EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.10.2019

COM(2019) 483 final

2019/0235(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vse uredbe o določitvi ribolovnih možnosti morajo omejiti ulov staležev rib na ravni, ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). V zvezi s tem Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) določa cilje za letne predloge omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da so ribiška območja Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

Določanje ribolovnih možnosti pomeni ciklus letnega upravljanja (dvoletnega v primeru globokomorskih staležev). Vendar to ne ovira uvedbe pristopov dolgoročnega upravljanja. Evropski parlament in Svet sta sprejela večletna načrta za Severno morje 1 in za zahodne vode 2 , ki sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

Ta predlog vsebuje ribolovne možnosti, ki jih Unija določi samostojno. Vsebuje tudi ribolovne možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se po načelu relativne stabilnosti določi notranja dodelitev med države članice.

Zato ta predlog poleg avtonomnih staležev Unije zajema tudi:

·deljene staleže, tj. staleže v Severnem morju in Skagerraku, ki se upravljajo skupaj z Norveško, ali staleže, ki so povezani s posvetovanji z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);

·ribolovne možnosti na podlagi sporazumov v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO).

Številne ribolovne možnosti so v tem predlogu označene kot pm (pro memoria). Vzrok za to je lahko:

–da mnenje glede nekaterih staležev ob sprejetju predloga ni na voljo ali

–da nekatere omejitve ribolova in druga priporočila zadevne RFMO še niso na voljo, ker RFMO še ni imela svojega letnega zasedanja, ali

–da za nekatere staleže v grenlandskih vodah ter za deljene staleže ali staleže, ki se izmenjujejo z Norveško in drugimi tretjimi državami, številke še niso na voljo in bodo določene ob koncu posvetovanj s temi državami novembra in decembra 2019, ali

–da je bilo za nekaj TAC mnenje prejeto, vendar se ocenjevanje še izvaja.

Pristop k določanju ribolovnih možnosti

Komisija je kot običajno v letnem Sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2019) 274, v nadaljnjem besedilu: Sporočilo) ponovno preučila položaj, ki mu je treba prilagoditi predloge glede ribolovnih možnosti. Sporočilo omogoča pregled stanja staležev na podlagi ugotovitev iz razpoložljivega znanstvenega mnenja in pojasnjuje proces določitve ribolovnih možnosti.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 28. junija 2019 v odgovor na zahtevo Komisije pripravil letno mnenje v zvezi z večino staležev rib iz tega predloga.

Znanstveno mnenje, ki ga je podal ICES, temelji predvsem na podatkih: v celoti je mogoče oceniti samo staleže, za katere obstaja dovolj zanesljivih podatkov, da se lahko pripravijo ocene velikosti staležev ter napoved, kako se bodo ti odzvali na različne scenarije izkoriščanja (to se navaja kot „tabele scenarijev ulova“). Kadar je na voljo dovolj podatkov, lahko znanstveni organi pripravijo ocene za prilagoditev ribolovnih možnosti, s čimer se omogoči ribolov staleža z največjim trajnostnim donosom (v nadaljnjem besedilu: MSY). V takih primerih se mnenje navaja kot „mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa“. V drugih primerih se znanstveni organi pri pripravi priporočil v zvezi z ravnmi ribolovnih možnosti zanašajo na previdnostni pristop. Metodologija, ki jo je v ta namen upošteval ICES, je predstavljena v objavljenem gradivu ICES, ki se nanaša na izvajanje svetovanja v zvezi s staleži, za katere niso na voljo vsi podatki 3 .

Vse predlagane ribolovne možnosti ustrezajo znanstvenemu mnenju o stanju staležev, ki ga je prejela Komisija in je bilo uporabljeno na način, naveden v Sporočilu.

Obveznost iztovarjanja, uvedena z Uredbo (EU) št. 1380/2013

Obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, je bila uvedena postopoma med letoma 2015 in 2019. Od 1. januarja 2019 se obveznost iztovarjanja uporablja za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova. Uporabljajo se lahko nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja iz osnovne uredbe. Na podlagi skupnih priporočil, ki so jih predložile države članice, je Komisija sprejela delegirane uredbe o posebnih načrtih za zavržke, ki dovoljujejo omejene količine zavržkov na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.

Z uvedbo obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da zavržki niso več dovoljeni. To se izvede na podlagi prejetega znanstvenega mnenja za staleže rib v okviru ribištva iz člena 15(1) osnovne uredbe o skupni ribiški politiki. Ribolovne možnosti bi bilo treba določiti tudi v skladu z ostalimi zadevnimi določbami, in sicer s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov).

Da bi se upoštevala polna uporaba obveznosti iztovarjanja od 1. januarja 2019 dalje, Komisija predlaga TAC na podlagi mnenja o ulovu namesto na podlagi mnenja o iztovarjanjih, ki se je uporabljalo v preteklosti. Pri predlaganih TAC se upošteva dejstvo, da bo na podlagi določenih izjem prišlo do nekaterih omejenih zavržkov, ki pa se ne bodo iztovarjali in vštevali v kvoto. Zato se te količine odštejejo od TAC na podlagi ulova.

Prilovni TAC

ICES je leta 2019 izdal znanstveno mnenje o ničnem ulovu za šest staležev (trsko in mola zahodno od Škotske, mola v Irskem morju, trsko v Keltskem morju, morsko ploščo v južnem delu Keltskega morja, jugozahodno od Irske, ter trsko v Kattegatu). Kar zadeva trsko v Keltskem morju, je stalež vključen na seznam ciljnih staležev iz člena 1(1) večletnega načrta za zahodne vode. Zato je treba v skladu s členom 4 načrta ribolovne možnosti za ta stalež določiti v skladu z razponom Fmsy. Poleg tega je treba v skladu s členom 8 načrta sprejeti zaščitne ukrepe za obnovitev drstitvene biomase nad zaščitnimi ravnimi.

Glede petih prilovnih TAC, za katere so bili v ribolovnih možnostih za leto 2019 določeni prilovni TAC, so države članice severozahodnih voda sprejele zaveze iz naslednje izjave:

„O načrtih za zmanjšanje prilova in nadzornih ukrepih (skupina za severozahodne vode: Belgija, Francija, Irska, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo ter Komisija)

Države članice, ki sodelujejo v severozahodnih vodah, bodo v tesnem sodelovanju s svetovalnim svetom za severozahodne vode pripravile načrt za zmanjšanje prilova, da bi se z ukrepi za selektivnost ali preprečevanje zmanjšal prilov staležev, za katere je ICES za leto 2019 izdal mnenje o ničnem ulovu. V ta namen bodo zadevne države članice najpozneje do 30. aprila 2019 Komisiji predložile program za zmanjšanje prilova. Med ukrepi, ki jih bodo vključevali načrti za zmanjšanje prilova, bodo na primer selektivnejša orodja, zaprtja območij, zaprtja v realnem času, ukrepi za preprečevanje in pravila premika. Uvedeni bi bili lahko na podlagi najnovejših ustreznih načrtov za zavržke. Načrti za zmanjšanje prilova bi morali biti prilagojeni ustreznim vrstam in vključevati ukrepe iz navedenega seznama ukrepov, ob upoštevanju posebnosti posameznega ribolova. STECF bo ocenil načrte z vidika njihove učinkovitosti. Predsedujoči skupine za severozahodne vode bo Komisiji vsako leto do 1. oktobra poročal o napredku, doseženem z načrtom za zmanjšanje prilova.

Države članice bodo v skladu z uredbo o nadzoru sprejele vse ustrezne nadzorne ukrepe, da bi bil prilov staležev, za katere je ICES izdal mnenje o ničnem ulovu za leto 2019, omejen na tiste, ki so resnično neizogibni, in da stopnje zavržkov ne bi presegale stopenj, dovoljenih v skladu z načrtom za zavržke. Zadevne države članice bodo do 1. julija 2019 obvestile Komisijo o sprejetih nadzornih ukrepih.“

Načrt za zmanjšanje prilova je bil predložen Komisiji in ocenjen s STECF. STECF je v zvezi z načrtom za zmanjšanje prilova 4 objavil naslednje sklepe:

„STECF ugotavlja, da načrt za zmanjšanje prilova ne izpolnjuje zavez, ki so jih sprejele države članice, saj ne vsebuje elementov, ki bi zagotavljali zmanjšanje prilova ustreznih staležev in bi bili učinkovitejši od ukrepov, že vključenih v načrt za zavržke, skupno priporočilo in novo uredbo o tehničnih ukrepih, ter ne vsebuje elementov spremljanja ali nadzora.

STECF v zvezi z učinkovitostjo kljub temu ugotavlja, da bodo zadevni ukrepi iz nove uredbe o tehničnih ukrepih, načrta za zavržke in skupnega priporočila, ki so omenjeni v načrtu za zmanjšanje prilova, verjetno zmanjšali prilov zadevnih vrst, kot sta kvalitativno ocenili strokovna delovna skupina 18-06 in strokovna delovna skupina 19-08. Ta učinkovitost je odvisna od ustreznega nadzora in izvrševanja. Za količinsko oceno in oceno vpliva na staleže so potrebne naknadne študije, kot je predlagano v načrtu za zmanjšanje prilova.

