(1)

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate, ki bo spodbujala modernizacijo in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence.

(1)

V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 29. novembra 2017 z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva so opredeljeni izzivi, cilji in usmeritve skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SKP) po letu 2020. Ti cilji med drugim vključujejo potrebo po SKP, ki bo bolj usmerjena v rezultate in trg , ki bo spodbujala modernizacijo in trajnost, vključno z gospodarsko, socialno, demografsko, okoljsko in podnebno trajnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevala k zmanjšanju zakonodajnega upravnega bremena v Uniji za upravičence. Nova politika bi morala pomeniti tudi poenostavitev za upravičence, ki bi morali prejeti primeren dohodek. Da bi SKP dosegla navedene cilje, je zelo pomembno, da se v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ohrani enaka raven financiranja kot v obdobju 2014–2020.

(1a)

SKP ima še vedno ključno vlogo pri razvoju podeželskih regij v Evropski uniji, zato si je treba prizadevati za zaustavitev vse večjega opuščanja kmetijske dejavnosti z ohranjanjem močne SKP z zadostnimi sredstvi, da bi ublažili pojav upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih in še naprej zadovoljevali zahteve potrošnikov na področju varstva okolja, varnosti hrane in dobrobiti živali. Glede na izzive, s katerimi se spopadajo pridelovalci Unije, da bi zadostili novim zakonodajnim zahtevam in izrazitejšim okoljskim prizadevanjem ob upoštevanju nestanovitnosti cen in bolj odprtih meja Unije za uvoz iz tretjih držav, je treba proračun za SKP ohraniti vsaj na enaki ravni kot v obdobju 2014–2020.

(1b)

Za obravnavanje globalne razsežnosti in posledic SKP bi morala Komisija zagotoviti skladnost in kontinuiteto z drugimi zunanjimi politikami in instrumenti Unije, zlasti v okviru razvojnega sodelovanja in trgovine. Zaradi zavezanosti Unije skladnosti politik za razvoj je treba pri oblikovanju politik upoštevati razvojne cilje in načela.

(2)

Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča.

(2)

Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na ravni Unije, na mednarodni, nacionalni, regionalni in lokalni ravni in na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati izpolnjevanje ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme , zlasti za končne upravičence . V SKP, katere izvajanje temelji na smotrnosti („model izvajanja“), bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo cilje , obenem pa bi se zagotovili gotovost politike in finančna varnost v kmetijskem sektorju . Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb, pri čemer prilagaja podporo, da se prispevek k ciljem Unije čim bolj poveča. Da bi preprečili, da ta subsidiarnost ne bi pomenila ponovne nacionalizacije SKP, pa mora ta uredba vsebovati trden nabor določb Unije, namenjen preprečevanju izkrivljanja konkurence in zagotavljanju nediskriminatorne obravnave vseh evropskih kmetov na celotnem ozemlju Unije.

(3)

Uporaba skupnih opredelitev, določenih povsem na ravni Unije, je povzročila nekaj težav državam članicam pri upoštevanju lastnih posebnosti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne bistvene elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(3)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v svojem strateškem načrtu SKP določijo nekaj opredelitev pojmov. Da bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, pa je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne skupne elemente, ki jih je treba vključiti v opredelitve pojmov (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(4)

Da bi zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijskih površin. Zaradi prilagajanja lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti dejansko opredelitev kmetijske dejavnosti.

(4)

Da bi zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijskih površin. Zaradi prilagajanja lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti opredelitev kmetijske dejavnosti , ki bi upoštevala skupne elemente iz okvirne opredelitve Unije .

(5)

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami. Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

(5)

Da bi ohranili bistvene skupne elemente na ravni Unije in zagotovili primerljivost odločitev držav članic ter enako obravnavanje kmetov na ravni Unije , ne da bi pri tem države članice omejevali pri uresničevanju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami in tradicionalnimi praksami . Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili, da zajamejo različne oblike proizvodnje, vključno s sistemom, kot je kmetijsko-gozdarski, in ornimi zemljišči z grmovjem in drevjem, in da bi bilo treba vključiti neobdelana zemljišča, da se zagotovi nevezanost intervencij. Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako območja, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tista, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice. Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da bi državam članicam omogočili določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in se lahko uporabljajo izključno ali tudi za pašo ali proizvodnjo živalske krme, če se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne.

(5a)

V kmetijstvu bi moral biti v prihodnosti poudarek na proizvodnji visokokakovostnih živil, kjer je konkurenčna prednost Unije. Standarde Unije bi bilo treba ohraniti in okrepiti, kjer je to izvedljivo, določiti pa bi bilo treba tudi ukrepe za nadaljnje povečanje dolgoročne produktivnosti in konkurenčnosti sektorja proizvodnje hrane ter uvedbo novih tehnologij in učinkovitejše uporabe virov, s čimer bi se okrepila vloga Unije kot vodilne v svetu.

(8)

Glede območij, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti uporaba semena sort konoplje z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,2  % za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi organi del opredelitve pojma „upravičeni hektar“.

(8)

Glede območij, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti uporaba semena sort konoplje z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,3 % za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi organi del opredelitve pojma „upravičeni hektar“.

(9)

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na prave kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „pravi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale na podlagi tega okvira v svojih strateških načrtih SKP opredeliti, kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete na podlagi pogojev, kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in vpis v registre. Pri tem iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij.

(9)

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na dejavne kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije za tako ciljno usmerjenost podpore, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „dejavni kmet“, ki bi vključevala skupne elemente. Iz podpore ne bi smeli izključiti večdejavnih kmetov, ki dejavno kmetujejo, vendar so vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti zunaj kmetijskega gospodarstva, saj njihove številne dejavnosti pogosto krepijo socialno-ekonomsko tkivo podeželskih območij. Navedena okvirna opredelitev bi morala vsekakor prispevati k ohranjanju modela družinskega kmetovanja v Uniji.

(9a)

Enakost med ženskami in moškimi je temeljno načelo Unije in vključevanje načela enakosti je pomembno orodje za vključevanje tega načela v SKP. Zato bi bilo treba nameniti posebno pozornost spodbujanju udeležbe žensk v družbeno-gospodarskem razvoju podeželskih območij. Velikost kmetij, ki jih upravljajo ženske, je običajno manjša, delo, ki ga opravljajo ženske kot soproge kmetov, pa ni vedno priznano in vidno, kar vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost. Ta uredba bi morala prispevati k temu, da bi bilo delo žensk vidnejše in bolje ovrednoteno ter bi ga upoštevali v okviru specifičnih ciljev, ki jih bodo države članice priložile svojim strateškim načrtom. Enakost spolov in načela nediskriminacije bi morala biti sestavni del priprave, izvajanja in ocenjevanja ukrepov SKP. Države članice bi tudi morale krepiti svoje zmogljivosti na področju vključevanja vidika spola in zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu.

(10)

Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ z bistvenimi elementi.

(10)

Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja generacijske pomladitve, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ s skupnimi elementi.

(10a)

Da bi zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja pri obravnavanju cilja spodbujanja razvoja podjetij na podeželskih območjih, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“ s skupnimi elementi.

(11)

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uporabiti v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem .

(11)

Da bi uresničevali cilje SKP, kot so določeni v členu 39 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in zagotovili, da Unija ustrezno rešuje svoje najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve, podane v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva. Niz specifičnih ciljev bi bilo treba podrobneje opredeliti na ravni Unije, države članice pa bi jih morale uresničevati v svojih strateških načrtih SKP. Ti specifični cilji bi morali doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja v skladu z oceno učinka ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge na gospodarskem, okoljskem in socialnem področju ter upoštevati ustrezno zakonodajo Unije .

(13)

Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in osnovne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].

(13)

Unija bi morala v okviru modela izvajanja SKP določiti cilje Unije ter opredeliti vrste intervencij in skupne zahteve Unije za države članice, te pa bi morale biti odgovorne za prenos tega okvira Unije v ureditve podpore, ki veljajo za upravičence. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da bo pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temeljil na njihovih strateških načrtih SKP ter bo v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in [horizontalna uredba].

