(1a)

Ta sklep zagotavlja pravno podlago za to, da si Komisija na kapitalskih trgih izposodi sredstva za financiranje odhodkov v okviru svežnja ukrepov za okrevanje Next Generation EU. Stroške, povezane z vračanjem glavnice in obresti, je treba ponovno financirati iz proračuna Unije po vnaprej določenem časovnem okviru, ki je odvisen od zapadlosti izdanih obveznic in strategije za odplačilo dolgov. Ti stroški ne bi smeli povzročiti neupravičenega zmanjšanja odhodkov za programe ali naložbene instrumente v večletnem finančnem okviru ter ne bi smeli voditi v skokovito povečanje nacionalnih prispevkov. Zato, pa tudi za povečanje verodostojnosti in vzdržnosti načrta odplačevanja Next Generation EU, bi bilo treba takšne stroške v celoti kriti iz prihodkov iz resničnih novih virov lastnih sredstev. S tem povezane odobritve za odhodke bi bilo treba šteti nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira, kar se določi v novi uredbi o večletnem finančnem okviru.

(1b)

Vsi zneski iz teh novih virov lastnih sredstev, ki presegajo raven, potrebno za kritje obveznosti vračanja v danem letu, bi morali ostati v proračunu Unije kot splošni prihodki. Po izteku načrta odplačevanja bi morala ta lastna sredstva kot splošni prihodek še naprej financirati proračun Unije. Uvedba košarice novih virov lastnih sredstev bi morala zagotoviti ustrezno raven financiranja porabe Unije v večletnem finančnem okviru, hkrati pa ublažiti prevlado nacionalnih prispevkov na podlagi BND pri financiranju letnega proračuna Unije in s tem omejiti oblikovanje proračuna Unije na podlagi pristopa „igre z ničelno vsoto“, ki ga zaznamujejo prakse „pravičnega donosa“. To bi potem lahko spodbudilo boljšo osredotočenost odhodkov na ravni Unije v prednostna področja in skupne javne dobrine z večjo učinkovitostjo v primerjavi z nacionalno porabo.

(1c)

Nove kategorije virov lastnih sredstev bi bilo treba uvesti z letom 2021, da bi bili prihodki iz njih na voljo, ko nastanejo obveznosti obresti in odplačevanja. Novi viri lastnih sredstev bi morali biti usklajeni s cilji politik Unije ter podpirati evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga, pa tudi prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb in okrepitev boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom. Evropski parlament je v svojem vmesnem poročilu o večletnem finančnem okviru in virih lastnih sredstev iz novembra 2018 že podprl morebitno košarico novih virov lastnih sredstev in drugih prihodkov s takšnimi značilnostmi; to košarico bi bilo mogoče razširiti, da bi vključevala dodatne možnosti.

(5)

Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Evropski svet je zato na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da je primerno, da se izračunavanje tega vira lastnih sredstev poenostavi .

(5)

Vir lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost je uveljavljen vir prihodkov za proračun Unije in bi moral še naprej odražati povezavo med potrošniki na enotnem trgu in javnimi financami Unije. Računsko sodišče, Evropski parlament in države članice pa so že večkrat kritizirali sedanji sistem za določanje lastnih sredstev iz naslova DDV kot prezapleten. Zato je izračunavanje tega vira lastnih sredstev primerno poenostaviti .

(6)

Da bi bili instrumenti Unije za financiranje bolj usklajeni s prioritetami njenih politik, da bi se vloga proračuna Unije bolje odražala pri delovanju enotnega trga, da bi bolje podpirali cilje politik Unije in zmanjšali prispevke držav članic iz naslova bruto nacionalnega dohodka ( BND) v  letni proračun Unije, je Evropski svet na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da si bo Unija v prihodnjih letih prizadevala reformirati sistem virov lastnih sredstev in da bo uvedla nove vire lastnih sredstev .