STECF v zvezi s celovitostjo ugotavlja, da načrt za zmanjšanje prilova ni celovit, saj ne upošteva dodatnih razpoložljivih orodij, ne vključuje zaprtij območij, zaprtij v realnem času, ukrepov za preprečevanje in pravil premika ter ne vsebuje predlogov za spremljanje, nadzor in izvrševanje.

STECF ugotavlja, da bodo dodatni predlogi za nadaljnje ocenjevanje uporabni samo, če bodo privedli do konkretnih ukrepov za zmanjšanje prilova.“

Izkoriščenost prilovnih TAC, zlasti kadar je velika večina prilova pod najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja (npr. mol v Irskem morju), ostaja zelo nizka in iztovarjanja so primerljiva s tistimi pred uporabo obveznosti iztovarjanja. Iz tega se lahko sklepa, da se bodo ob odsotnosti ustreznih nadzornih ukrepov, ki bi jih države članice že morale uvesti v skladu z uredbo o nadzoru, zavržki nadaljevali, kar bo zmanjšalo učinkovitost prilovnih TAC.

Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za zaščito staležev v slabem biološkem stanju, da bi se lahko še naprej uporabljal pristop TAC za zmanjšanje prilova. Določiti bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ribe iz teh staležev lovijo na ravneh, ki pripomorejo k obnavljanju biomase izčrpanih staležev, ter druge ukrepe, neločljivo povezane z ribolovnimi možnostmi. Takšni ukrepi bi morali voditi do izboljšanja selektivnosti (npr. spremembe ribolovnega orodja in pravila premika), začasnih in trajnih zaprtij ter ukrepov za kontrolo in nadzor, ki lahko odvračajo od zavržkov.

Prilagodljivost med letom

Obravnavati je treba tudi povezave med osnovno uredbo o skupni ribiški politiki in Uredbo Sveta (ES) št. 847/96. S slednjo so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitične staleže. V skladu s členom 2 Uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ne moreta uporabljati v kombinaciji z vsakoletno prilagodljivostjo iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba izključiti v primerih, ko bi njena uporaba ogrozila doseganje ciljev skupne ribiške politike, zlasti za staleže z biomaso drstitvenega staleža pod Blim.

Ukrepi v zvezi z jeguljo

Ukrepi v zvezi z jeguljo bodo določeni na podlagi znanstvenega mnenja ICES po opravljeni celoviti analizi navedenega mnenja.

Ukrepi v zvezi z brancinom

Ukrepi v zvezi z brancinom bodo določeni na podlagi znanstvenega mnenja ICES po opravljeni celoviti analizi navedenega mnenja.

TAC z odstopanjem več kot 20 % glede na leto 2019

Ob sprejemu večletnega načrta za zahodne vode je Komisija v izjavi navedla, da če Komisija predlaga določitev TAC, ki za več kot 20 % odstopajo od predhodno določene ravni TAC, bodo ti primeri navedeni v obrazložitvenem memorandumu predloga Komisije, ki po potrebi navaja temeljne razloge za odstopanja od TAC. V nadaljevanju je takšen seznam s primeri:

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami Unije, zlasti s politiko na področju okolja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obveznosti Unije za trajnostno izkoriščanje živih morskih virov izhajajo iz obveznosti, določenih v členu 2 osnovne uredbe o skupni ribiški politiki.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) Pogodbe. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: SRP je skupna politika. Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Predlagana uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju členov 16 in 17 osnovne uredbe lahko države članice nato regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo takšne ribolovne možnosti, kot se jim zdi primerno. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija se je posvetovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti prek svetovalnih svetov, in državami članicami o predlaganem pristopu k različnim predlogom o določitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporočila o ribolovnih možnostih za leto 2020.

Poleg tega je Komisija upoštevala usmeritve, določene v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final), ki določa načela za t. i. „postopek izboljšanja kakovosti odločitev“.

(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Odziv na navedeno Sporočilo Komisije o ribolovnih možnostih odraža stališča zainteresiranih strani o ocenjevanju stanja virov, ki ga je izvedla Komisija, ter o tem, kako zagotoviti ustrezen odziv upravljanja. Komisija je pri oblikovanju predloga te odzive upoštevala.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kot je že navedeno, se je Komisija glede uporabljene metodologije posvetovala z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES). Mnenje ICES temelji na svetovalnem okviru, ki so ga oblikovale njegove strokovne skupine in organi odločanja, izda pa se v skladu z Memorandumom o soglasju, dogovorjenim s Komisijo.

Končni cilj je privesti staleže na ravni, ki lahko zagotovijo MSY, in jih na teh ravneh tudi obdržati. Ta cilj je bil izrecno vključen v osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti v člen 2(2), ki določa, da se ta cilj „doseže do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa [...] do leta 2020“. To odraža zavezo Unije v zvezi s sklepi Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 in z njim povezanega načrta za izvajanje. Kot je že bilo navedeno, so za nekatere staleže informacije o ravneh največjega trajnostnega donosa dejansko na voljo. Izmed teh staležev so nekateri zelo pomembni staleži v smislu količine ulova in tržne vrednosti, kot so oslič, trska, morska spaka, morski list, krilati romb, vahnja in škamp.

Ribolovne možnosti za ciljne staleže v Severnem morju in zahodnih vodah se določijo na podlagi ustreznih večletnih načrtov, ki opredeljujejo razpone ravni umrljivosti Fmsy in tako omogočajo določeno stopnjo prožnosti pod določenimi pogoji. Od ICES se je zahtevalo, naj poda mnenje, na podlagi katerega bo mogoče oceniti potrebo in možnost uporabe te prožnosti. Največji razpon vrednosti Fmsy se uporabi za predlaganje TAC le, če bi bilo na podlagi znanstvenega mnenja treba določiti ribolovne možnosti v skladu z razponi Fmsy za dosego ciljev, določenih v ustreznem večletnem načrtu za mešani ribolov, ali da bi se izognili resni škodi za stalež, ki jo povzroči dinamika znotraj staleža ali med različnimi staleži, ali da bi omejili visoka nihanja med leti. V primerih, ko je biomasa staleža nižja od referenčnih točk iz načrta, je treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase staleža.

Da bi se dosegel cilj MSY, bi bilo treba v nekaterih primerih zmanjšati stopnjo ribolovne umrljivosti in/ali ulov. Ob upoštevanju navedenega je v tem predlogu zajeto mnenje na podlagi MSY, kadar je to na voljo. Če so TAC predlagani ob upoštevanju mnenja na podlagi MSY, so TAC v skladu s cilji skupne ribiške politike na ravni, ki bi glede na navedeno mnenje zagotovila dosego cilja MSY v letu 2020. Ta pristop sledi načelu, predstavljenemu v Sporočilu o ribolovnih možnostih za leto 2020.

Za staleže, za katere niso na voljo vsi podatki, znanstveni svetovalni organi izdajo priporočila o tem, ali naj se ulov zmanjša, stabilizira oziroma se dovoli njegovo povečanje. Mnenje ICES je v številnih primerih zagotovilo količinske smernice glede tovrstnih nihanj. Te smernice so se uporabile za določitev predlaganih TAC.

•Ocena učinka

Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) Pogodbe.

Predlog se skuša izogniti kratkoročnim pristopom v korist dolgoročnim odločitvam v zvezi s trajnostjo, zato so v njem upoštevane pobude zainteresiranih strani in svetovalnih svetov, če sta jih preučila ICES in/ali STECF ter o njih dala pozitivno mnenje. Poleg tega je bil predlog Komisije za reformo skupne ribiške politike pripravljen na podlagi ocene učinka (SEC(2011) 891), v okviru katere je bil analiziran cilj MSY. V zaključkih navedene ocene učinka je bil ta cilj opredeljen kot nujen pogoj za dosego okoljske, gospodarske in družbene trajnosti.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za javne organe (na ravni Unije ali nacionalni ravni), zlasti glede zahtev za upravljanje napora.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2019/0235 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 5 zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenj svetovalnih svetov.

(3)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti med države članice razdeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov.

(5)V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 polna obveznost iztovarjanja velja od 1. januarja 2019, pri čemer je treba iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da je treba v primeru, ko za ribji stalež velja obveznost iztovarjanja, ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela več delegiranih uredb, v katerih so določene podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v obliki posebnih načrtov za zavržke, ki se uporabljajo začasno in največ za obdobje treh let.

(6)Ribolovne možnosti za staleže vrst, za katere velja obveznost iztovarjanja, bi morale upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma niso več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja (namesto na količini želenega ulova iz mnenja), ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko izjemoma še naprej zavržejo pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulova iz mnenja.