(13a)

Pri izvajanju strateških načrtov SKP bi morali upoštevati vsesplošna načela, kot so določena v členu 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in v členu 10 PDEU, vključno z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 PEU. Države članice in Komisija bi morale tudi izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, in zagotavljati dostopnost v skladu s členom 9 te konvencije in v skladu s pravom Unije, ki usklajuje zahteve glede dostopnosti proizvodov in storitev. Države članice in Komisija bi si morale prizadevati za odpravo neenakosti in spodbujanje enakosti moških in žensk ter vključevanje načela enakosti spolov in se bojevati tudi proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS) in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) ne bi smela podpirati ukrepov, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije, diskriminacije ali izključenosti. Cilje teh skladov bi bilo treba dosegati z vidika trajnostnega razvoja in v skladu s ciljem, ki ga spodbujata Aarhuška konvencija in Unija, o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja ter boja proti podnebnim spremembam, kot je določeno v členih 11 in 191(1) PDEU, pri čemer bi se moralo uporabljati načelo „onesnaževalec plača“.

(13b)

Posledica takšnega modela izvajanja ne bi smelo biti 27 različnih nacionalnih kmetijskih politik, ker bi to ogrozilo skupni duh SKP in povzročilo izkrivljanja. Državam članicam bi bilo treba dopustiti določeno stopnjo prožnosti v trdnem skupnem regulativnem okviru.

(15)

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji, bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

(15)

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva, lahko tržna izpostavljenost, odsotnost klavzul o vzajemnosti v trgovinskih sporazumih s tretjimi državami, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke. Na dohodke proizvajalcev negativno vplivajo tudi neravnovesja v prehranski verigi, predvsem na škodo primarnega sektorja, ki je najšibkejši člen.  Čeprav so torej kmetje na koncu odgovorni za oblikovanje lastnih strategij na kmetiji in izboljšanje njene odpornosti , bi bilo treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj. V ta namen bi lahko države članice in kmetje imeli dostop do platforme na ravni Unije za obvladovanje tveganj za krepitev zmogljivosti, da se kmetom zagotovijo ustrezni finančni instrumenti za naložbe in dostop do obratnega kapitala, usposabljanja, prenosa znanja in svetovanja.

(16)

Okrepitev varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bosta v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembni prednostni nalogi . Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

(16)

Podpora varstvu okolja in njegovo izboljšanje, biotska raznovrstnost in genetska raznolikost v kmetijskem sistemu, podnebni ukrepi ter prispevanje k uresničevanju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu , hortikulturi in gozdarstvu Unije zelo pomembne prednostne naloge . Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji , obenem pa ustrezno odražati večje breme in zahteve za proizvajalce . Na podlagi modela izvajanja bi morali biti ukrepi za boj proti poslabšanju okolja in podnebnim spremembam usmerjeni v rezultate in člen 11 PDEU bi moral v ta namen šteti kot obveznost rezultata.

(16a)

Glede socialno-ekonomske trajnostnosti podeželskih območij naj Komisija preveri, da države članice v svojih strateških načrtih SKP zagotavljajo skladnost med uporabo Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in dolgoročnim pristopom k porabi sredstev za razvoj podeželja.

(16b)

Kmetijstvo je lahko pomembna gonilna sila rasti in zmanjševanja revščine, toda v številnih državah ta sektor slabo deluje tudi zato, ker se ženske, ki močno prispevajo k podeželskemu gospodarstvu, srečujejo z omejitvami. Države članice bi morale sprejeti učinkovite ukrepe, s katerimi bi podprle poglavitno vlogo žensk pri razvoju in ohranjanju podeželskih območij.

(17)

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, živilskimi odpadki in dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(17)

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne , zdrave in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene potrebe glede živil in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, kakovostno proizvodnjo in razlikovanjem kakovosti, živilskimi odpadki ter dobrobitjo živali. SKP bi morala še naprej spodbujati trajnostno proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi , kot so sistemi kmetovanja z visoko naravno vrednostjo , hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(17a)

Unija in države članice bi morale v skladu s svojimi zavezami v okviru Agende 2030 in Pariškega sporazuma ter ugotovitvami Mednarodne ocene kmetijskega znanja, znanosti in tehnologije za razvoj, pa tudi s priporočili posebnega poročevalca Združenih narodov o pravici do hrane izvesti prehod na trajnosten evropski sistem preskrbe s hrano in kmetijstva. Ta prehod bi bilo treba doseči s spodbujanjem raznolikih, trajnostnih in odpornih kmetijskih praks, ki prispevajo k varstvu in krepitvi naravnih virov, ekosistemov ter k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi s prilagajanjem reje živali za proizvodnjo hrane ekološkim nosilnim zmogljivostim, zmanjšanjem odvisnosti od netrajnostnih vložkov, tudi od fosilnih virov energije, ter postopnim izboljšanjem biotske raznovrstnosti in kakovosti tal.

(17b)

V akcijskem načrtu „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom je cepljenje omenjeno kot stroškovno učinkovit javnozdravstveni ukrep za boj zoper odpornost proti antimikrobikom, vendar sorazmerno višji stroški diagnostike, alternativ antimikrobikom in cepiv v primerjavi z običajnimi antibiotiki predstavljajo oviro za povečanje precepljenosti živali.

(17c)

Da bi uresničili okoljske cilje SKP, pa tudi družbene zahteve glede večje varnosti hrane, bi bilo treba spodbujati uporabo gnojil z zelo nizko vsebnostjo težkih kovin.

(19a)

Da bi zagotovile dobrobit kmetov in njihovih družin ter ob upoštevanju dejstva, da je stres glavni vzrok nesreč na kmetijah, države članice zagotovijo socialno trajnost politike, tako da poskrbijo za čim manjše regulativno in upravno breme, omogočijo zdravo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem kmetov ter zagotovijo vzdržnost kmetijstva v Uniji.

(21)

Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov . Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti te politike s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne obveznosti ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Pri kmetih, ki ne izpolnjujejo teh zahtev, bi morale države članice zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne kazni v skladu z [HZU].

(21)

Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se bo izvajal do leta 2020, sistem nove pogojenosti prejemanje celotne podpore SKP povezuje z izpolnjevanjem osnovnih standardov za okolje, podnebne spremembe, javno zdravje, veljavne delovne in zaposlitvene pogoje, zdravje živali in rastlin ter dobrobit živali s strani upravičencev. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje za zemljišča. Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive kot tudi novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ciljev, kot je Komisija napovedala v sporočilu o prihodnosti preskrbe s hrano in kmetijstva ter sporočilu o večletnem finančnem okviru. Poleg tega je zlasti pomembno, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da bo dostop delodajalcev do neposrednih plačil odvisen od tega, ali spoštujejo veljavne delovne in zaposlitvene pogoje in/ali obveznosti delodajalca, ki izhajajo iz vseh ustreznih kolektivnih pogodb ter socialnega in delovnega prava na nacionalni ravni in ravni Unije, med drugim na področju seznanjenosti s pogoji zaposlitve, plačila, delovnega časa, zdravja in varnosti, nastanitve, enakosti spolov, prostega gibanja delavcev, enake obravnave, napotitve delavcev, pogojev bivanja državljanov tretjih držav, začasnega agencijskega dela, socialne zaščite in koordinacije socialne varnosti med državami članicami.

(22)

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij , predvsem upravljanja hranil . Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, rabo zemljišč, kolobarjenjem, kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji , določenimi v Prilogi III , da se izboljša uresničevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje. Kot del okvira za dobre kmetijske in okoljske pogoje z namenom podpreti tako agronomsko in okoljsko uspešnost kmetij bodo pripravljeni načrti za upravljanje hranil s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga bodo države članice dale na voljo posameznim kmetom. Orodje bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji, začenši z minimalnimi funkcijami za upravljanje hranil. Poleg tega bi morali široka interoperabilnost in modularnost orodja zagotavljati možnost dodajanja drugih elektronskih aplikacij upravljanja, ki se lahko uporabljajo na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej EU, lahko Komisija državam članicam zagotovi podporo pri oblikovanju orodja ter potrebnih storitvah shranjevanja in obdelave podatkov.

