2019)9/FINAL&docLanguage=En

(5) Na podlagi vzorca in na voljo na spletni strani: https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2019/march/tradoc_157724.pdf .

(6) Direktiva Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (UL L 318, 17.11.2006, str. 17).

(7) Podrobna preglednost je bila eno od ključnih načel programa reforme državne pomoči v sporočilu o posodobitvi področja državnih pomoči: https://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/index_en.html .

(8) Zaradi velikega pomanjkanja informacij v zbirki „Tender Electronic Daily“ (TED) je težko zbrati zanesljive in ustrezne podatke o javnih naročilih v EU.

(9) Nekateri sporazumi o financiranju ali sodelovanju se lahko podpišejo z razvojnimi bankami EU, ki so lahko nato vključene v zagotavljanje financiranja za podjetja v EU.

(10) Glej npr. sklad Sino-CEEF (10 milijard EUR), investicijski sklad, ustanovljen posebej za naložbe v EU.

(11) Vir: Skupno raziskovalno središče Evropske komisije – Podatkovna zbirka o tujem lastništvu https://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2019/march/tradoc_157724.pdf .

(12) Novi instrument o tujih subvencijah ne bi vplival na sedanja protimonopolna pravila in pravila o združitvah. V primeru vzporednih postopkov na podlagi uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, pravil o združitvah in/ali kakršnega koli novega pravnega instrumenta bodo ti instrumenti vključevali mehanizem za obravnavo morebitnega prekrivanja in zagotovitev učinkovitosti postopkov.

(13) Uredba (EU) 2016/1036 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 21). Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(14) Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).

(15) Sporočilo Evropske komisije „Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU“, C(2019) 5494 final, str. 6. To ne velja za subvencionirana odvisna podjetja izključenih ponudnikov iz tretjih držav v EU.

(16) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(17) Člen 69(4) Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(18) Za napotke glej Sporočilo Evropske komisije „Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU“, C(2019) 5494 final, oddelek 2.

(19) Sporočilo Evropske komisije „Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU“, C(2019) 5494 final, poglavje 3.

(20)

Spremenjeni predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije ter postopkih za podporo pogajanjem o dostopu blaga in storitev Unije do trgov javnih naročil tretjih držav (COM(2016) 34 final z dne 29. januarja 2016). V Svetu poteka razprava o tem predlogu.

(21) Po pozivu Komisije in Evropskega sveta iz marca 2019 k nadaljevanju razprav trenutno med sozakonodajalcema poteka konstruktivna razprava o instrumentu za mednarodno javno naročanje na podlagi spremenjenega zakonodajnega predloga Komisije iz leta 2016.

(22) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(23) Glej točko 23 Priloge I k finančni uredbi. Javni naročnik lahko za preučitev neobičajno nizkih ponudb upošteva pripombe ponudnika v zvezi z možnostjo, da ponudnik pridobi državno pomoč v skladu z veljavnimi pravili. Javni naročnik lahko izključi ponudbo, ki je neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, če ponudnik v ustreznem roku, ki ga določi javni naročnik, ne more dokazati, da je bila zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU.

(24) Tuje subvencije za blago in kmetijske proizvode, uvožene v EU, spadajo pod instrument trgovinske zaščite EU in zato ne bi bile zajete v modulu 1.

(25) „V vseh razmerah na trgu“ se nanaša na podjetja v EU, ne glede na to, ali se subvencija dodeli za proizvodnjo blaga, storitev ali naložbe v EU. Vendar se predlaga, da se iz modula 1 izključijo tuje subvencije, zagotovljene za blago in kmetijske proizvode, uvožene v EU, ki spadajo na področje uporabe protisubvencijske uredbe EU.