(6)

Vsaj za financiranje stroškov odplačevanja glavnice in obresti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, za boljšo uskladitev instrumentov Unije za financiranje s prioritetami njenih politik, za večje odražanje vloge proračuna Unije pri delovanju enotnega trga, za večjo podporo ciljem politik Unije , kot sta evropski zeleni dogovor in digitalna preobrazba, ob hkratnem omejevanju prevladujočega položaja prispevkov držav članic iz naslova BND v  letnem proračunu Unije, je treba uvesti nove kategorije virov lastnih sredstev iz naslova skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, nacionalnih prihodkov, ki izhajajo iz sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, in iz naslova nacionalnega prispevka, izračunanega na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže, s čimer se spodbudi krožno gospodarstvo . Poleg tega bi bilo treba v ta namen takoj, ko bodo vzpostavljeni temeljni pravni pogoji, uvesti nove vire lastnih sredstev na osnovi mehanizma za ogljično prilagajanje na mejah, ki je povsem skladen s pravili STO, davka na digitalne storitve in davka na finančne transakcije, ki se bo po možnosti izvajal v skladu s shemo, o kateri bodo dogovor dosegle vse države članice. Komisija bi morala čim prej pripraviti potrebne zakonodajne predloge za te nove vire lastnih sredstev in morebitne druge nove vire lastnih sredstev, ki bodo podpirali evropski zeleni dogovor in delovanje enotnega trga ter prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Morebitne nove vire lastnih sredstev, ki jih je Komisija že sporočila, kot je dajatev za enotni trg, bi bilo treba dodatno oceniti, preden bodo predstavljeni Evropskemu parlamentu in Svetu.

(7)

Najprej bi bilo treba uvesti novo kategorijo virov lastnih sredstev, ki bi temeljila na nacionalnem prispevku, izračunanem na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže.  V skladu z evropsko strategijo za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo. Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Da bi preprečili pretirano regresiven vpliv na nacionalne prispevke, bi bilo treba pri prispevkih držav članic, katerih BND na prebivalca je bil leta 2017 nižji od povprečja EU, uporabiti mehanizem prilagajanja v obliki letnega pavšalnega znižanja. To znižanje bi moralo ustrezati 3,8  kg, pomnoženim s številom prebivalstva zadevne države članice v letu 2017.

(7)

V skladu s strategijo Unije za plastiko lahko proračun Unije prispeva k zmanjšanju onesnaževanja z odpadno plastično embalažo in doseže cilje recikliranja odpadne embalaže . Vir lastnih sredstev, ki bo temeljil na nacionalnem prispevku, sorazmernem s količino nereciklirane odpadne plastične embalaže v posamezni državi članici, bo zagotavljal spodbudo za zmanjšanje potrošnje plastike za enkratno uporabo ter spodbujal recikliranje in krožno gospodarstvo. Komisija bi morala določiti enostavno metodo izračunavanja ter učinkovite mehanizme registracije in nadzora. Hkrati bodo lahko države članice po lastni presoji sprejele najprimernejše ukrepe za dosego teh ciljev v skladu z načelom subsidiarnosti. Glede na to, da naj bi šlo pri tem prispevku za lastna sredstva, ki temeljijo na načelu „onesnaževalec plača“, se zanj ne bi smel uporabljati noben korekcijski mehanizem.

(7a)

Unija za prednostno nalogo šteje doseganje cilja zmanjšanja svojih emisij za vsaj 40 % med letoma 1990 in 2030 v skladu s svojimi zavezami iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. Sistem Evropske unije za trgovanje z emisijami je eden od glavnih instrumentov, ki so bili vzpostavljeni za doseganje tega cilja, in ustvarja prihodke s prodajo pravic na dražbah. Ob upoštevanju harmonizirane narave sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami ter sredstev, ki jih Unija zagotavlja za spodbujanje prizadevanj v državah članicah za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je primerno v tem okviru uvesti nov vir lastnih sredstev za proračun Unije. Ta vir lastnih sredstev bi moral temeljiti na pravicah, ki jih bodo države članice prodajale na dražbah, vključno s prehodno brezplačno dodeljenimi pravicami sektorju električne energije. Da bi se upoštevale posebne določbe za nekatere države članice iz Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) , se pravice, ki se prerazporedijo za namene solidarnosti, rasti in medsebojnih povezav, ter pravice, namenjene skladu za inovacije in skladu za modernizacijo, ne bi smele upoštevati pri določanju prispevka lastnih sredstev. Vir lastnih sredstev iz naslova sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami bi bilo treba opredeliti tudi tako, da bo vključeval morebitne dodatne prihodke iz prihodnje razširitve področja uporabe direktive o sistemu za trgovanje z emisijami na nove sektorje ali geografske regije in obenem zagotavljal konkurenčnost Unije.