(22)

Namen okvira standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2020 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blažitve podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij. Priznava se, da vsak dober kmetijski in okoljski pogoj prispeva k izpolnjevanju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice opredeliti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem prsti in podnebnimi razmerami, obstoječimi pogoji kmetovanja, agronomskimi značilnostmi različnih proizvodenj , razlikami med letinami , trajnimi nasadi in drugimi posebnimi vrstami proizvodnje, rabo zemljišč, kolobarjenjem, lokalnimi in tradicionalnimi kmetijskimi praksami in strukturami kmetijskih gospodarstev. Poleg tega lahko države članice opredelijo tudi enakovredne prakse ali sisteme certificiranja, ki na podnebje in okolje vplivajo podobno ali ugodneje kot ena ali več praks v zvezi z dobrimi kmetijskimi in okoljskimi pogoji.

(22a)

Da bi preprečili upad biotske raznovrstnosti po vsej Uniji, je treba v okviru pogojenosti in ekoshem v vseh državah članicah zagotoviti minimalno raven neproduktivnih površin in značilnosti. V zvezi s tem bi si morale države članice v svojih strateških načrtih prizadevati za vsaj 10 % krajinskih elementov, ki ugodno vplivajo na biotsko raznovrstnost. Ti bi morali med drugim vključevati varovalne pasove, rotacijske ali nerotacijske prahe, žive meje, neproduktivna drevesa, terasaste zidove in ribnike, kar vse prispeva h krepitvi sekvestracije ogljika, preprečevanju erozije in izčrpavanja tal, filtriranju zraka in vode ter prilagajanju podnebnim spremembam.

(23)

Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS (11) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali Direktive Sveta 91/676/EGS (13). Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

(23)

Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali, katere izvajanje na nacionalni ravni posameznim kmetom nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS (11) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ali Direktive Sveta 91/676/EGS (13). Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14), so zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) (okvirna direktiva o vodah) in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16) vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje pa se ustrezno prilagodi.

(24)

Države članice bi morale vzpostaviti storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

(24)

Države članice bi morale zagotavljati visokokakovostne storitve kmetijskega svetovanja, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP. Te storitve kmetijskega svetovanja naj bi kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagale, da se bolj zavedajo razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki veljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP ter so določeni v strateškem načrtu SKP, kot tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi in trajnostni rabi pesticidov, ter pobude zoper odpornost proti antimikrobikom in obvladovanje tveganj. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice svetovalce vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotovile posodobljene tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami. Vse pobude Unije v zvezi s storitvami svetovanja in sistemi inovacij morajo, kadar je to mogoče, temeljiti na že obstoječih pobudah na ravni držav članic.

(26)

Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse prave kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti .

(26)

Zakonodaja Unije bi morala določati, da države članice v svojem strateškem načrtu SKP določijo zahteve glede minimalne površine, ki prejme nevezana plačila. Takšne zahteve bi se morale nanašati na potrebo, da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in potrebo po zagotavljanju učinkovitega prispevanja podpore k ciljem SKP, h katerim prispevajo nevezana neposredna plačila. Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse dejavne kmete in izpolnili cilj Pogodbe, tj. kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore so zneski plačil lahko diferencirani po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih , okoljskih in/ali agronomskih razmer. Države članice se lahko za preprečitev motenj za dohodke kmetov odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi do leta 2026 postopoma dosegle polno konvergenco .

(26a)

Dohodkovna podpora v okviru SKP veliko prispeva k stabilnosti in trajnosti številnih malih in družinskih kmetij v Evropi. Čeprav so se pričakovanja do kmetov povečala, pa to ne velja za njihove denarne prejemke. Skupni delež SKP v proračunu Unije se zmanjšuje, pri tem pa krize na trgu v tem sektorju in vedno manjše število dejavnih kmetov še naprej ogrožajo preživetje sektorja. Model družinske kmetije je treba ohraniti v okviru splošnih ciljev SKP in strateških načrtov držav članic ter priznati njegovo pomembno vlogo pri ohranjanju družbene strukture na podeželju in zagotavljanju načina življenja številnih prebivalcev podeželja. Družinske kmetije prispevajo k trajnostni proizvodnji hrane, ohranjanju naravnih virov, diverzifikaciji in zagotavljanju prehranske varnosti. Izjemen pritisk globalizacije bodo najprej občutili prav kmetje na malih družinskih kmetijah. To bi pomenilo, da cilji SKP očitno niso doseženi, in spodkopalo argumente za podporo SKP v prihodnje. Zato bi si morali strateški načrti SKP v svojih specifičnih ciljih prizadevati za zaščito tega modela kmetovanja.

(28)

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve drugih neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete.

(28)

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da malim kmetom ponudijo možnost nadomestitve neposrednih plačil z zaokroženim zneskom plačila za male kmete. Vendar bi bilo treba države članice z namenom večjega zmanjšanja upravnega bremena pooblastiti, da na začetku nekatere kmete samodejno vključijo v poenostavljeno shemo in jim ponudijo možnost, da se v določenem roku iz nje umaknejo. V skladu z načelom sorazmernosti je treba državam članicam omogočiti, da za male kmete, ki sodelujejo v poenostavljeni shemi, uvedejo v poenostavljeno shemo pregledov pogojenosti.

(30a)

Ekološko kmetovanje se razvija v številnih državah članicah in dokazano proizvaja javne dobrine, ohranja ekosistemske storitve in naravne vire, zmanjšuje vložke, privablja mlade kmete, zlasti ženske, ustvarja delovna mesta, preizkuša nove poslovne modele, izpolnjuje družbene zahteve in oživlja podeželska območja. Kljub temu je rast v povpraševanju po ekoloških proizvodih večja od rasti ekološke proizvodnje. Za izpolnitev vse večjega povpraševanja po ekoloških proizvodih in za razvoj celotne ekološke dobavne verige bi morale države članice zagotoviti, da bi njihovi strateški načrti SKP vključevali cilje za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, namenjenih ekološkemu kmetovanju. Države članice bi morale imeti možnost, da bi lahko preusmeritev v ekološko kmetovanje financirale prek ukrepov za razvoj podeželja, ekoshem ali v kombinaciji obojega in bi morale zagotoviti, da bi dodeljena sredstva ustrezala pričakovani rasti ekološke pridelave.

(31)

SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje , ali kot nadomestilo za uvedbo teh praks. V obeh primerih morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za kmetijske prakse , kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti ter ekološko kmetovanje. Te sheme lahko vključujejo tudi „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

(31)

SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice lahko v okviru neposrednih plačil v strateškem načrtu SKP na podlagi seznama, ki ga pripravi Komisija in vsebuje kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, vzpostavijo ekosheme, pri katerih bi lahko kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale opredeliti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje in morajo stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da presegajo obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti. Države članice bi morale določen delež svojih dodelitev za neposredna plačila nameniti za ekosheme. Države članice se lahko odločijo, da vzpostavijo ekosheme za spodbujanje modelov pridelave, ki ugodno vplivajo na okolje, zlasti ekstenzivne živinoreje, ter vseh vrst kmetijskih praks , kot so okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov , trajnih krajinskih značilnosti in sistemi okoljskega certificiranja ter ekološko kmetovanje , integrirana pridelava ali konzervacijsko kmetijstvo . Te sheme lahko vključujejo tudi drugačne vrste ukrepov, ki niso kmetijsko-okoljsko-podnebne obveznosti za razvoj podeželja, ter enake ukrepe, ki se lahko uvrščajo med „sheme na začetni ravni“, ki so lahko pogoj za prevzem ambicioznejših obveznosti v okviru razvoja podeželja.

(33)

Zagotoviti bi bilo treba skladnost vezane dohodkovne podpore z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zlasti zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT  (17) , kot velja po spremembah ločene osnovne površine EU za oljnice zaradi spremenjene sestave EU. Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje izvedbenih aktov v ta namen z določitvijo podrobnih pravil v zvezi s tem.

(35)

Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne sektorske vrste intervencij. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije opredeliti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih sektorskih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili pogoje za neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba določiti na ravni Unije, bi morale zajemati sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja in drugih proizvodov, ki jih je treba določiti , za katere velja, da ima sprejetje sektorskih programov ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, določenih v tej uredbi.