(26) Sodišče dosledno opredeljuje podjetja kot subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in je razsodilo, da se več ločenih pravnih subjektov lahko šteje za eno gospodarsko enoto, ki se nato šteje za upoštevno podjetje. V zvezi s tem Sodišče upošteva nadzorni delež ter druge funkcionalne, gospodarske in strukturne povezave. Sodba Sodišča z dne 12. septembra 2000 v združenih zadevah C-180/98 do C-184/98, Pavlov in drugi, ECLI:EU:C:2000:428, točka 74; sodba Sodišča z dne 10. januarja 2006 v zadevi C-222/04, Cassa di Risparmio di Firenze SpA in drugi, ECLI:EU:C:2006:8, točki 107 in 112.

(27) Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(28) Če upravičenec deluje v sektorju ali industriji s presežnimi zmogljivostmi, načrt prestrukturiranja verjetno ne bo privedel do dolgoročne sposobnosti preživetja upravičenca.

(29) Za razlikovanje med malimi, srednjimi in velikimi podjetji glej Prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 26.6.2014, str. 1).

(30) Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1).

(31) Sporočilo Komisije – Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1).

(32) Sporočilo Komisije – Merila za analizo združljivosti državne pomoči za spodbujanje izvajanja pomembnih projektov skupnega evropskega interesa z notranjim trgom (UL C 188, 20.6.2014, str. 4).

(33) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 (UL L 156, 20.6.2017, str. 1).

(34) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(35) Na primer, če se subvencija dodeli matičnemu podjetju zunaj EU, ki ima odvisni podjetji v Avstriji in Nemčiji, bi lahko načeloma imeli korist obe odvisni podjetji.

(36) Napotki glede pojma „nadzor“ so na voljo v Prečiščenem obvestilu Komisije o pravni pristojnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL C 95, 16.4.2008, str. 1).

(37) Namen te druge možnosti je zajeti prevzeme deležev, ki lahko prinašajo pomembni vpliv v podjetju, ne da bi bilo treba sklepati o obstoju nadzora. Vendar bi bilo treba zagotoviti ustrezno opredelitev „pomembnega vpliva“, da bi se preprečila zmeda glede potrebe po priglasitvi. V zvezi s tem bi lahko obstajalo več „previdnostnih“ priglasitev s strani podjetij, ki si želijo pravno varnost.

(38) To bi se lahko določilo ob upoštevanju interesa za preučitev transakcij, ki se nanašajo na podjetja s kritičnimi sredstvi ali podjetja z majhnim prometom, vendar velikimi možnostmi za rast ali tehnološki razvoj, ki bi lahko imela poseben gospodarski ali strateški pomen.

(39) Kot je navedeno zgoraj, bi bil namen tega praga finančnega prispevka prilagoditi področje uporabe instrumenta. Zlasti bi nižji prag finančnega prispevka zagotovil dovolj široko področje uporabe instrumenta za pokritje vseh morebitnih problematičnih subvencioniranih prevzemov. Nasprotno bi višji prag finančnega prispevka za modul 2 zagotovil, da bi bilo upravno breme sistema predhodne priglasitve omejeno na tistih nekaj potencialno subvencioniranih prevzemov, ki bi bili najverjetneje problematični.

(40) Te globe so kazni za postopkovne kršitve, njihov znesek pa lahko torej presega ugotovljeni znesek subvencioniranja.

(41) Za zagotovitev enotne prakse ocene izkrivljanja, ki bi jo izvajali javni naročniki, je predvidena enotna metodologija/smernice za javne naročnike.

(42) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(43) Lahko bi se predvidelo, da se prekinitev lahko odpravi v posebnih, jasno opredeljenih okoliščinah, kar bi javnemu naročniku omogočalo nadaljevanje postopka javnega naročanja kljub tekočemu pregledu. Posebne okoliščine bi lahko bile povezane zlasti z nujnimi primeri ali finančnimi tveganji, povezanimi s potrebnim financiranjem projekta. V takih primerih bo treba pretehtati interese preiskave glede na tveganja, povezana s potencialnimi finančnimi ali drugimi posledicami, ki bi jih povzročile zamude v postopku. Pripravili bi lahko smernice, v katerih bi podrobno določili jasna pravila za odpravo prekinitve.