(8)

Evropski svet je bil na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanjen, da bo Komisija v prvi polovici leta 2021 kot podlago za dodatna lastna sredstva predložila predlog o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah in predlog o digitalni dajatvi, da bi bila lahko vpeljana najpozneje do 1. januarja 2023. Evropski svet je pozval Komisijo, naj predloži revidiran predlog o sistemu trgovanja z emisijami ter ga po možnosti razširi na letalski in pomorski sektor. Sklenil je, da si bo Unija med večletnim finančnim okvirom (v nadaljnjem besedilu: MFF) za obdobje 2021–2027 prizadevala uvesti še druge vire lastnih sredstev, med katerimi bi lahko bil tudi davek na finančne transakcije.

(8)

Potrebne dodatne vire lastnih sredstev bi bilo treba uvesti najpozneje do leta 2018 v skladu s pravno zavezujočim časovnim razporedom, določenim v tem sklepu, ki bi moral zagotoviti, da bo lahko temeljna zakonodaja pravočasno sprejeta in se začela uporabljati, da bodo prihodki na voljo, ko bodo nastali stroški. Komisija bi morala v zvezi s tem pripraviti zakonodajne predloge. Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo bi moral določati podrobnejšo ureditev in druge določbe v zvezi s tem pravno zavezujočim časovnim razporedom, denimo datume začetka veljavnosti ali morebitno retroaktivno uporabo nekaterih novih virov lastnih sredstev.

(8a)

Kot prvi korak bo prispevek, ki temelji na nereciklirani odpadni plastični embalaži, od januarja 2021 dopolnjeval obstoječa lastna sredstva. Poleg tega bo 30 % prihodkov z dražb v okviru sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami od leta 2021 predstavljalo splošni prihodek proračuna Unije. Kot drugi korak bo Komisija pripravila potrebne predloge, s katerimi bo davek na finančne transakcije z letom 2024 postal podlaga za vir lastnih sredstev. Komisija bo v prvi polovici leta 2021 predstavila tudi zakonodajne predloge za uvedbo novih virov lastnih sredstev na podlagi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in digitalnega davka. Prihodki bodo na voljo od leta 2023. Če bo imel mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah obliko dodatnih carin na uvoz, ga bo urejala zakonodaja o tradicionalnih virih lastnih sredstev in zanj ne bo potreben ločen sklep o virih lastnih sredstev. Če pa bo imel mehanizem zasnovan kot razširitev področja uporabe sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami, bo moral biti v celoti vključen v vire lastnih sredstev na podlagi tega sistema. Kot tretji korak in kot del vmesnega pregleda/revizije večletnega finančnega okvira v prvi polovici leta 2024 bo Komisija pripravila dodatne nove ali prenovljene stare predloge, s katerimi se skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) spremeni v osnovo za vir lastnih sredstev. Zakonodaja bi morala začeti veljati pravočasno, da bodo prihodki iz teh novih virov lastnih sredstev na voljo od leta 2026. Lastnih sredstev na osnovi davkov ne bo treba izvajati retroaktivno.

(9)

Evropski svet je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 sklenil, da bi morali ureditev virov lastnih sredstev usmerjati splošni cilji enostavnosti, preglednosti in pravičnosti, vključno s pravično delitvijo bremena. Sklenil je tudi, da bodo Danska, Nizozemska, Avstrija in Švedska, v okviru podpore okrevanju in odpornosti pa tudi Nemčija, upravičene do pavšalnih popravkov njihovih letnih prispevkov iz naslova DDV za obdobje 2021–2027.

(9)

Ukiniti bi bilo treba rabate in druge popravne mehanizme.

(9a)

(9b)

Glede na prihodnja odločanja o spremembah pogodb in z uporabo zagona, ki ga bo nudila konferenca o prihodnosti Evrope, bi bilo treba demokratično legitimnost, odgovornost, odpornost in usklajenost z glavnimi političnimi cilji na strani prihodkov proračuna Unije dodatno okrepiti tako, da se Evropskemu parlamentu podelijo večje pristojnosti pri zakonodajnem odločanju in dejavnejša vloga pri spremljanju izvajanja sistema virov lastnih sredstev, pa tudi temeljne sektorske zakonodaje.