(35)

Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne sektorske vrste intervencij. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije opredeliti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih sektorskih vrst intervencij, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili pogoje za neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba določiti na ravni Unije, bi morale zajemati sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk, hmelja in drugih proizvodov, določenih v členu 39 , za katere velja, da ima sprejetje sektorskih programov ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, določenih v tej uredbi.

(35a)

Glede na povečanje sredstev, predvidenih za čebelarski sektor, in v skladu s priznanjem pomembne vloge, ki jo ima ta za ohranjanje biotske raznovrstnosti in pridelavo živil, je treba zvišati tudi zgornjo mejo sofinanciranja Unije in dodati nove upravičene ukrepe, namenjene spodbujanju razvoja tega sektorja.

(37)

Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(37)

Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela opredeljena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za uporabo meril za izbor, namenjenih državam članicam. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za opredelitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki jih morajo države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi nacionalno, regionalno ali lokalno specifičnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom , skupinam kmetov in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi obveznostmi v okviru omrežja Natura 2000 in območij z visoko naravno vrednostjo, in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih , kolektivnih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(37a)

Države članice bi morale imeti možnost, da za namene zagotovitve odpornosti ekosistemov Unije in spodbujanja biotske raznovrstnosti odobrijo sredstva za kmetijsko-okoljske trajnostne prakse, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter ohranjanje in izboljšanje genskih virov, zlasti s tradicionalnimi metodami parjenja.

(38)

Podpora za upravljavske obveznosti lahko vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje ; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, konzervacijsko kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov. Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na njihove potrebe. Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(38)

Podpora za upravljavske obveznosti vključuje premije za ekološko kmetovanje za prehod na ekološko obdelana zemljišča, vključuje pa lahko tudi premije za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje; plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so kmetovanje visoke naravne vrednosti, agroekologija, integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo tradicionalnih kmetijskih krajin, dobrobit in zdravje živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov ter biotske raznovrstnosti . Države članice lahko v okviru te vrste intervencij razvijejo druge sheme glede na svoje potrebe in okrepijo posebne kmetijsko-okoljske ukrepe za sektor čebelarstva, ki v nekaterih regijah Unije že obstajajo, ter pripravijo dodatne ukrepe . Ta vrsta plačil bi morala zajemati le dodatne stroške , finančne spodbude in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v zakonodaji Unije in nacionalni zakonodaji, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Države članice bi lahko zagotovile finančne pobude za upravičence. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencij, pa se lahko prevzamejo za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in lahko presegajo sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(39)

Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, energije rabe zemljišč in gozdarstva [LULUCF], in obveznostih , sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(39)

Ukrepi na področju gozdarstva bi morali prispevati k  širši uporabi kmetijsko-gozdarskih sistemov in izvajanju gozdarske strategije Unije in temeljiti na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a), in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih , ki učinkovito izkoriščajo potencial gozdov za sekvestracijo ogljika iz ozračja ob hkratni krepitvi biotske raznovrstnosti, ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč , preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(40)

Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje. Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 in okvirnih direktiv o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem. Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(40)

Države članice lahko za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje , vključno z gorskimi območji in otoškimi regijami . Glede plačil za območja z naravnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati politiko razvoja podeželja za obdobje 2014–2020. Da bi SKP lahko dosegla večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000 , uvedenim z Direktivo Sveta 92/43/EGS  (1a) in okvirno direktivo o vodah. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2009/147/ES in Direktive 92/43/EGS, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja okvirne direktive o vodah. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo ustrezne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bi povzročila dvojnega financiranja iz ekoshem , obenem pa v strateških načrtih omogočiti dovolj prožnosti za lažje dopolnjevanje med različnimi intervencijami . Poleg tega bi morale države članice pri celotnem oblikovanju svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(41)

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, na kmetiji in zunaj kmetije . Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

(41)

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako produktivne kot neproduktivne, katerih namen je povečati odpornost kmetij . Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, je v to uredbo vključen negativni seznam vrst naložb.

(42)

Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(42)

Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do finančnih instrumentov za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove udeležence z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti z javnimi upravami in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(43)

Mladi kmetje in novi udeleženci se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila. Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000  EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(43)

Mladi kmetje in novi kmetje se še vedno spopadajo z znatnimi ovirami pri dostopu do zemljišč in posojil ter visokimi cenami. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen (surovin in pridelka) in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških sposobnosti in sposobnosti preprečevanja in upravljanja tveganj. Zato je bistvenega pomena, da se nadaljuje podpora za ustanavljanje novih podjetij in kmetij. Države članice bi morale določiti strateški pristop ter opredeliti jasen in skladen niz intervencij za generacijsko pomladitev v okviru specifičnega cilja, posvečenega temu vprašanju. V ta namen lahko države članice v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete in nove udeležence ter bi morale v te načrte vključiti omejitev finančnih sredstev na najmanj znesek, ki ustreza 2 % letnega zneska za neposredna plačila v prvem stebru . Določiti bi bilo treba povečanje najvišjega zneska pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij na največ 100 000  EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(44)

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade, ki se financirajo iz EKSRP. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka.

(44)

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba ohraniti zavarovalne premije in vzajemne sklade, ki se financirajo iz EKSRP. Kategorija vzajemnih skladov obsega tako sklade, ki so povezani z izgubami pri proizvodnji, ter splošne in sektorske instrumente za stabilizacijo dohodka, povezane z izgubo dohodka. Da bi instrumente za obvladovanje tveganj prilagodili izzivom, s katerimi se srečujejo kmetje, zlasti podnebnim spremembam, je treba v zbirko instrumentov SKP vključiti nadomestilo za stroške in izgube kmetov zvezi z ukrepi za zatiranje bolezni živali in organizmov, škodljivih za rastline, ali izgube kmetov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, zaradi zunanje onesnaženosti, za katero niso odgovorni. Kljub temu bi bilo treba zagotoviti združljivost intervencij, ki se financirajo iz EKSRP, z nacionalnimi sistemi za obvladovanje tveganj.

(45)

Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti;, projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER; ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.

(45)

Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektom z namenom doseganja ciljev SKP. Podpora lahko vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev, spodbujanje in vzdrževanje shem kakovosti ter stroški certificiranja ; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti; projekti operativne skupine v okviru evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost, projekti lokalnega razvoja, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi , vključno z gozdnim kmetijstvom ; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru programa LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev, organizacij proizvajalcev , vključno s skupinami proizvajalcev, priznanimi na podlagi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , in drugih oblik sodelovanja, ki veljajo za nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP. Da bi spodbudili generacijsko pomladitev, bi bilo treba razmisliti o odobritvi posebne podpore za kmete, ki želijo prenehati kmetovati, preden dosežejo zakonsko upokojitveno starost, in svojo kmetijo nameravajo predati mlajšemu kmetu, ki je pripravljen sodelovati.

(47)

EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in sektorske vrste intervencij, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja, kot je opisano v tej uredbi. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in dejavnosti, ki jih vsak podpira, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča več prilagodljivosti in subsidiarnosti pri doseganju njihovih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027.

(47)

EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in sektorske vrste intervencij, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja, kot je opisano v tej uredbi. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in dejavnosti, ki jih vsak podpira, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča več prilagodljivosti in subsidiarnosti pri doseganju njihovih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027.

(48)

Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

(48)

V skladu z načeli trajnostnega kmetijskega upravljanja s sredstvi iz EKJS ne bi smeli podpirati dejavnosti, ki škodujejo okolju in ki niso združljive s podnebnimi in okoljskimi cilji. Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodelitev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo sledeče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalna dodeljena sredstva.

(49)

Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti enotno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za omilitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege bi bilo treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite in najbolj oddaljene regije iz člena 349 PDEU ter manjše egejske otoke .

(49)

Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti splošno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za omilitev posebnih omejitev zaradi ravni razvoja, oddaljenosti in otoške lege najbolj oddaljenih regij iz člena 349 PDEU in manjših egejskih otokov, kot so opredeljeni v členu 1(2) Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , bi bilo treba za navedene regije določiti višjo stopnjo prispevka EKSRP .

(49a)

Za kategorizacijo regij in območij na ravni Unije, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP, bi bilo treba določiti nepristranska merila. Zato mora določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) . Za primerno podporo, zlasti pomoč zaostalim regijam in odpravo medregionalnih razlik znotraj posameznih držav članic, bi bilo treba uporabljati najnovejše razvrstitve in podatke.