(44) Taka metodologija bi se lahko določila v smernicah za zagotovitev enotne prakse ocenjevanja izkrivljanja po vsej EU.

(45) Kot je navedeno v oddelku 3.3, so veljavna pravila EU omejena na možnost zavrnitve neobičajno nizke ponudbe v primerih, ko je nizka cena posledica državne pomoči.

(46) In člen 20 Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

(47) Ta pravila se odražajo tudi v vzorčnih razpisnih zahtevah, objavljenih na spletišču BudgWeb, ki ga morajo uporabljati vse službe Komisije.

(48) Člen 176(1) finančne uredbe določa: „V postopkih javnega naročanja lahko pod enakimi pogoji sodelujejo vse fizične in pravne osebe, ki spadajo na področje uporabe Pogodb, ter vse fizične in pravne osebe s sedežem v tretjih državah, ki so z Unijo sklenile poseben sporazum na področju javnega naročanja, pod pogoji, določenimi v takšnem sporazumu. V teh postopkih lahko sodelujejo tudi mednarodne organizacije.“

(49) Glej člen 166(1) finančne uredbe.

(50) Smiselno se uporabljajo pogoji iz razdelka o javnih naročilih te bele knjige. Vendar pa za nepovratna sredstva velja načelo sofinanciranja, v skladu s katerim so v številnih primerih potrebni finančni prispevki tretjih strani. V takih primerih je treba subvencije oceniti ob upoštevanju te posebne zahteve v postopku dodelitve.

(51) EKSRP je del skladov ESI.

(52) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(53) Glej Sporočilo Komisije „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“, https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_940.

(54) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(55) Novi instrument za tuje subvencije ne bi vplival na sedanja protimonopolna pravila in pravila o združitvah.

(56) Direktiva 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (UL L 335, 20.12.2007, str. 31).

(57) Uredba (EU) 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(58) Čeprav se to v praksi ne dogaja, saj dokazi v zvezi s škodo, povzročeno domači industriji v Uniji, običajno niso na voljo Komisiji.

(59) Kar zadeva sektorska pravila, Uredba (EU) 2016/1035 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti pred škodljivim oblikovanjem cen plovil (UL L 176, 30.6.2016, str. 1), omogoča ukrepanje Unije proti vsem plovilom s škodljivo oblikovano ceno, katerih prodaja pod normalno vrednostjo povzroča škodo industriji Unije. Ta uredba je sicer začela uradno veljati, vendar ni bila nikoli uporabljena, saj je njena uporaba pogojena z ratifikacijo Sporazuma OECD o ladjedelništvu s strani ZDA.

(60) Uredba Sveta št. 4057/86 z dne 22. decembra 1986 o nepošteni praksi oblikovanja cen v pomorskem prevozu (UL L 378, 31.12.1986, str. 14).

(61) V skladu s to opredelitvijo lahko „tujo subvencijo“ odobri tudi zasebni organ, pooblaščen za naloge, ki so običajno v pristojnosti države ali jih usmerja država, ki ni članica EU.

(62) Prejemnik je lahko podjetje s sedežem v EU ali v tretji državi.

(63) Sredstva, ki se zagotovijo podjetju EU v eurih, bi bilo treba primerjati z referenčnimi vrednostmi na trgu EU, ki so relevantne za financiranje v eurih. Sredstva, ki se zagotovijo podjetju v tretji državi, bi bilo treba primerjati z ustreznimi referenčnimi vrednostmi za tisti trg.

(64) Na primer: če je za financiranje na voljo referenčna vrednost, ki ima krajšo zapadlost, se lahko ta obstoječa referenčna vrednost še vedno uporabi kot izhodišče, prilagodi pa se zapadlost posojila.

(65) Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči po členu 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C 262, 19.7.2016, str. 1).

(66) Uredba 2016/1037 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije (UL L 176, 30.6.2016, str. 55).

(67) Uredba 2019/712 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o varstvu konkurence v zračnem prevozu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 868/2004 (UL L 123, 10.5.2019, str. 4).