(10)

Države članice bi morale kot stroške pobiranja zadržati 25 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih poberejo.

(10)

To, da države članice kot stroške pobiranja zadržijo 20 % zneskov tradicionalnih lastnih sredstev, pomeni, da velik delež lastnih sredstev ni dan na razpolago proračunu Unije. Delež, ki ga zadržijo države članice za stroške pobiranja tradicionalnih lastnih sredstev, bi bilo treba z 20 % ponovno vrniti na prvotno raven 10 % zaradi boljše uskladitve finančne podpore za carinsko opremo, osebje in informacije z dejanskimi stroški in potrebami. Ta delež bi moral biti enak za vse države članice.

(11)

V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije bodo z uredbo Sveta določeni izvedbeni ukrepi v zvezi s sistemom virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse kategorije virov lastnih sredstev. Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za izračun in vnos razlike v proračun ter določbe in ureditve, potrebne za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev.

(11)

V skladu s četrtim odstavkom člena 311 Pogodbe o delovanju Evropske unije Svet določi izvedbene ukrepe za sistem virov lastnih sredstev Unije. Takšni ukrepi bi morali vključevati splošne in tehnične določbe, ki se uporabljajo za vse vrste virov lastnih sredstev in pri katerih je še posebej pomemben ustrezen parlamentarni nadzor . Vključevati bi morali tudi podrobna pravila za določitev zneskov lastnih sredstev iz člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za lastna sredstva iz točk (b) do (e) člena 2(1), tehničnimi vprašanji, povezanimi z bruto nacionalnim dohodkom, določbami in ureditvami, potrebnimi za kontroliranje in nadziranje pobiranja lastnih sredstev , vključno s pravili o inšpekcijskih pregledih ter pooblastilih uradnikov in drugih uslužbencev, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov, ter vsemi ustreznimi zahtevami glede poročanja . Ti ukrepi bi morali vključevati tudi praktične določbe za redno obveščanje držav članic in Evropskega parlamenta kot veje proračunskega organa o stanju zadolževanja, upravljanju dolgov in s tem povezanih strategijah za obvladovanje tveganja ter načrtu za odplačilo dolgov.

(13)

V okviru zgornjih mej lastnih sredstev bi bilo treba ohraniti zadostno razliko , ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu . Skupni znesek lastnih sredstev, dodeljenih v proračun Unije za pokrivanje letnih odobritev plačil, ne bil smel presegati 1,40  % skupne vsote BND vseh držav članic . Skupni znesek letnih odobritev za prevzem obveznosti ne bi smel presegati 1,46  % skupne vsote BND vseh držav članic .

(13)

Da se ohrani zadostna razlika do zgornje meje iz virov lastnih sredstev, ki bi Uniji omogočala, da pokrije vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki zapadejo v danem letu , bi bilo treba zgornjo mejo iz virov lastnih sredstev povečati na raven 1,50  % skupne vsote bruto nacionalnega dohodka držav članic po tržnih cenah za odobritve plačil .

(16a)

Zgornjo mejo za odobritve plačil bi bilo treba povečati za 0,6 odstotne točke izključno za kritje dodatnih finančnih in pogojnih obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje sredstev in zagotavljanje finančne vzdržnosti tudi v času upada gospodarske rasti.

(19)

Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva, in pripadajočih obresti bi bilo treba financirati iz proračuna Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.

(19)

Odplačevanje sredstev, izposojenih za zagotavljanje nepovratne podpore, vračljive podpore prek finančnih instrumentov ali oblikovanja rezervacij za proračunska jamstva in pripadajočih obresti, bi se moralo financirati s prihodki iz novih virov lasnih sredstev, uvedenih v proračunu Unije. Izposojena sredstva, ki se odobrijo kot posojila državam članicam, bi bilo treba odplačati iz zneskov, ki jih prejmejo upravičene države članice. Uniji je treba dodeliti in dati na razpolago potrebna sredstva, da bo lahko v katerem koli danem letu in v vseh okoliščinah krila vse svoje finančne in pogojne obveznosti, ki izhajajo iz izjemnega in začasnega pooblastila za izposojanje, v skladu s členom 310(4) PDEU in členom 323 PDEU.