(50)

EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe , ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti številna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v  namakanje , ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in naložb v  pogozdovanje , ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi .

(50)

EKSRP bi moral zagotavljati podporo zlasti naložbam, ki bi hkrati ugodno vplivale na gospodarstvo in okolje, a ne naložbam , ki bi lahko škodovale okolju ali niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji, z dobrobitjo živali ali s cilji glede biotske raznovrstnosti . Poudarek mora biti na naložbah, ki ustvarjajo gospodarske in okoljske koristi . Zato je treba v tej uredbi določiti številna bolj natančna pravila o izključitvi ter možnosti za nadaljnji razvoj teh jamstev v delegiranih aktih. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v  pogozdovanje , ki niso skladne s podnebnimi in okoljskimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg tega EKSRP ne bi smel zajemati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles. Države članice bi morale zagotoviti, da imajo organi dejavno vlogo v ekologiji in obvladovanju gozdnih požarov prek ukrepov za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje, ter okrepiti vlogo mehkih preventivnih ukrepov in upravljanja rabe zemljišč.

(51a)

Da bi bila Unija neodvisna od uvoza rastlinskih beljakovin, želi SKP v skladu z Direktivo 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) o energiji iz obnovljivih virov spodbujati uveljavljanje biogoriv iz oljnih stranskih proizvodov beljakovinskih rastlin.

(51b)

EKJS in EKSRP ne bi smela zagotavljati podpore kmetom, katerih dejavnosti vključujejo vzrejo bikov za bikoborbe. Takšno financiranje je očitna kršitev Evropske konvencije za zaščito živali v vzrejne namene.

(52)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 25 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(52)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije , postopni odpravi okolju škodljivih subvencij in doseganju skupnega cilja, da bi bilo vsaj 30 % proračunskih odhodkov EU namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bi morali prispevati najmanj 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za podnebne cilje. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznih postopkov ocenjevanja in pregledovanja.

(54)

Da bi povečali dodano vrednost Unije in ohranili delovanje notranjega kmetijskega trga ter prispevali k doseganju že navedenih splošnih in specifičnih ciljev, države članice odločitev v skladu s to uredbo ne bi smele sprejemati ločeno, temveč v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega bi bil pripravljen strateški načrt SKP. Pravila od zgoraj navzdol bi morala za celotno Unijo določati specifične cilje SKP, glavne vrste intervencij, okvir uspešnosti in strukturo upravljanja. Namen take razdelitve nalog je zagotoviti popolno skladnost med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rezultati.

(55)

Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP.

(55)

Da bi zagotovili jasno strateško naravo strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP. Zaradi upoštevanja upravne strukture držav članic bi moral strateški načrt po potrebi vključevati regionalizirane ukrepe za razvoj podeželja.

(55a)

Nujno je, da imajo strateški načrti SKP jasen, preprost in nedvoumen okvir, da bi preprečili zapletanje politik na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni z dodatnimi pravili.

(55b)

Novi model dodeljevanja ne sme ogroziti celovitosti notranjega trga in tudi ne zgodovinske evropske usmerjenosti SKP, ki bi morala ostati zares skupna politika in zagotavljati pristop Unije in enake pogoje.

(55c)

V skladu s členom 208 PDEU Unija in države članice zagotovijo, da se cilji razvojnega sodelovanja upoštevajo pri vseh intervencijah SKP, ter spoštujejo pravico do hrane in pravico do razvoja. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da strateški načrti SKP čim bolj prispevajo k uresničevanju ciljev iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega sporazuma ter k ciljem evropskega zelenega dogovora, okoljskih in podnebnih zavez Unije ter ustrezne zakonodaje, ki sta jo sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

(56)

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

(56)

Države članice bi morale pri oblikovanju strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, ki so realistične in povezane z doseganjem ciljev SKP, in oblikovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo zagotovile varnost za končne upravičence in bodo prilagojene nacionalnim in regionalnim okoliščinam, vključno z najbolj oddaljenimi regijami v skladu s členom 349 PDEU. Ta proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP. Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP in je zagotovljena tudi skupna usmerjenost te politike, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pri oblikovanju strateških načrtov SKP morajo sodelovati kmetje in organizacije kmetov.

(57)

Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in oblikovanje intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k ciljem SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP.

(57)

Pomembno je tudi, da lahko strateški načrti SKP ustrezno odražajo spremembe v razmerah, (notranjih in zunanjih) strukturah in tržnih razmerah držav članic ter da jih bo mogoče sčasoma ustrezno prilagoditi glede na te spremembe.

(58)

Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni , je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(58)

Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, sektorske vrste intervencij in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(58a)

Obstoječa baza znanja je zelo raznolika z vidika količine in kakovosti razpoložljivih informacij za spremljanje specifičnih ciljev iz člena 6 te uredbe. Za nekatere specifične cilje, zlasti za spremljanje biotske raznovrstnosti, je baza znanja trenutno šibka ali premalo prilagojena oblikovanju zanesljivih kazalnikov učinka, na primer v zvezi z opraševalci in biotsko raznovrstnostjo kmetijskih rastlin. Specifični cilji in kazalniki, določeni v členu 6 in Prilogi I za celotno Unijo, bi morali temeljiti na skupni ali primerljivi bazi znanja in metodologijah v vseh državah članicah. Komisija bi morala določiti področja, kjer obstajajo vrzeli v znanju ali kjer je baza znanja premalo prilagojena spremljanju učinka SKP. Uporabiti bi morala proračun Unije za zagotovitev skupnih rešitev za ovire, povezane z znanjem in spremljanjem, za vse specifične cilje in kazalnike iz člena 6. O tem vprašanju bi morala pripraviti poročilo in javno objaviti ugotovitve iz tega poročila.

(59)

V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(59)

V strategiji bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije , vključno s kohezijsko politiko . Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP upoštevana okoljska in podnebna zakonodaja ter zavezanost Unije skladnosti politik za razvoj , nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni instrumenti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(59a)

Ker ima shema dohodkovne podpore pomembno vlogo pri zagotavljanju ekonomske zmožnosti kmetij za preživetje, je primerno upoštevati socialne učinke, ki jih ima SKP na zagotavljanje delovnih mest na podeželju. Zato bi morale države članice pri načrtovanju svojih strateških načrtov upoštevati tudi učinek na zaposlovanje, ki ga bo imel novi gospodarski subjekt na določenem območju. Pri pripravi in izvajanju ustreznih političnih orodij bi bilo treba prednostno obravnavati ukrepe in dejavnosti, ki ustvarjajo več možnosti za zaposlovanje.

(60)

Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni na podlagi nacionalnega okvira , da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(60)

Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost glede izbire delegiranega dela oblikovanja in izvajanja strateškega načrta SKP na regionalni ravni z regionalnimi intervencijskimi programi v skladu z nacionalnim okvirom , da se spodbuja usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni države, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo opis medsebojnega delovanja med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(68a)

Voda je nepogrešljiv proizvodni dejavnik za kmetijstvo. Upravljanje vode je zato bistvenega pomena in treba ga je izboljšati. Poleg tega bodo podnebne spremembe močno vplivale na vodne vire s pogostejšimi in intenzivnejšimi obdobji suše, pa tudi obdobji močnih padavin. Shranjevanje vode jeseni in pozimi je razumna rešitev. Poleg tega vodna telesa pripomorejo k ustvarjanju okolja, ki spodbuja biotsko raznovrstnost. Omogočajo tudi ohranjanje žive prsti in ustrezne ravni vode v vodotokih, kar spodbuja raznolikost vodnih organizmov.

(69)

Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Njegove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organ upravljanja bi moral imeti možnost, da del svojih nalog prenese na drug organ , pri čemer ostane odgovoren za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

(69)

Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen organ upravljanja. Države članice pa bi lahko v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določile regionalne organe upravljanja. Njihove naloge bi morale biti podrobno opredeljene v tej uredbi. Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da del svojih nalog delegirajo , pri čemer ostanejo odgovorni za učinkovitost in pravilnost upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] in Uredbo (EU) X Evropskega parlamenta in Sveta [nova horizontalna uredba].

(70)

Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.