(7)Obstaja nekaj staležev, za katere je ICES izdal znanstveno mnenje o ničnem ulovu. Če so TAC za te staleže določeni na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov teh staležev, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih družbeno-gospodarskih posledic in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev, ob upoštevanju težav pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom pri mešanem ribolovu, je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Stopnja teh TAC bi morala biti taka, da se smrtnost teh staležev zmanjša ter se zagotovijo spodbude za izboljšanje selektivnosti in preprečevanja. Za zagotovitev, da se kolikor je mogoče uporabijo ribolovne možnosti pri mešanem ribolovu v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, je ustrezno vzpostaviti skupen fond za izmenjavo kvot za tiste države članice, ki nimajo kvot za kritje svojega neizogibnega prilova.

(8)Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k obnavljanju biomase ogroženih staležev do trajnostnih ravni. Da bi se preprečili nezakoniti zavržki rib, bi bilo treba prav tako določiti tehnične in nadzorne ukrepe, ki so neločljivo povezani z ribolovnimi možnostmi.

(9)Glede na znanstveno mnenje stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES 4b, 4c, 7a in 7d do 7h) ostaja ogrožen. Biomasa drstitvenega staleža se od leta 2005 zmanjšuje in je zdaj pod Blim. Ribolovna umrljivost se je povečala skozi časovne vrste in je bila največja leta 2013, ko se je hitro zmanjšala pod raven ribolovne umrljivosti, ki zagotavlja največji trajnostni donos (FMSY). Po ocenah je bila prirast od leta 2008 slaba, z izjemo ocen za letnika 2013 in 2014, ki kažejo na povprečno prirast. Po mnenju ICES ob uporabi pristopa MSY skupni odvzem v letu 2019 ne bi smel preseči 1 789 ton, kar pomeni povečanje v primerjavi z mnenjem iz leta 2018. Zato bi bil lahko večji ulov te vrste dovoljen pri ribolovu s trnki in vrvicami. Ustrezno je tudi, da se še naprej izvaja sveženj ukrepov za neizogiben prilov brancina z določenim drugim orodjem, pri čemer se določi omejeno povečanje dovoljenih količin ulova. Prilagoditi bi bilo treba ukrepe za upravljanje rekreacijskega ribolova brancina, pri čemer se upošteva znaten učinek, ki ga ima tak ribolov na zadevne staleže. V mejah znanstvenega mnenja bi se morala nadaljevati praksa ulova in izpustitve ter omejitev za vreče, vendar bi se morala uporabljati v daljšem obdobju. Se pregleda po mnenju ICES]

(10)Za stalež jegulje (Anguilla anguilla L.) mnenje ICES navaja, da bi bilo treba umrljivost zaradi vseh antropogenih dejavnosti, vključno z rekreacijskim in gospodarskim ribolovom, zmanjšati na nič ali v največji možni meri ohranjati blizu nič. Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je poleg tega sprejela Priporočilo GFCM/42/2018/1, v katerem je opredelila ukrepe upravljanja za jeguljo v Sredozemskem morju. Ustrezno je vzpostaviti enake konkurenčne pogoje po vsej Uniji in tako tudi za vode Unije območja ICES in brakične vode, kot so ustja rek, obalne lagune in somornice, določiti obdobje prepovedi vseh vrst ribolova jegulje v vseh življenjskih obdobjih, in sicer za tri zaporedne mesece. Ker bi moralo biti obdobje prepovedi ribolova skladno z ohranitvenimi cilji iz Uredbe Sveta (ES) št. 1100/2007 6 in časovnimi selitvenimi vzorci jegulje, je ustrezno, da se obdobje prepovedi za vode Unije območja ICES določi med 1. avgustom 2019 in 29. februarjem 2020. Se pregleda po mnenju ICES]

(11)Nekateri TAC za staleže morskih psov, skatov in raž so bili za nekaj let določeni na nič, s tem pa je povezana še določba o obveznem takojšnjem izpustu naključnega ulova. Razloga za to posebno obravnavo sta bila slabo stanje ohranjenosti teh staležev in predpostavka, da zavržki zaradi visoke stopnje preživetja ne bi povečali stopenj ribolovne umrljivosti teh vrst ampak bi bili koristni za njihovo ohranitev. Vendar je od 1. januarja 2019 ulove teh vrst treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Točka (a) člena 15(4) navedene uredbe omogoča taka odstopanja za vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.

(12)V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov.

(13)Večletni načrt za Severno morje je bil določen z Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , veljati pa je začel leta 2018. Večletni načrt za zahodne vode je bil določen z Uredbo (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta 8 , veljati pa je začel leta 2019. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 načrtov bi bilo treba določiti v skladu s cilji (razponi FMSY) in zaščitnimi ukrepi v skladu s pogoji iz navedenih načrtov. Razponi FMSY so opredeljeni v zadevnih mnenjih ICES. Ribolovne možnosti za staleže prilova bi bilo treba določiti v skladu s previdnostnim pristopom iz večletnih načrtov. Da bi se omejila nihanja ribolovnih možnosti med zaporednimi leti v skladu s točko (c) člena 4(5) Uredbe (EU) 2019/472, je za staleže severnega osliča in južnega osliča ustrezno uporabiti zgornji razpon FMSY.

(14)V skladu s členom 8 večletnega načrta za zahodne vode je treba v primeru, ko je po znanstvenem mnenju biomasa drstitvenega staleža katerega koli staleža iz člena 1(1) navedenega načrta nižja od Blim, sprejeti dodatne popravne ukrepe, da se zagotovi hitra vrnitev staleža na ravni, ki so višje od ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Ti popravni ukrepi lahko zlasti vključujejo prekinitev ciljnega ribolova zadevnega staleža in ustrezno zmanjšanje ribolovnih možnosti za navedene staleže in/ali druge staleže pri ribolovu, kjer prihaja do prilova trske ali mola.

(15)ICES je v svojem mnenju navedel, da so staleži trske in mola v Keltskem morju pod Blim. Zato je treba za navedene staleže sprejeti dodatne popravne ukrepe. Ti ukrepi bi morali prispevati k obnovi zadevnih staležev in nadomestiti nadaljnje zmanjšanje ribolovnih možnosti za ribolov, pri katerem so ti staleži ulovljeni. Zato bi morali vključevati začasno prekinitev ribolova v obdobju drstenja ter tehnične (spremembe značilnosti orodja) in nadzorne ukrepe, ki so neločljivo povezani z ribolovnimi možnostmi za ribolov, pri katerem so te vrste ulovljene.

(16)TAC za staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo treba določiti v skladu s pravili iz Uredbe (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta 9 .

(17)Za stalež sleda zahodno od Škotske je ICES na podlagi primerjalne analize podal mnenje za kombinirane staleže sleda v razdelkih 6a, 7b in 7c (zahodno od Škotske, zahodno od Irske). To mnenje pokriva dva različna TAC (na razdelkih 6aS, 7b in 7c na eni strani ter na razdelkih 5b, 6b in 6aN na drugi strani). Po mnenju ICES je treba za te staleže oblikovati obnovitveni načrt. Ker glede na znanstveno mnenje načrta za upravljanje severnega staleža 10 ni mogoče uporabiti za kombinirane staleže in ker za ta dva staleža ni mogoče določiti ločenih ribolovnih možnosti, bi bilo treba določiti TAC, s katerim se omogoči omejeni ulov v okviru komercialno upravljanega znanstvenega programa vzorčenja.

(18)ICES je 17. decembra 2018 objavil znanstveno mnenje o prožnosti med območji za šura (Trachurus spp.) med razdelki ICES 8c in 9a. Po mnenju ICES prožnost med območji med obema staležema ne bi smela biti večja od razlike med ulovom, ki ustreza ribolovni umrljivosti Fp.05 , in določenim TAC. Prav tako se TAC ne bi smel prenesti na stalež z biomaso drstitvenega staleža pod mejno referenčno točko (Blim). Pod pogoji iz navedenega znanstvenega mnenja bi morala prožnost med območji (posebni pogoj) za šura med podobmočjem ICES 9 in razdelkom ICES 8c za leto 2019 znašati 10 %.

(19)Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(20)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 11 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Leta 2014 je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(21)Vsakoletno prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba izključiti v primerih, ko bi njena uporaba ogrozila doseganje ciljev skupne ribiške politike, zlasti za staleže z biomaso drstitvenega staleža pod Blim.

(22)Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike.

(23)Določiti bi bilo treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2020 v skladu s členi 5, 6, 7 in 9 Uredbe (EU) 2016/1627 ter Prilogo I k navedeni uredbi.

(24)Da bi zagotovili popolno uporabo ribolovnih možnosti, je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(25)Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(26)Na dvanajsti konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II h Konvenciji uvrščenih več vrst. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo ribe v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki lovijo ribe v vodah Unije.

(27)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 12 , zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(28)Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti posebni sistem za upravljanje prave peščenke in z njo povezanega prilova v vodah Unije razdelkov ICES 2a in 3a ter podobmočja ICES 4. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2020, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote za navedeni stalež začasno določiti na vrednost nič.