(25)

Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav. Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.

(25)

Svet sprejme ta sklep po posvetovanju z Evropskim parlamentom, da se omogoči začetek postopka ratifikacije. Evropski parlament je izrazil namero, da hitro pripravi svoje mnenje v okviru postopka posvetovanja, ki je s pravnega vidika potrebno za pospešitev postopka, s katerim se Komisijo pooblasti, da začne najemati posojila za financiranje evropskega instrumenta za okrevanje. Ta sklep bi moral začeti veljati šele, ko ga bodo vse države članice odobrile v skladu s svojimi ustavnimi pravili, s čimer bo v celoti spoštovana suverenost držav , tudi kar zadeva nove kategorije virov lastnih sredstev . Evropski svet se je na zasedanju od 17. do 21. julija 2020 seznanil, da ga nameravajo države članice čim prej odobriti. Ker je treba nujno omogočiti izposojanje, namenjeno financiranju ukrepov za odpravljanje posledic krize zaradi COVID-19, bi moral ta sklep začeti veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila o zaključku postopkov za sprejetje tega sklepa.

(c)

uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže , nastale v posamezni državi članici. Vpoklicna stopnja je 0,80 EUR na kilogram . Za določene države članice se uporabi letno pavšalno znižanje, kot je določeno v četrtem pododstavku ;

(c)

uporabe enotne vpoklicne stopnje za težo nereciklirane odpadne plastične embalaže od 1. januarja 2021; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 2,00  EUR na kilogram;

(ca)

uporabe, od 1. januarja 2021, enotne vpoklicne stopnje za znesek, ki predstavlja prihodke iz pravic, ki bodo prodane na dražbi, iz točke (a) člena 10(2) Direktive 2003/87/ES, in tržno vrednost prehodnih brezplačnih pravic za posodobitev energetskega sektorja, kot je določeno v členu 10c(3) navedene direktive; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 50 %; celotnih dodatnih prihodkov, ustvarjenih z morebitno prihodnjo širitvijo področja uporabe sistema za trgovanje z emisijami po 1. januarju 2021 na dodatne sektorje in regije;

(cb)

prihodkov, ustvarjenih z mehanizmom za ogljično prilagajanje na mejah na podlagi predloga Komisije […/…] do 1. januarja 2023;

(cc)

prihodkov iz davka na digitalne storitve do sprejetja in izvajanja Direktive Sveta o skupnem sistemu davka na digitalne storitve za prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev (COM(2018)0148) 1. januarja 2023; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 100 %;

(cd)

uporabe, od 1. januarja 2026, enotne vpoklicne stopnje za delež obdavčljivih dobičkov, pripisanih vsaki državi članici v skladu s pravili Unije o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb; dejanska vpoklicna stopnja ne presega 6 %;

(ce)

uporabe, od 1. januarja 2024, davka na finančne transakcije, ki se pobira v skladu z Direktivo Sveta (EU) št. […/…], z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami v znesku deleža, ki ne presega minimalnih stopenj iz te direktive; če se direktiva o davku na finančne transakcije izvaja začasno v okviru okrepljenega sodelovanja, ta vir lastnih sredstev ne vpliva na države članice, ki ne sodelujejo v okrepljenem sodelovanju;

(ba)

proračunsko obravnavo prihodkov iz glob za kršitve pravil konkurence in postopkov za ugotavljanje kršitev;

(bb)

pravili za določitev zneskov lastnih sredstev iz točk (a) do (ce) člena 2(1), ki se dajo na razpolago, vključno z veljavnimi vpoklicnimi stopnjami za ta lastna sredstva, v okviru omejitev, določenih v navedenih točkah, ter izračunom veljavne stopnje lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka;

(bc)

referenčnim bruto nacionalnim dohodkom, določbami za prilagoditev bruto nacionalnega dohodka in določbami za preračun zgornjih meja za plačila in obveznosti v primeru znatnih sprememb bruto nacionalnega dohodka za namene uporabe člena 2(1);