(70)

Komisiji v skladu z načelom deljenega upravljanja pri izvajanju SKP pomagajo odbori, ki jih sestavljajo predstavniki držav članic. Da bi poenostavili sistem in racionalizirali stališče držav članic, se za izvajanje te uredbe ustanovi le en odbor za spremljanje, ki združuje „odbor za razvoj podeželja“ in „odbor za neposredna plačila“, ki sta bila ustanovljena za programsko obdobje 2014–2020. Odgovornost za pomoč državam članicam pri izvajanju strateških načrtov SKP je razdeljena med organ upravljanja in odbor za spremljanje. Države članice pa bi lahko v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določile regionalne organe spremljanja. Komisiji bi moral v skladu z določbami iz te uredbe pomagati tudi „odbor za skupno kmetijsko politiko“.

(71)

EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Malto.

(71)

EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz [člena 7 HZU]. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za Luksemburg in Malto.

(74)

Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji lahko vključujejo intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

(74)

Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k širokim splošnim ciljem za druge politike z deljenim upravljanjem. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni ocene na podlagi izbranih kazalnikov izložkov, rezultatov in učinka, opredeljenih v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Kazalniki rezultatov in izložkov v zvezi s podnebnimi in okoljskimi cilji , kot sta kakovost in količina vode, bi morali vključevati intervencije, določene v nacionalnih okoljskih in podnebnih instrumentih, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

(75)

Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(75)

Države članice bi morale v okviru spremljanja in ocenjevanja smotrnosti spremljati doseženi napredek in poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem programskem obdobju in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(76)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Od držav članic se torej lahko zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi. Poleg tega se kot del spodbujevalnega mehanizma, ki temelji na dodeljevanju dodatka za uspešnost, določi splošen dodatek za uspešnost, ki naj bi spodbujal uspešnost na področju okoljskih in podnebnih ukrepov.

(76)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Od držav članic se torej lahko zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi.

(78a)

Ocenjevanje, opisano v členu 106, bi bilo treba izvesti na podlagi količinsko opredeljenih ciljev strategije „od vil do vilic“ in strategije za biotsko raznovrstnost.

(80a)

Trgovinski sporazumi na kmetijskem področju s tretjimi državami bi morali vsebovati mehanizme in zaščitne klavzule, da se zagotovijo enaki pogoji kmetom iz držav Unije in držav zunaj nje ter da se zaščitijo potrošniki.

(81)

Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Zagotoviti bi bilo treba tudi njihovo anonimnost in jih zbrati pri obdelovanju za namene spremljanja in ocenjevanja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (ES) št.  45 / 2001 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(81)

Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Zagotoviti bi bilo treba tudi njihovo anonimnost in jih zbrati pri obdelovanju za namene spremljanja in ocenjevanja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2018 / 1725 Evropskega parlamenta in Sveta (19) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(83)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, pravili o vsebini izjave in zahtevah za aktiviranje plačilnih pravic; dodatnimi pravili o ekoshemah; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

(83)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; pravili za dobre kmetijske in okoljske pogoje ter nekatere s tem povezane elemente glede pogojev za upravičenost, uvedbo meril za določitev enakovrednih ukrepov in ustreznimi zahtevami, ki se uporabljajo za nacionalne ali regionalne sheme certificiranja ; pripravo seznama kmetijskih praks, ki ugodno vplivajo na podnebje, okolje in dobrobit živali. ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore, ki trpijo zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila.

(84)

Da bi zagotovili, da sektorske vrste intervencij prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in preprečevanje neenake ali nepravične konkurence, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z merili za odobritev medpanožnih organizacij in pravili, ki urejajo razmere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje teh meril in obveznosti za proizvajalce; pravili za pravilno delovanje sektorskih vrst intervencij, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter najvišjo raven finančne pomoči Unije za umike s trga; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev vinogradov kot tudi pravili , na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn. Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij.

(84)

Da bi zagotovili, da sektorske vrste intervencij prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu in preprečevanje neenake ali nepravične konkurence, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z merili za odobritev medpanožnih organizacij in pravili, ki urejajo razmere, v katerih odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje teh meril in obveznosti za proizvajalce; pravili za pravilno delovanje sektorskih vrst intervencij, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje, ter najvišjo raven finančne pomoči Unije za umike s trga; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev vinogradov ; pravili , na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva in o izjemah glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, ter pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn in pravila glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi z začasnim odstopanjem od predpisov o pogojenosti v zelo neugodnih pogojih, kot so katastrofalni dogodki ali epidemije. Na Komisijo bi bilo treba tudi prenesti pooblastilo za določanje enakovrednih sistemov za kmetijske in okoljske prakse ter za nacionalne ali regionalne sisteme okoljskega certificiranja . Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij. Da bi oblikovali strateške načrte SKP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje določenih aktov za določitev kodeksa ravnanja pri organizaciji partnerstev med državo članico ter regionalnimi in lokalnimi organi ter drugimi partnerji.

(85)

Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s podporo za upravljavske obveznosti, naložbe in sodelovanje .

(85)

Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dopolnjevanjem najnižjih in najvišjih zneskov podpore za nekatere vrste intervencij .

(86)

Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in pravili glede vsebine strateškega načrta SKP .

(86)

Da bi lahko spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil.

(87)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili glede okvira spremljanja in ocenjevanja smotrnosti, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter ureditvami za zagotavljanje usklajenega pristopa pri določanju dodelitve dodatka za uspešnost državam članicam . Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(87)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene na kmetijsko rastlino vezanega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, letno razdelitvijo na države članice skupnega zneska podpore Unije za vrste intervencij za razvoj podeželja, standardnim obrazcem za strateške načrte SKP, pravili o postopku in rokih za odobritev strateških načrtov SKP ter predložitev in odobritev zahtev za spremembo strateških načrtov SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22).

(92a)

Otoške regije Evropske unije imajo pri izvajanju kmetijskih dejavnosti in razvoju podeželskih območij posebne težave. V navedenih regijah bi bilo treba oceniti vpliv SKP ter preučiti zamisel o razširitvi ukrepov iz Uredbe (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta na vse otoške regije v Uniji.

(93)

Da bi zagotovili pravno varnost in kontinuiteto, bi se morale do 1. januarja 2021 še naprej uporabljati posebne določbe za Hrvaško glede postopne uvedbe neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v okviru mehanizma za postopno uvajanje –

(93)

Da bi zagotovili pravno varnost in kontinuiteto, bi se morale še naprej uporabljati posebne določbe za Hrvaško glede postopne uvedbe neposrednih plačil in dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil v okviru mehanizma za postopno uvajanje . Hrvaška je v skladu s pristopno pogodbo leta 2022 upravičena do zneska, ki vključuje dodatna sredstva za nacionalno rezervo za razminirana zemljišča na Hrvaškem, ta pravica pa bi morala biti upoštevana pri izračunu nacionalnih sredstev za leto 2022.

(b)

vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev ter s tem povezanih finančnih ureditvah;

(b)

vrstah intervencij in skupnih zahtevah za države članice pri uresničevanju teh ciljev z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev ter pri s tem povezanih finančnih ureditvah;

(c)

strateških načrtih SKP, ki jih države članice pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami, v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;

(c)

strateških načrtih SKP, ki jih države članice – po potrebi v sodelovanju z regijami – pripravijo v skladu s specifičnimi cilji in opredeljenimi potrebami ter v skladu z notranjim trgom Unije , v katerih so določene ciljne vrednosti, opredeljene intervencije in dodeljena finančna sredstva;

(a)

„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost, kot so jo opredelile države članice;

(a)

„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki ga taki skupini in njenim članom podeljuje nacionalno pravo, katerih kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju uporabe Pogodb, opredeljenem v členu 52 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v povezavi s členoma 349 in 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in ki opravljajo kmetijsko dejavnost v skladu z dobro kmetijsko prakso , kot so jo opredelile države članice;

(ba)

„javne dobrine“ pomeni dobrine ali storitve, ki niso poplačane s tržno ceno ter zagotavljajo okoljske in družbene rezultate, ki presegajo predpisano okoljsko in podnebno zakonodajo ter zakonodajo o dobrobiti živali;

(bb)