(29)Unija je v skladu s postopkom, določenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva z Norveško 13 in Ferskimi otoki 14 , s tema partnerjema opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah. V skladu s postopkom, določenim v sporazumu in protokolu o odnosih na področju ribištva z Grenlandijo 15 , je skupni odbor določil stopnjo ribolovnih možnosti, ki so v letu 2020 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Zato je treba te ribolovne možnosti vključiti v to uredbo.

(30)Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2019 sprejela ohranitvene ukrepe za dva staleža rdečega okuna v Irmingerjevem morju. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(31)Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) se je na letnem zasedanju leta 2019 dogovorila, da lahko Unija v letih 2018 in 2019 razdeli nedodeljene rezerve za modroplavutega tuna za leti 2019 in 2020, pri čemer se zlasti upoštevajo potrebe malega ribolova pogodbenic ICCAT, sodelujočih nepogodbenic ter ribolovnih in drugih subjektov (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice ICCAT), ki so obalne države v razvoju. Ta razdelitev je bila dogovorjena na vmesnem zasedanju pododbora 2 ICCAT (Madrid, marec 2018), pri čemer so se za dodelitev Unije uporabile informacije, ki so jih posredovale države članice, zlasti Grčija, Španija in Portugalska. Unija je tako prejela konkretne možnosti ulova 87 ton za leto 2019 in 100 ton za leto 2020, ki jih lahko uporabi ladjevje Unije za mali ribolov v nekaterih regijah Unije. Dodelitev novih ribolovnih možnosti je ICCAT potrdila na letnem zasedanju leta 2018, zato je pomembno določiti ključ za dodelitev teh dodatnih ribolovnih možnosti. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(32)V skladu s priporočilom ICCAT 16-05 bi bilo treba zmanjšanje TAC za sredozemsko mečarico za leto 2019 prenesti v pravo Unije. Tako kot za stalež modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo primerno, da bi za ulov vseh drugih staležev ICCAT v okviru rekreacijskega ribolova veljale omejitve, ki jih je sprejela ICCAT. Poleg tega bi morale za ribiška plovila Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, veljati omejitve zmogljivosti, ki jih je sprejela ICCAT v svojem priporočilu št. 15-01. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(33)Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na letnem zasedanju leta 2019 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2020 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost kvot v letu 2019. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(34)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2018 sprejela nove omejitve ulova za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), ki ne vplivajo na omejitve ulova Unije v IOTC. Prav tako je zmanjšala možnosti za uporabo naprav za zbiranje rib in oskrbovalnih plovil. Te določbe na letnem zasedanju leta 2020 niso bile revidirane, zato bi bilo treba nadaljevati z njihovim prenosom v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(35)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 14. do 18. februarja 2020. Trenutne ukrepe na območju Konvencije SPRFMO bi bilo treba do tega letnega zasedanja začasno ohraniti.

(36)Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) je na letnem zasedanju leta 2017 sprejela ohranitvene ukrepe za rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna za obdobje 2018–2020. Ker na letnem zasedanju leta 2019 niso bili revidirani, bi bilo treba nadaljevati z njihovim prenosom v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(37)Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2019 potrdila TAC za južnega modroplavutega tuna za obdobje 2018–2020, kot je bil sprejet na letnem zasedanju leta 2016. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(38)Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) je na letnem zasedanju leta 2019 sprejela TAC za glavne vrste, ki so v njeni pristojnosti. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(39)Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na letnem zasedanju leta 2019 sprejela ohranitvene in upravljalne ukrepe. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(40)Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 41. letnem zasedanju leta 2019 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže na podobmočjih 1 do 4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(41)Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na šestem zasedanju leta 2019 sprejele ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(42)Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in začnejo veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba določbe, ki takšne ukrepe prenašajo v pravo Unije, uporabljati retroaktivno. Ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne s 1. decembrom 2019, je ustrezno, da se zadevne določbe te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR. [Uvodna izjava in ukrep bosta pregledana po letnem zasedanju.]

(43)Kar zadeva ribolovne možnosti za snežnega morskega pajka na območju okoli Svalbarda, zagotavlja Pariška pogodba iz leta 1920 vsem svojim pogodbenicam enak in nediskriminatoren dostop do virov, tudi v zvezi z ribolovom. Stališče Unije glede tega dostopa v zvezi z ribolovom snežnega morskega pajka v epikontinentalnem pasu okrog Svalbarda je opredeljeno v dveh verbalnih notah Norveški z dne 25. oktobra 2016 in 24. februarja 2017. Da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka na območju Svalbarda skladno s takšnimi nediskriminatornimi pravili za upravljanje, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in v pristojnosti katere je območje znotraj meja iz navedene pogodbe, je primerno določiti število plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2020. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom odgovorne predvsem države članice zastave.

(44)V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane 16 , je treba določiti ribolovne možnosti za hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.

(45)Ker je treba nekatere določbe uporabljati kontinuirano in da bi se izognili pravni negotovosti v obdobju od konca leta 2020 do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021, bi se morale določbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, iz te uredbe še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2021, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021.

(46)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 17 .

(47)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblike tabel za zbiranje in prenos informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(48)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2020, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2020, in nekaterih določb za posebne regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(49)Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati popolnoma v skladu s pravom Unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba določa ribolovne možnosti, ki so na voljo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib.

2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)omejitve ulova za leto 2020 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, za leto 2021;

(b)omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2020 do 31. januarja 2021, razen kjer so druga obdobja določena za: omejitve napora iz členov 27 in 28 ter omejitve napora za naprave za zbiranje rib, veljavne leta 2020;

(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR;

(d)ribolovne možnosti za nekatere staleže na območju Konvencije IATTC, določene v členu 30 za obdobja v letih 2019 in 2020 iz navedenega člena.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za naslednja plovila:

(a)ribiška plovila Unije;

(b)plovila tretjih držav v vodah Unije.

2.Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(c)„mednarodne vode“ pomenijo vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)„skupni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(i)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža iztovori vsako leto;

(ii)za vse druge vrste ribolova količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi vsako leto;

(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)„analitična ocena“ pomeni količinske ocene trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bile v znanstvenem pregledu označene kot dovolj kakovostne za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(g)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v členu 6(27) Uredbe (EU) št. 2019/1241 18 ;

(h)„register ribiškega ladjevja Unije“ pomeni register, ki ga je Komisija vzpostavila v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(i)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 4
Ribolovna območja

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:

(a)območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 19 ;

(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–53° 30' S 15° 00' Z,

–53° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 13° 00' Z,

–51° 00' S 13° 00' Z,

–51 ° 00' S 15 ° 00' Z;

(e)„funkcionalna enota 25 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 00' S 9° 00' Z,

–43° 00' S 10° 00' Z,

–43° 30' S 10° 00' Z,

–43° 30' S 9° 00' Z,

–44° 00' S 9° 00' Z,

–44° 00' S 8° 00' Z,

–43° 30' S 8° 00' Z;

(f)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 00' S 8° 00' Z,

–43° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 8° 00' Z;

(g)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–42° 00' S 8° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 8° 00' Z;

(h)„funkcionalna enota 30 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje pod jurisdikcijo Španije v Cadiškem zalivu in v sosednjih vodah razdelka 9a;

(i)„funkcionalna enota 31 razdelka ICES 8c“ pomeni geografsko morsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 30' S 6° 00' Z,

–44° 00' S 6° 00' Z,

–44° 00' S 2 ° 00' Z,

–43° 30' S 2° 00' Z;

(j)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES 9a vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23' 48'' Z;

(k)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ je geografsko območje, opredeljeno v členu 2(a) Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 20 ;

(l)območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 21 ;

(m)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropske tune)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko 22 ;

(n)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ je geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku 23 ;

(o)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tune v Indijskem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu 24 ;

(p)območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 25 ;

(q)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku 26 ;

(r)„območje Sporazuma SIOFA“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu 27 ;

(s)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu 28 ;

(t)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana 29 ;

(u)„odprto morje Beringovega morja“ je geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(v)„območje prekrivanja med IATTC in WCPFC“ pomeni geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna dolžina 130° Z,

–zemljepisna širina 4º J,

–zemljepisna širina 50º J.

NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 5
TAC in dodelitve

1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije ali nekaterih vodah zunaj Unije in dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

2.Ribiška plovila Unije imajo dovoljenje za ulov v okviru TAC iz Priloge I k tej uredbi v vodah, ki spadajo pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije in Norveške, ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen ob upoštevanju pogojev iz člena 16 te uredbe in Priloge III k tej uredbi ter pogojev iz Uredbe (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta 30 in njenih izvedbenih določb.

Člen 6
TAC, ki jih določijo države članice

1.TAC za nekatere staleže rib določi zadevna država članica. Ti staleži so določeni v Prilogi I.

2.TAC, ki jih določi država članica:

(a)so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in

(b)privedejo do:

(i)če so analitične ocene na voljo, izkoriščanja staleža, ki se, kolikor je mogoče, sklada z največjim trajnostnim donosom od leta 2020 dalje, ali

(ii)če analitične ocene niso na voljo ali so nepopolne, izkoriščanja staleža v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

3.Vsaka zadevna država članica Komisiji do 15. marca 2020 predloži naslednje informacije:

(a)sprejete TAC;

(b)podatke, ki jih zbere in oceni zadevna država članica ter na katerih temeljijo sprejeti TAC;

(c)podrobnosti o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:

(a)so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali

(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bil dodeljen s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana.

2.Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so določeni v Prilogi I k tej uredbi za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, določenih v navedenem členu.

[Člen 8
Mehanizem izmenjave kvot za TAC za neizogiben prilov,
povezan z uvedbo obveznosti iztovarjanja

1.Da bi se upoštevala uvedba obveznosti iztovarjanja in bi se kvote dale na voljo državam članicam, ki nimajo kvot za nekatere prilove, se za TAC, opredeljene v Prilogi IA, uporablja mehanizem izmenjave kvot, kot je opredeljen v tem členu.

2.6 % vsake kvote v okviru TAC za trsko v Keltskem morju, trsko na zahodu Škotske, mola v Irskem morju in morsko ploščo v razdelkih ICES 7h, 7j in 7k ter 3 % vsake kvote v okviru TAC za mola na zahodu Škotske, ki se dodelijo vsaki državi članici, se dajo na voljo za skupen fond za izmenjavo kvot, ki se vzpostavi 1. januarja 2019. Države članice brez kvot imajo izključen dostop do skupnega fonda kvot do 31. marca 2019.

3.Količin iz skupnega fonda ni dovoljeno izmenjati ali prenesti v naslednje leto. Vse neporabljene kvote se po 31. marcu 2019 vrnejo tistim državam članicam, ki so prvotno prispevale v skupen fond za izmenjavo kvot.

4.Kvote, ki so dane na voljo v zameno, se prednostno vzamejo s seznama TAC, ki jih določi vsaka država članica, ki prispeva v skupen fond, kot je navedeno v Dodatku k Prilogi IA.

5.Te kvote imajo enakovredno tržno vrednost, pri čemer se uporablja tržni menjalni tečaj ali drug za obe strani sprejemljiv menjalni tečaj. Če se ne uporabi alternativna možnost, se uporablja enakovredna tržna vrednost v skladu s povprečjem cen Unije v preteklem letu, kot jih je navedel Evropski observatorij za trg s proizvodi iz ribištva in akvakulture (EUMOFA).

6.V primeru, če navedeni mehanizem državam članicam ne omogoča, da svoje neizogibne prilove krijejo v podobnem obsegu, si države članice prizadevajo, da bi se dogovorile o izmenjavi kvot na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, pri čemer zagotovijo, da imajo izmenjane kvote enakovredno tržno vrednost.

Člen se pregleda na podlagi ocene prilovnega TAC]

Člen 9
Omejitve ribolovnega napora v razdelku ICES 7e

1.Tehnični vidiki pravic in obveznosti v povezavi s Prilogo IIA za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES 7e so za obdobja iz točke (b) člena 1(2) določeni v Prilogi IIA.

2.Kadar država članica tako zahteva v skladu s točko 7.4 Priloge IIA, lahko Komisija z izvedbenimi akti dodeli državi članici prosilki dodatno število dni na morju poleg tistih iz točke 5 Priloge IIA; te dni lahko država članica zastave odobri plovilu prisotnost v razdelku ICES 7e, če ima na krovu katero koli regulirano orodje. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).

3.Komisija lahko z izvedbenimi akti državi članici prosilki poleg dni iz točke 5 Priloge IIA dodeli največ tri dodatne dni med 1. februarjem 2020 in 31. januarjem 2021, ko je plovilo lahko prisotno v razdelku ICES 7e na podlagi programa okrepljenega znanstvenega opazovanja iz točke 8.1 Priloge IIA.  Takšna dodelitev se izvede na podlagi opisa, ki ga predloži država članica v skladu s točko 8.3 Priloge IIA, in po posvetovanju s STECF. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(2).

[Člen 10
Ukrepi za ribolov brancina

1.Za ribiška plovila Unije in komercialni ribolov z obale je prepovedano loviti brancina v razdelkih ICES 4b in 4c ter na podobmočju ICES 7. Prav tako je prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenih območjih.

2.Ribiška plovila Unije lahko z odstopanjem od odstavka 1 v razdelkih ICES 4b, 4c, 7d, 7e, 7f in 7h ter v vodah znotraj 12 morskih milj od temeljnih črt pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES 7a in 7g v januarju 2020 in od 1. aprila do 31. decembra 2020 lovijo brancina ter obdržijo na krovu, premeščajo, pretovarjajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na navedenem območju, in sicer z naslednjim orodjem in znotraj naslednjih omejitev:

(a)z uporabo pridnenih vlečnih mrež 31 količina neizogibnega prilova ne presega pm kilogramov na dva meseca in pm % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu plovila v enem samem dnevu;

(b)z uporabo potegalk 32 količina neizogibnega prilova ne presega pm kilogramov na mesec in pm % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu plovila v enem samem dnevu;

(c)z uporabo trnkov in vrvic 33 količina ne presega pm ton na plovilo na leto;

(d)z uporabo zabodnih mrež na kolih 34 količina neizogibnega prilova ne presega pm ton na plovilo na leto.

Odstopanja iz prvega pododstavka se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016: v točki (c) z zabeleženimi ulovi s trnki in vrvicami ter v točki (d) z zabeleženimi ulovi z zabodnimi mrežami na kolih. V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se odstopanje uporabi za drugo ribiško plovilo, pod pogojem da se število ribiških plovil Unije, za katera velja to odstopanje, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

3.Omejitve ulova iz odstavka 2 niso prenosljive med plovili in iz enega meseca v drugega, če se uporablja mesečna omejitev. Za ribiška plovila Unije, ki uporabljajo več orodij v istem koledarskem mesecu, se uporabi nižja omejitev ulova iz odstavka 2 za vsako orodje.

Države članice Komisiji sporočijo podatke o celotnem ulovu brancina po posameznih vrstah orodja najpozneje v 15 dneh po koncu vsakega meseca.

4.Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, sta v razdelkih ICES 4b, 4c, 6a, 7a do 7k:

(a)od 1. januarja do 31. marca in od 1. novembra do 31. decembra 2020 za brancina dovoljena le ribolov z ribiško palico ali s plovilom z ročno ribiško vrvico in izpustitev. V navedenem obdobju je prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju;

(b)od 1. aprila do 31. oktobra 2020 lahko vsak ribič pri ribolovu z ribiško palico ali s plovilom z ročno ribiško vrvico ulovi in obdrži največ pm osebkov brancina na dan. Najmanjša velikost obdržanega brancina je 42 cm.

5.Pri rekreacijskem ribolovu v razdelkih ICES 8a in 8b lahko vsak ribič pri ribolovu z ribiško palico ali s plovilom z ročno ribiško vrvico ulovi in obdrži največ pm osebkov brancina na dan. Najmanjša velikost obdržanega brancina je 42 cm.

Ukrepi bodo pregledani po izdaji znanstvenega mnenja.]

[Člen 11
Ukrepi za ribolov jegulje v vodah Unije območja ICES

Vsak usmerjeni, naključni in rekreacijski ribolov jegulje v vodah Unije območja ICES in brakičnih vodah, kot so ustja rek, obalne lagune in somornice, je prepovedan v obdobju treh zaporednih mesecev, ki ga določi vsaka zadevna država članica med 1. avgustom 2020 in 29. februarjem 2021. Države članice najpozneje 1. junija 2020 sporočijo Komisiji, katero obdobje so določile.

Ukrepi bodo pregledani po izdaji znanstvenega mnenja.]

Člen 12
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)ponovne dodelitve v skladu s členom 12 in 47 Uredbe Sveta (EU) 2017/2403;

(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členom 17 te uredbe.

2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene upravljanja TAC in kvot iz leta v leto iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.

3.Razen kadar je drugače določeno v Prilogi I k tej uredbi, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.

4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 13
Popravni ukrepi za trsko in mola v Keltskem morju

35 1.           Za plovila Unije, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami v razdelkih ICES od 7f do 7k ter na območju zahodno od 5° Z zemljepisne dolžine v razdelku ICES 7e, se uporabljajo naslednji ukrepi:

(a)    od 1. februarja 2020 do 15. marca 2020 se navedenim plovilom prepove ribolov na navedenem območju;

(b)     plovila Unije, ki so jim bile dodeljene ribolovne možnosti za trsko na navedenem območju, imajo bodisi vsaj 20-odstotno prisotnost opazovalcev na morju bodisi operativne sisteme za spremljanje CCTV v skladu z določbami iz člena 23(5) Uredbe (EU) 2019/1241.

2.           Ukrepi iz odstavka 1 se ne uporabljajo za plovila Unije, ki spadajo v eno od naslednjih kategorij:

(a)plovila Unije, katerih ulov sestavlja vsaj 55 % mola;

(b)plovila Unije, katerih ulov sestavlja vsaj 55 % morske spake, osliča ali krilatega romba skupaj;

(c)plovila Unije, ki uporabljajo najmanjšo velikost mrežnega očesa vreče 120 mm v povezavi z ribolovnim orodjem, ki je izdelano z najmanj enometrsko razdaljo med ribiško vrvico in ščitnikom talne vrvi;

(d)plovila Unije, ki imajo na krovu samo eno zelo selektivno orodje s tehničnimi lastnostmi, ki omogočajo − glede na znanstveno študijo, ki jo oceni STECF − da je ulov trsk manjši od 1 %.

3.           Plovila Unije, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami in potegalkami v razdelkih ICES 7f–7k in na območju zahodno od 5° Z zemljepisne dolžine v razdelku ICES 7e, katerih ulov sestavlja vsaj 55 % mola ali 55 % morske spake, osliča ali krilatega romba skupaj, uporabljajo najmanjšo velikost mrežnega očesa vreče vsaj 100 mm.

4.           Ta člen se ne uporablja za plovila Unije, katerih ulov sestavlja vsaj 30 % škampa.

Člen 14
Prepovedane vrste

1.Ribiškim plovilom Unije je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati naslednje vrste:

(a)žarkasta raža (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 2a, 3a in 7d ter podobmočja ICES 4;

(b)luskasti globokomorski trnež (Centrophorus squamosus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(c)portugalski morski pes (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(d)temni morski pes (Dalatias licha) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(e)kljunati morski pes (Deania calcea) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(f)kompleks vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8, 9 in 10;

(g)veliki svetilec (Etmopterus princeps) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(h)pepelasti morski pes (Galeorhinus galeus), ulovljen s parangalom v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(i)atlantski morski pes (Lamna nasus) v vseh vodah;

(j)raža trnjevka (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(k)valovito progasta raža (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6 in 10;

(l)orjaški kitovec (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(m)navadni goslaš (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju;

(n)trnež (Squalus acanthias) v vodah Unije podobmočij ICES 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, razen v skladu s programi izogibanja prilovu, kot so določeni v Prilogi IA.

2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne smejo poškodovati. Osebki se takoj izpustijo.

Člen 15
Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, pri tem uporabijo oznake staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav

Člen 16
Dovoljenja za ribolov

1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije, ki lovijo v vodah tretje države, je določeno v Prilogi III.

2.Država članica, ki prenese kvoto na drugo državo članico („zamenjava“) na ribolovnih območjih iz Priloge III k tej uredbi na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob tem ustrezno prenese tudi dovoljenja za ribolov, o prenosu pa uradno obvesti Komisijo. Vendar skupno število dovoljenj za ribolov za posamezno ribolovno območje, določeno v Prilogi III k tej uredbi, ne sme biti preseženo.

Poglavje III
Ribolovne možnosti v vodah regionalnih organizacij
za upravljanje ribištva

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 17
Prenosi in izmenjave kvot

1.Če so v skladu s pravili regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (v nadaljnjem besedilu: RFMO) med pogodbenicami RFMO dovoljeni prenosi ali izmenjave kvot, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico RFMO preuči zadevne možnosti in po potrebi določi možen okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot.

2.Komisija lahko po uradnem obvestilu zadevne države članice odobri okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, za katere je država članica preučila možnosti z ustrezno pogodbenico RFMO. Nato brez nepotrebnega odlašanja izrazi soglasje, s katerim se zaveže k takšnemu prenosu ali izmenjavi kvot z ustrezno pogodbenico RFMO. Komisija o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot uradno obvesti sekretariat RFMO v skladu s pravili navedene organizacije.

3.Komisija obvesti države članice o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, prejete od ustrezne pogodbenice RFMO ali prenesene nanjo v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodeljene zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora, doseženega z ustrezno pogodbenico RFMO, ali v skladu s pravili zadevne RFMO, kot je primerno. V skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti takšna dodelitev ne spremeni obstoječega delitvenega ključa za namen dodelitve ribolovnih možnosti med države članice.

5.Ta člen se uporablja do 31. januarja 2021 za prenose kvot s pogodbenice RFMO na Unijo in nato za njihovo dodeljevanje državam članicam.

Oddelek 2
Območje Konvencije ICCAT

Člen 18
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja

1.Število plovil Unije za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge IV.

2.Število plovil Unije za mali obalni ribolov, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 2 Priloge IV.

3.Število ribiških plovil Unije, ki lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, je omejeno v skladu s točko 3 Priloge IV.

4.Število in skupna zmogljivost v bruto tonaži ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov, zadržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omejita v skladu s točko 4 Priloge IV.

5.Število pasti za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je omejeno v skladu s točko 5 Priloge IV.

6.Zmogljivosti gojenja in pitanja modroplavutega tuna ter največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna, dodeljeni ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, so omejeni v skladu s točko 6 Priloge IV.

7.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov severnega belega tuna kot ciljne vrste v skladu s členom 12 Uredbe Sveta (ES) št. 520/2007 36 , se omeji v skladu s točko 7 Priloge IV k tej uredbi.

8.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, je omejeno v skladu s točko 8 Priloge IV.

Člen 19
Rekreacijski ribolov

Države članice po potrebi iz svojih dodeljenih kvot, določenih v Prilogi ID, dodelijo poseben delež za rekreacijski ribolov.

Člen 20
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa velikooke morske lisice (Alopias superciliosus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Prepove se usmerjeni ribolov vrst morske lisice iz rodu Alopias.

3.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen Sphyrna tiburo) je prepovedano pri ribolovu na območju Konvencije ICCAT.

4.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

5.Obdržanje na krovu svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

{Oddelek 3 se pregleda po ustreznem letnem srečanju RFMO.}

Oddelek 3
Območje Konvencije CCAMLR

Člen 21
Prepovedi in omejitve ulova

1.Neposredni ribolov vrst iz dela A Priloge V je prepovedan na območjih in v obdobjih, določenih v navedeni prilogi.

2.Za raziskovalni ribolov se TAC in omejitve prilova, določene v delu B Priloge V, uporabljajo na podobmočjih iz navedene priloge.

Člen 22
Raziskovalni ribolov

1.Države članice lahko v letu 2019 sodelujejo v raziskovalnem ribolovu zobate ribe (Dissostichus spp.) s parangalom na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije. Če namerava država članica sodelovati pri tem ribolovu, o tem obvesti sekretariat CCAMLR v skladu s členoma 7 in 7a Uredbe (ES) št. 601/2004, vsekakor pa najpozneje do 1. junija 2019.

2.Kar zadeva podobmočji FAO 88.1 in 88.2 ter razdelke 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a, so TAC in omejitve prilova po podobmočjih in razdelkih ter njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem izmed njih navedeni v delu B Priloge V. Ribolov v kateri koli manjši raziskovalni enoti preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v zadevni manjši raziskovalni enoti ustavi do konca sezone.

3.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in ribolovnega napora. Vendar pa je ribolov na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a prepovedan v globini manj kot 550 metrov.

Člen 23
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2019/2020

1.Če država članica namerava loviti kril (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR v ribolovni sezoni 2019/2020, o svojem namenu najpozneje do 1. maja 2019 uradno obvesti Komisijo, pri čemer uporabi obrazec iz dela C Priloge V k tej uredbi. Komisija na podlagi informacij držav članic najpozneje do 30. maja 2019 pošlje uradna obvestila sekretariatu CCAMLR.

2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje tudi informacije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako plovilo, ki mu država članica dovoli ribolov krila.

3.Država članica, ki namerava na območju Konvencije CCAMLR loviti krila, o tem uradno obvesti CCAMLR samo v primeru plovil z dovoljenji, ki v času obveščanja plujejo pod njeno zastavo ali ki plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se od njih v času ribolova pričakuje, da bodo plula pod zastavo navedene države članice.

4.Države članice lahko dovolijo sodelovanje pri ribolovu krila plovilom, ki niso plovila, prijavljena sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena, če plovilo z dovoljenjem ne more sodelovati zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takšnih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR in Komisijo ter pri tem navede:

(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004;

(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

5.Države članice plovilom, navedenim na katerem koli seznamu plovil CCAMLR, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, ne dovolijo sodelovati pri ribolovu krila.

Oddelek 4
Območje pristojnosti IOTC

Člen 24
Omejitev ribolovne zmogljivosti plovil,
ki lovijo na območju pristojnosti IOTC

1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 1 Priloge VI.

2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VI.

3.Države članice lahko plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da ta sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.

4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto držav članic, slednje zagotovijo, da so plovila, ki se bodo prenesla, na seznamu plovil IOTC ali na seznamu plovil drugih RFMO za tuna. Poleg tega ne sme biti preneseno nobeno plovilo, ki je na seznamu plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, katere koli RFMO.

5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.

Člen 25
Plavajoče naprave za zbiranje rib in oskrbovalna plovila

1.Plovila z zaporno plavarico ne uporabljajo več kot 350 aktivnih plavajočih naprav za zbiranje rib naenkrat.

2.Število oskrbovalnih plovil ne presega enega oskrbovalnega plovila v podporo vsaj dvema ploviloma z zapornimi plavaricami, ki vsa plujejo pod zastavo iste države članice. Ta določba se ne uporablja za države članice, ki uporabljajo le eno oskrbovalno plovilo.

3.Posameznemu plovilu z zaporno plavarico kadar koli pomaga največ eno posamezno oskrbovalno plovilo, ki pluje pod zastavo iste države.

4.Unija na seznam plovil z dovoljenjem IOTC ne bo dodala nobenih novih ali dodatnih oskrbovalnih plovil.

Člen 26
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa morskih lisic vseh vrst iz družine Alopiidae je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova, razen za plovila, krajša od 24 metrov skupne dolžine, ki opravljajo izključno ribolovne dejavnosti v izključni ekonomski coni (IEC) države članice, pod katere zastavo plujejo, in pod pogojem, da je njihov ulov namenjen izključno za lokalno porabo.

3.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.

Oddelek 5
Območje Konvencije SPRFMO

Člen 27
Pelagični ribolov

1.Samo države članice, ki so dejavno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IJ.

2.Države članice iz odstavka 1 omejijo skupno raven bruto tonaže plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in v letu 2019 lovijo pelagične staleže, na skupno raven Unije v višini 36 102 bruto tonaže na navedenem območju.

3.Ribolovne možnosti iz Priloge IJ se lahko uporabijo samo pod pogojem, da države članice Komisiji pošljejo seznam plovil, ki dejavno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO, zapise sistemov za spremljanje plovil, mesečna poročila o ulovu in, kjer so na voljo, poročila o postankih v pristanišču, najpozneje do petega dne v naslednjem mesecu z namenom, da se te informacije prepošljejo sekretariatu SPRFMO.

Člen 28
Pridneni ribolov

1.Države članice svoj ulov ali napor pri pridnenem ribolovu v letu 2019 na območju Konvencije SPRFMO omejijo na tiste dele območja Konvencije, na katerih je v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006 potekal pridneni ribolov, in na raven, ki v navedenem obdobju ne presega povprečnih letnih ravni ulova ali napora. Nad zabeleženim ulovom lahko lovijo le, če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov nad zabeleženimi količinami.

2.Države članice, ki nimajo zabeleženega ulova ali ribolovnega napora pri pridnenem ribolovu na območju Konvencije SPRFMO od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006, ne izvajajo ribolova, razen če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov brez zabeleženega ulova.

Člen 29
Raziskovalni ribolov

1.Države članice lahko v letu 2020 sodelujejo pri raziskovalnem ribolovu zobatih rib (Dissostichus spp.) na območju Konvencije SPRFMO samo, če je SPRFMO odobril njihov zahtevek za takšen ribolov, vključno z načrtom ribolovnih operacij in zavezo glede izvajanja načrta zbiranja podatkov.

2.Ribolov se izvaja samo v raziskovalnih blokih, ki jih določi SPRFMO. Ribolov v globini manj kot 750 metrov in več kot 2 000 metrov je prepovedan.

3.TAC je naveden v Prilogi IJ. Ribolov je omejen na eno potovanje, ki traja največ 21 zaporednih dni, in na največ 5 000 trnkov na niz, z največ 20 nizi za posamezen raziskovalni blok. Ribolov se preneha, ko se v celoti izčrpa TAC ali ko je nastavljenih in izvlečenih 100 nizov, kar nastopi prej.

Oddelek 6
Območje Konvencije IATTC

Člen 30
Ribolov z zaporno plavarico

1.Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan:

(a)od polnoči (00:00) 29. julija do polnoči (24:00) 8. oktobra 2019 ali od polnoči (00:00) 9. novembra 2019 do polnoči (24:00) 19. januarja 2020 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–tihooceanska obala Amerik,

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna širina 40º S,

–zemljepisna širina 40° J;

(b)od polnoči (00:00) 9. oktobra 2019 do polnoči (24:00) 8. novembra 2019 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 96° Z,

–zemljepisna dolžina 110° Z,

–zemljepisna širina 4º S,

–zemljepisna širina 3º J.

2.Zadevne države članice v zvezi z vsakim od svojih plovil Komisijo pred 1. aprilom 2019 uradno obvestijo o izbranem obdobju prepovedi iz odstavka 1. Vsa plovila zadevnih držav članic, opremljena z zaporno plavarico, na območjih, opredeljenih v odstavku 1, v izbranem obdobju ustavijo ribolov z zaporno plavarico.

3.Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, obdržijo na krovu in nato iztovorijo ali pretovorijo celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna.

4.Odstavek 3 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev celotne količine tuna, ujetega na tem delu potovanja.

Člen 31
Plavajoče naprave za zbiranje rib

1.Plovilo z zaporno plavarico nima več kot 450 aktivnih naprav za zbiranje rib naenkrat, ko se nahaja na območju Konvencije IATTC. Za napravo za zbiranje rib se šteje, da je aktivna, kadar je nameščena na morju, začenja oddajati informacije o svoji lokaciji ter ji sledi plovilo, njegov lastnik ali upravljavec. Naprava za zbiranje rib se aktivira le na krovu plovila z zaporno plavarico.

2.Plovilo z zaporno plavarico v obdobju 15 dni pred začetkom izbranega obdobja prepovedi iz člena 30(1)(a) ne sme nameščati naprav za zbiranje rib in mora pobrati enako število naprav za zbiranje rib, kot jih je bilo prvotno nameščenih v obdobju 15 dni pred začetkom obdobja prepovedi.

3.Države članice Komisiji vsak mesec sporočajo dnevne podatke o vseh aktivnih napravah za zbiranje rib, kot zahteva IATTC. Poročila se predložijo z najmanj 60-dnevnim zamikom, vendar ne več kot s 75-dnevnim zamikom. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu IATTC.

Člen 32
Omejitve ulova za veleokega tuna pri ribolovu s parangalom

Celotni letni ulov veleokega tuna s plovili s parangali posameznih držav članic na območju Konvencije IATTC je določen v Prilogi IL.

Člen 33
Prepoved ribolova oceanskih dolgoplavutih morskih psov

1.Na območju Konvencije IATTC je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo, prodajati ali iztovarjati kateri koli del trupa ali celoten trup oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus), ujetega na tem območju.

2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebke upravljavci plovil nemudoma izpustijo.

3.Upravljavci plovil:

(a)zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek);

(b)informacije iz točke (a) sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice do 31. januarja pošljejo Komisiji podatke, zbrane v preteklem letu.

Člen 34
Prepoved ribolova raž iz družine Mobulidae

Za ribiška plovila Unije je na območju Konvencije IATTC prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo ali prodajati kateri koli del trupa ali celoten trup raž iz družine Mobulidae (ki vključuje rodova Manta in Mobula). Ribiška plovila Unije takoj, ko opazijo, da so bile ulovljene raže iz družine Mobulidae, če je le mogoče, te ribe nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane.

Oddelek 7
Območje Konvencije SEAFO

Člen 35
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:

–fantomska morska mačka (Apristurus manis),

–bigelowov svetilec (Etmopterus bigelowi),

–kratkorepi svetilec (Etmopterus brachyurus),

–veliki svetilec (Etmopterus princeps),

–gladki svetilec (Etmopterus pusillus),

–raže (Rajidae),

–žametasti trnež (Scymnodon squamulosus),

–globokomorski morski psi nadvrste Selachimorpha,

–trnež (Squalus acanthias).

Oddelek 8
Območje Konvencije WCPFC

Člen 36
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna
in južnopacifiškega belega tuna

1.Države članice zagotovijo, da skupno število ribolovnih dni, dodeljenih plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na delu območja Konvencije WCPFC na odprtem morju, ki leži med 20° S in 20° J, ne presega 403 dni.

2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC, južno od 20° J.

Člen 37
Upravljanje ribolova z napravami za zbiranje rib

1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, se med polnočjo (00:00) 1. julija 2019 in polnočjo (24:00) 30. septembra 2019 plovilom z zapornimi plavaricami prepove, da nameščajo, servisirajo ali nastavljajo naprave za zbiranje rib.

2.Poleg prepovedi iz odstavka 1 je prepovedano nastavljati naprave za zbiranje rib na odprtem morju območja Konvencije WCPFC med 20° S in 20° J še dodatna dva meseca: bodisi od polnoči (00:00) 1. aprila 2019 do polnoči (24:00) 31. maja 2019 bodisi od polnoči (00:00) 1. novembra 2019 do polnoči (24:00) 31. decembra 2019. Izbrana dodatna meseca se sporočita Komisiji pred 31. januarjem 2019.

3.Države članice zagotovijo, da nobeno od njihovih plovil z zaporno plavarico ne uporablja naenkrat več kot 350 naprav za zbiranje rib z aktiviranimi bojami, opremljenimi z instrumenti. Boje se aktivirajo izključno na krovu plovila.

4.Vsa plovila z zaporno plavarico, ki lovijo na delu območja Konvencije WCPFC iz odstavka 1, obdržijo na krovu in iztovorijo ali pretovorijo celoten ulov veleokega, rumenoplavutega in črtastega tuna.

5.Odstavek 4 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib;

(b)kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(c)v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

Člen 38
Omejitve števila ribiških plovil Unije
z dovoljenjem za ribolov mečarice

Največje število ribiških plovil Unije, za katera je bil odobren ribolov mečarice (Xiphias gladius) na območjih južno od 20° J območja Konvencije WCPFC, je navedeno v Prilogi VII.

Člen 39
Omejitve ulova za mečarico pri ribolovu s parangalom južno od 20° J

Države članice zagotovijo, da ulov mečarice (Xiphias gladius) južno od 20° J s plovili s parangalom ne presega omejitev iz Priloge IH. Države članice zagotovijo tudi, da se ribolovni napor za mečarico zaradi tega ukrepa ne prenese na območje severno od 20° J.

Člen 40
Svilnati morski psi in oceanski dolgoplavuti morski psi

1.Prepovedano je zadržanje na krovu, pretovarjanje, skladiščenje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa naslednjih vrst na območju Konvencije WCPFC:

(a)svilnati morski psi (Carcharhinus falciformis),

(b)oceanski dolgoplavuti morski psi (Carcharhinus longimanus).

2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne smejo poškodovati. Osebki se takoj izpustijo.

Člen 41
Območje prekrivanja med IATTC in WCPFC

1.Plovila, navedena izključno v registru WCPFC, uporabijo ukrepe iz tega oddelka, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v točki (u) člena 4.

2.Plovila, navedena tako v registru WCPFC kot v registru IATTC, ter plovila, navedena izključno v registru IATTC, uporabijo ukrepe iz točke (a) člena 30(1), člena 30(2), (3) in (4) ter členov 31, 32 in 33, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v točki (u) člena 4.

Oddelek 9
Beringovo morje

Člen 42
Prepoved ribolova na odprtem morju Beringovega morja

Ribolov aljaškega polaka (Theragra chalcogramma) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.

Oddelek 10
SIOFA

Člen 43
Začasni ukrepi za pridneni ribolov

1.Države članice, katerih plovila so do leta 2016 več kot 40 dni v katerem koli danem letu lovila na območju iz Sporazuma SIOFA, zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, svoj letni ribolovni napor in/ali ulov pri pridnenem ribolovu omejijo na svojo povprečno letno raven ter da ribolovne dejavnosti potekajo na območju, ki je bilo ocenjeno v oceni učinka, predloženi SIOFA.

2.Države članice, katerih plovila do leta 2016 niso več kot 40 dni v katerem koli danem letu lovila na območju Sporazuma SIOFA, zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, svoj napor in/ali ulov pri pridnenem ribolovu ter prostorsko porazdelitev omejijo v skladu s svojimi preteklimi ribolovnimi dejavnostmi.

NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE

Člen 44
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške,
in ribiška plovila, registrirana na Ferskih otokih

Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Unije v okviru TAC iz Priloge I k tej uredbi ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 45
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele

Za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, veljajo pogoji te uredbe in naslova III Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 46
Dovoljenja za ribolov

Največje število dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v Prilogi VIII.

Člen 47
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Pogoji iz člena 7 se uporabljajo za ulov in prilov plovil tretje države, ki lovijo ribe v okviru dovoljenj iz člena 46.

Člen 48
Zaprte ribolovne sezone

Plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov prave peščenke in z njo povezan prilov v vodah Unije podobmočja ICES 4, prave peščenke na tem območju s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm ne lovijo od 1. januarja do 31. marca 2019 ter od 1. avgusta do 31. decembra 2019.

Člen 49
Prepovedane vrste

1.Za plovila tretjih držav je prepovedan ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje naslednjih vrst, če so iz voda Unije:

(a)žarkasta raža (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 2a, 3a in 7d ter podobmočja ICES 4;

(b)kompleks vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8, 9 in 10;

(c)pepelasti morski pes (Galeorhinus galeus), ulovljen s parangalom v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 1, 4, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(d)temni morski pes (Dalatias licha), kljunati morski pes (Deania calcea), luskasti globokomorski trnež (Centrophorus squamosus), veliki svetilec (Etmopterus princeps) in portugalski morski pes (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 1, 4 in 14;

(e)atlantski morski pes (Lamna nasus) v vodah Unije;

(f)raža trnjevka (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(g)valovito progasta raža (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6, 9 in 10;

(h)navadni goslaš (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju;

(i)orjaški kitovec (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(j)trnež (Squalus acanthias) v vodah Unije podobmočij ICES 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10.

2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo.

NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 50
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 51
Prehodna določba

Člen 10, člen 12(2) ter členi 14, 20, 21, 26, 33, 34, 35, 40, 42 in 49 se v letu 2021 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2021.

Člen 52
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2020.

Vendar se člen 9 uporablja od 1. februarja 2020. Določbe o ribolovnih možnostih iz členov 21, 22 in 23 ter prilog IE in V za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR se uporabljajo od 1. decembra 2019.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(2)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(3)    Glej zlasti dokument „General Context of ICES Advice“ (Splošno ozadje mnenja ICES) na naslednji povezavi: http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2018/2018/Introduction_to_advice_2018.pdf .

(4)     https://stecf.jrc.ec.europa.eu/documents/43805/2537709/STECF+PLEN+19-02.pdf/0b2566fa-f07c-4215-99a7-3b7aa1a5265e?version=1.1&download=true str. 107.

(5)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(7)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(8)    Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(9)     Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).

(10)    Uredba Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež (UL L 344, 20.12.2008, str. 6).

(11)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(12)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(13)    Sporazum o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (UL L 226, 29.8.1980, str. 48).

(14)    Sporazum o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo, na eni strani, ter Vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov, na drugi strani (UL L 226, 29.8.1980, str. 12).

(15)    Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske ter lokalno vlado Grenlandije na drugi strani (UL L 172, 30.6.2007, str. 4) ter Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v navedenem sporazumu (UL L 293, 23.10.2012, str. 5).

(16)    UL L 6, 10.1.2012, str. 9.

(17)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(18)    Uredba (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o ohranjanju ribolovnih virov in varstvu morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1380/2013, (EU) 2016/1139, (EU) 2018/973, (EU) 2019/472 in (EU) 2019/1022 Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 894/97, (ES) št. 850/98, (ES) št. 2549/2000, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 812/2004 in (ES) št. 2187/2005 (UL L 198, 25.7.2019, str. 105).

(19)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(20)    Uredba Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (UL L 97, 1.4.2004, str. 16).

(21)    Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(22)    Sklenjena s Sklepom Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske Skupnosti (UL L 224, 16.8.2006, str. 22).

(23)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18.6.1986, str. 33).

(24)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (UL L 236, 5.10.1995, str. 24).

(25)    Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42).

(26)    Sklenjena s Sklepom Sveta 2002/738/ES z dne 22. julija 2002 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku s strani Evropske skupnosti (UL L 234, 31.8.2002, str. 39).

(27)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2008/780/ES z dne 29. septembra 2008 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean (UL L 268, 9.10.2008, str. 27).

(28)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2012/130/EU z dne 3. oktobra 2011 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije (UL L 67, 6.3.2012, str. 1).

(29)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 1).

(30)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

(31)    Vse vrste pridnenih vlečnih mrež (OTB, OTT, PTB, TBB, TBN, TBS in TB).

(32)    Vse vrste potegalk (SSC, SDN, SPR, SV, SB in SX).

(33)    Ves ribolov s parangali ali ribiškimi palicami (LHP, LHM, LLD, LL, LTL, LX in LLS).

(34)    Vse zabodne mreže na kolih in pasti (GTR, GNS, FYK, FPN in FIX).

(35)    Kode orodja: OTB, OTT, OT, PTB, PT, SSC, SDN, SPR, SX, SV, TBN, TBS, TB, TX.

(36)    Uredba Sveta (ES) št. 520/2007 z dne 7. maja 2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001 (UL L 123, 12.5.2007, str. 3).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.10.2019

COM(2019) 483 final

PRILOGA

k

predlogu Uredbe Sveta

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE
NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V tabelah iz te priloge so določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) po staležih ter po potrebi pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 1 ter zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES. Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Samo latinska imena opredeljujejo vrste za regulativne namene; domača imena so navedena za lažje sklicevanje.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska tabela latinskih in domačih imen:

Za razlagalne namene je v nadaljevanju podana korelacijska tabela domačih in latinskih imen:

PRILOGA IA

SKAGERRAK, KATTEGAT, PODOBMOČJA ICES 1, 2, 3, 4, 5,
6, 7, 8, 9, 10, 12 IN 14, VODE UNIJE OBMOČJA CECAF,
VODE FRANCOSKE GVAJANE