„evropske javne dobrine“ pomeni javne dobrine ali storitve, ki se lahko dejansko zagotavljajo samo na ravni Unije, in sicer z intervencijo za zagotovitev usklajevanja med državami članicami ter enakih konkurenčnih pogojev na kmetijskem trgu Unije. Evropske javne dobrine vključujejo zlasti varstvo voda, zaščito biotske raznovrstnosti, zaščito rodovitnosti tal, varstvo opraševalcev in dobrobit živali;

(e)

„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube;

(e)

„vzajemni sklad“ pomeni shemo, ki jo akreditira država članica v skladu z nacionalnim pravom ter v okviru katere se vključeni kmetje zavarujejo pred tveganji in prejmejo nadomestila za gospodarske izgube ali zmanjšanje prihodka ;

(i)

projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbrane v okviru zadevnih programov ;

(i)

projekt, pogodbo, ukrep ali skupino projektov, izbrane v okviru zadevnega strateškega načrta ;

(ii)

v okviru finančnih instrumentov prispevek programa v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(ii)

v okviru finančnih instrumentov prispevek strateškega načrta v finančni instrument in nadaljnjo finančno podporo, ki jo ta finančni instrument zagotavlja končnim prejemnikom;

(i)

osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, ali fizično osebo, odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

(i)

osebo javnega ali zasebnega prava, subjekt, ki je ali ni pravna oseba, fizično osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb , odgovorno za začetek ali za začetek in izvajanje operacij;

(ii)

v okviru shem državne pomoči organ , ki prejme pomoč;

(ii)

v okviru shem državne pomoči subjekt , ki prejme pomoč;

(i)

„ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči ob koncu obdobja v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

(i)

„ciljne vrednosti“ pomenijo vnaprej dogovorjene vrednosti, ki jih je treba doseči do konca obdobja strateškega načrta SKP v zvezi s kazalniki rezultatov, vključenimi v specifičen cilj;

(j)

„mejniki“ pomenijo vmesne ciljne vrednosti, ki jih je kadar koli med obdobjem trajanja strateškega načrta SKP treba doseči v zvezi s kazalniki, vključenimi v specifičen cilj.

(j)

„mejniki“ pomenijo vmesne ciljne vrednosti, ki jih mora država članica kadar koli med obdobjem trajanja strateškega načrta SKP doseči za zagotovitev pravočasnega napredka v zvezi s kazalniki rezultatov , vključenimi v specifičen cilj.

(a)

„kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo, ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev;

(a)

„kmetijska dejavnost“ se opredeli tako, da vključuje proizvodnjo kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k PDEU, vključno z bombažem in panjevci s kratko obhodnjo in paludikulturo , ter tudi vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev , tudi v kmetijsko-gozdarskem sistemu ;

(b)

„kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov in trajnega travinja . Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(b)

„kmetijska površina“ se opredeli tako, da je sestavljena iz ornih zemljišč, trajnih nasadov , trajnega travinja in kmetijsko-gozdarskih sistemov. Krajinske značilnosti se vključijo kot sestavine kmetijske površine . Države članice pojme „orno zemljišče“, „trajni nasad“, „trajno travinje“ in „kmetijsko-gozdarski sistemi“ podrobneje opredelijo znotraj naslednjega okvira:

(i)

„orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (28), členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (29), členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(i)

„orno zemljišče“ je zemljišče, ki se obdeluje za namene pridelave kmetijskih rastlin, ali območja, ki so na voljo za pridelavo kmetijskih rastlin, vendar so neobdelana, in so lahko posevki z drevesi in/ali grmičevjem kombinirani v kmetijsko-gozdarski sistem, vključno s površinami pod praho v skladu s členi 22, 23 in 24 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 (28), členom 39 Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (29), členom 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 65 te uredbe;

(ii)

„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami in panjevci s kratko obhodnjo;

(ii)

„trajni nasad“ je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobarjenje in niso trajno travinje in trajni pašnik, ki je na istem zemljišču najmanj pet let in daje večkratne pridelke, vključno z drevesnicami , tudi če imajo sadike v posodah, obdanih s plastiko (če ima država članica to urejeno), in panjevci s kratko obhodnjo;

(iii)

„trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: travno travinje) je zemljišče, ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva , kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline. Na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo ali proizvodnjo živalske krme ;

(iii)

„trajno travinje in trajni pašnik“ (v nadaljnjem besedilu skupaj: trajno travinje) pomeni zemljišče, kjer se naravno (s samozasaditvijo) ali s setvijo (posejano) goji trava ali druge zelene krmne rastline in ki najmanj pet let ni bilo vključeno v kolobarjenje kmetijskega gospodarstva in, če se države članice tako odločijo, najmanj pet let ni bilo preorano; na njem so lahko prisotne tudi druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki se lahko uporabljajo za pašo , in, če se države članice tako odločijo, druge vrste, na primer grmičevje in/ali drevesa, ki so namenjena živalski krmi, pod pogojem, da še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline.

(iiia)

„kmetijsko-gozdarski sistemi“ pomeni sisteme rabe zemljišč, kjer se na istem zemljišču gojijo drevesa in izvajajo kmetijske prakse;

(iiib)

„začasno travinje“ je opredeljeno kot trava ali zelene krmne rastline, ki se gojijo na ornih zemljiščih manj kot pet zaporednih let ali več kot pet let, če se izvaja oranje in ponovno sejanje.

(c)

„upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva:

(c)

„upravičeni hektar“ je za namene vrst intervencij v obliki neposrednih plačil opredeljen tako, da vključuje vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva , vključno s tehnično potrebno mobilno ali stacionarno začasno opremo, zlasti kmetijskimi potmi in napajališči, pa tudi bale sena in ponovno namočene površine, ki se uporabljajo za paludikulturo :

(i)

ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in ki je na voljo kmetu. Kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi razlogi, lahko upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako drugo leto;

(i)

ki se v letu, za katero se zaprosi za podporo, uporablja za kmetijske dejavnosti ali ki se, kadar se površina uporablja tudi za nekmetijske dejavnosti, pretežno uporablja za kmetijske dejavnosti in ki je na voljo kmetu. Kadar je to ustrezno utemeljeno z okoljskimi in podnebnimi razlogi ter razlogi biotske raznovrstnosti , lahko upravičeni hektarji vključujejo tudi nekatere površine, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti le vsako tretje leto;

(ia)

ki lahko, če se države članice tako odločijo, vsebujejo krajinske značilnosti in elemente, vključno z biotopi, kot so drevesa, grmovje, poljske goščave in močvirske površine, če ne pokrivajo več kot ene tretjine površine vsake enote rabe oziroma poljine, kot je opredeljena v členu 63(4) Uredbe (EU) …/… [horizontalna uredba];

(ii)

ki je bila upravičena do plačil v skladu pododdelkom 2 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki:

(ii)

vsaka površina kmetijskega gospodarstva, ki je bila upravičena do plačil v skladu pododdelkom 2 oddelka 2 poglavja II naslova III te uredbe ali na podlagi sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino iz naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 ter ki:

(d)

„pravi kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora ne dodeli osebam, katerih kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh njihovih gospodarskih dejavnosti ali katerih glavna poslovna dejavnost ni kmetijska dejavnost , pri čemer se iz podpore ne izključijo večdejavni kmetje. Iz opredelitve je na podlagi pogojev , kot so preverjanje dohodkov, vložek dela na kmetiji, poslovni namen in/ali vpis v registre, mogoče ugotoviti , kateri kmetje se ne štejejo za prave kmete;

(d)

„dejavni kmetje“ so opredeljeni tako, da se zagotovi, da se podpora dodeli samo fizičnim ali pravnim osebam ali skupinam fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo vsaj minimalno kmetijsko dejavnost in zagotavljajo javne dobrine v skladu s cilji strateškega načrta SKP , pri čemer iz podpore niso izključeni večdejavni kmetje , delno samooskrbni kmetje in kmetovanje visoke naravne vrednosti .

Z opredelitvijo se v vsakem primeru ohrani model družinskega kmetijskega gospodarstva Unije, ki je lahko posamično ali v partnerstvu, ne glede na velikost, po potrebi pa se v opredelitvi upoštevajo tudi posebnosti regij, opredeljenih v členu 349 PDEU. Z opredelitvijo se zagotovi, da se neposredna plačila ne odobrijo fizičnim ali pravnim osebam oziroma skupinam fizičnih ali pravnih oseb, ki upravljajo letališča, železniške storitve, vodne objekte, nepremičninske storitve ali stalna športna in rekreacijska igrišča. Države članice se lahko odločijo, da na ta seznam dodajo druga podobna nekmetijska podjetja ali dejavnosti ali dodane vnose umaknejo, in lahko iz te opredelitve izključijo posameznike ali podjetja, ki se ukvarjajo z obsežno predelavo kmetijskih proizvodov, z izjemo skupin kmetov, vključenih v to predelavo.

(e)

pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:

(e)

pojem „mladi kmet“ se opredeli tako, da vključuje starostno omejitev 40 let in :

(i)

najvišjo starostno mejo, ki ne sme presegati 40 let;

(iii)

ustrezno usposabljanje in/ali potrebne spretnosti.

(iii)

ustrezno usposabljanje in/ali spretnosti.

(ea)

„novi kmet“ se opredeli tako, da vključuje:

(a)

spodbujanje pametnega , odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja prehransko varnost;

(a)

spodbujanje sodobnega, konkurenčnega , odpornega in raznolikega kmetijskega sektorja, ki zagotavlja dolgoročno prehransko varnost , obenem pa ohranja model družinske kmetije ;

(b)

krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(b)

podpora in izboljšanje varstva okolja in biotske raznovrstnosti ter podnebnih ukrepov ter izpolnjevanje ciljev Unije, povezanih z okoljem in podnebjem;

(c)

krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij.

(c)

krepitev družbenogospodarskega tkiva podeželskih območij , da bi se prispevalo k ustvarjanju in ohranjanju delovnih mest z zagotavljanjem vzdržnih dohodkov kmetov, prizadevanji za primeren življenjski standard vsega kmečkega prebivalstva in bojem proti upadanju števila prebivalcev na podeželju, s posebnim poudarkom na manj poseljenih in manj razvitih regijah, ter z uravnoteženim teritorialnim razvojem .

(a)

podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej Uniji za povečanje prehranske varnosti;

(a)

zagotavljanje vzdržnih dohodkov kmetij in odpornosti kmetijskega sektorja po vsej Uniji za povečanje dolgoročne prehranske varnosti in kmetijske raznolikosti ter hkratno zagotavljanje varne in visokokakovostne hrane po poštenih cenah, da bi se obrnil trend upadanja števila kmetov in zagotovila gospodarska trajnost kmetijske proizvodnje v Uniji ;

(b)

krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji;

(b)

krepitev tržne usmerjenosti na lokalne, nacionalne, tudi mednarodne trge in trge Unije, kot tudi stabilizacija trga, obvladovanje tveganj in kriz, povečanje dolgoročne konkurenčnosti kmetij , predelovalnih in tržnih zmogljivosti kmetijskih proizvodov, z večjim poudarkom na razlikovanju kakovosti, raziskavah, inovacijah, tehnologiji , prenosu in izmenjavi znanja in digitalizaciji ter omogočanje dostopa kmetov do dinamike krožnega gospodarstva ;

(c)

izboljšanje položaja kmetov v  vrednostni verigi ;

(c)

izboljšanje pogajalskega položaja kmetov v  vrednostnih verigah s spodbujanjem oblik združevanja, organizacij proizvajalcev in kolektivnih pogajanj ter krajših dobavnih verig in izboljšanja preglednosti trga ;

(d)

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji ;

(d)

prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov, vključno s povečanjem ponorov ogljika, sekvestracijo in skladiščenjem ogljika v kmetijskem in živilskem sektorju ter vključevanjem trajnostne energije, ob zagotavljanju prehranske varnosti ter trajnostnega upravljanja in varstva gozdov v skladu s Pariškim sporazumom ;

(e)

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak;

(e)

spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak ter obenem zmanjšanje odvisnosti od kemičnih snovi, da bi dosegli cilje iz ustreznih zakonodajnih instrumentov in nagrajevali kmetijske prakse in sisteme, ki imajo številne okoljske koristi, vključno z zaustavitvijo dezertifikacije ;

(f)

prispevanje k  varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine;

(f)

krepitev ekosistemskih storitev in prispevanje k  zaustavitvi in obratu trenda upadanja biotske raznovrstnosti, tudi z varovanjem koristnih rastlin, živali, in opraševalskih vrst s podpiranjem kmetijske raznolikosti, ohranjanja narave in gozdarsko-kmetijske dejavnosti ter prispevanje k večji naravni odpornosti, obnovi in ohranjanju tal, vodnih teles, habitatov in krajine ter podpiranjem kmetijskih sistemov z visoko naravno vrednostjo ;

(g)

privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih;

(g)

privabljanje in podpiranje mladih kmetov, novih kmetov in spodbujanje sodelovanja žensk v kmetijskem sektorju, zlasti na najmanj poseljenih območjih in območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje usposabljanja in pridobivanja izkušenj po vsej Uniji, trajnostnega razvoja podjetij in ustvarjanja delovnih mest na podeželskih območjih;

(h)

spodbujanje zaposlovanja , rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih , vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom ;

(h)

spodbujanje socialne in teritorialne kohezije na podeželskih območjih, tudi prek ustvarjanja delovnih mest , rasti, naložb, socialne vključenosti , boja proti revščini na podeželju in prek lokalnega razvoja , vključno z visokokakovostnimi lokalnimi storitvami za podeželske skupnosti, s posebnim poudarkom na območjih z naravnimi omejitvami; spodbujanje dostojnih življenjskih, delovnih in gospodarskih pogojev; diverzifikacija dejavnosti in prihodkov, vključno s kmečkim turizmom, trajnostnim biogospodarstvom, krožnim gospodarstvom, trajnostnim upravljanjem in varstvom gozdov, ob zagotavljanju enakosti spolov; podpiranje enakih možnosti na podeželskih območjih s posebnimi ukrepi za podpiranje in priznavanje dela žensk v kmetijstvu, rokodelstvu, turizmu ter lokalnih storitvah ;

(i)

izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z  zdravo , hranljivo in trajnostno hrano, zavrženo hrano ter dobrobitjo živali .

(i)

izboljšanje odziva kmetijstva Unije na potrebe družbe na področju hrane in zdravja, vključno z  varno , hranljivo , visokokakovostno in trajnostno hrano, kmetijstvom z manj vložki, ekološkim kmetijstvom, zmanjševanjem količin zavržene hrane, boja proti odpornosti na antimikrobike in izboljševanjem zdravja in dobrobiti živali, ter ozaveščanje državljanov o pomenu kmetijstva in podeželskih območij ob prispevanju k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 .

(b)

kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, lahko zajemajo intervencije, vključene v zadevne nacionalne instrumente načrtovanja na področju okolja in podnebja , ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

(b)

kazalnike rezultatov, ki se nanašajo na zadevne specifične cilje ter se uporabijo pri določanju merljivih mejnikov in ciljnih vrednosti v zvezi s temi specifičnimi cilji v strateških načrtih SKP in ocenjevanju napredka pri doseganju ciljnih vrednosti. Kazalniki, ki se nanašajo na cilje, povezane z okoljem in podnebjem, lahko zajemajo intervencije, ki prispevajo k obveznostim , ki izhajajo iz zakonodaje Unije, navedene v Prilogi XI;

(c)

kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru SKP in strateških načrtov SKP.

(c)

kazalnike učinkov, ki se nanašajo na cilje iz člena 5 in člena 6(1) ter se uporabljajo v okviru strateških načrtov SKP , ob upoštevanju dejavnikov zunaj SKP.

(i)

prispevajo k razvoju raznolikega in trajnostnega kmetijstva ter odpornih ekoloških kmetijskih praks v Uniji in partnerskih državah;

(ii)

prispevajo k ohranjanju genske raznovrstnosti semen, gojenih rastlin, gojenih in udomačenih živali ter prostoživečih vrst v Uniji in partnerskih državah;

(iii)

v celoti vključujejo ukrepe za blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje;

(a)

podnebje in okolje;

(a)

podnebje in okolje , vključno z vodo, zrakom, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami ;