EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.2.2019

COM(2019) 77 final

2019/0037(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije na dvainšestdesetem zasedanju Komisije ZN za droge o dopolnitvi seznama snovi v tabelah Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Predmet urejanja predloga

Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije sprejme v Komisiji Združenih narodov za droge (v nadaljnjem besedilu: CND) v zvezi s predvidenim sprejetjem sprememb tabel Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami iz leta 1988 na podlagi priporočil Mednarodne uprave za kontrolo narkotikov (v nadaljnjem besedilu: INCB).

2.Ozadje predloga

2.1.Konvencija Združenih narodov (ZN) proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami iz leta 1988

Cilj Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami iz leta 1988 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je spodbujati sodelovanje med pogodbenicami, da bi lahko učinkoviteje obravnavale različne vidike nezakonitega prometa z drogami in psihotropnimi snovmi z mednarodno razsežnostjo. Pogodbenice pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi Konvencije sprejmejo potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi in upravnimi, v skladu s temeljnimi določbami svojih nacionalnih zakonodajnih sistemov.

Konvencija je začela veljati 11. novembra 1990.

EU 1 in njene države članice so pogodbenice Konvencije.

2.2.Komisija ZN za droge (CND)

Komisija ZN za droge je komisija Ekonomskega in socialnega sveta ZN (v nadaljnjem besedilu: ECOSOC), njene naloge in pristojnosti pa so med drugim določene tudi v Konvenciji. Sestavljena je iz 53 držav članic ZN, ki jih izvoli ECOSOC. Med članicami CND z glasovalno pravico je trenutno 11 držav članic EU. Unija ima v CND status opazovalke.

CND lahko ob upoštevanju pripomb, ki jih predložijo pogodbenice, pripomb in priporočil INCB, katere ocena je odločilna v zvezi z znanstvenimi vidiki, ter ob upoštevanju vseh drugih pomembnih dejavnikov z dvotretjinsko večino svojih članic odloči, da se snov vključi v tabele Konvencije.

2.3.Predvideni akti CND

CND bo na svojem dvainšestdesetem zasedanju od 14. do 22. marca 2019 sprejela sklepe o vključitvi štirih snovi v tabele Konvencije (v nadaljnjem besedilu: predvideni akti), in sicer 3,4-MDP-2-P metil glicidata (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidne kisline (PMK glicidna kislina), alfa-fenilacetoacetamida (APAA) in jodovodikove kisline.

V skladu s Konvencijo so sklepi CND zavezujoči, razen če podpisnica ne predloži sklepa za pregled komisiji ECOSOC v ustreznem roku 2 . Sklepi ECOSOC v zvezi s tem so dokončni. Predvideni akti bodo postali zavezujoči za pogodbenice v skladu s členom 12 Konvencije, ki v zadevnih delih določa:

Generalni sekretar o vsakem sklepu Komisije, sprejetem v skladu s tem členom, obvesti vse države in druge subjekte, ki so pogodbenice te konvencije ali upravičeni do tega, da to postanejo, ter Odboru. Tak sklep začne za vsako pogodbenico v celoti veljati stoosemdeset dni po datumu takega obvestila.

Sklepe Komisije, sprejete v skladu s tem členom, pregleda Svet na zahtevo katere koli pogodbenice, predložene v stoosemdesetih dneh od dneva uradnega obvestila o sklepu. Zahteva za pregled se skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, na katerih temelji zahteva za pregled, pošlje generalnemu sekretarju.

Generalni sekretar posreduje kopije zahteve za pregled in ustreznih informacij Komisiji, Odboru in vsem pogodbenicam ter jih pozove, naj v devetdesetih dneh predložijo pripombe. Vse prejete pripombe se predložijo v obravnavo Svetu.

Svet lahko potrdi ali razveljavi sklep Komisije. Uradno obvestilo o sklepu Sveta se posreduje vsem državam in drugim subjektom, ki so pogodbenice te konvencije ali upravičeni do tega, da to postanejo, Komisiji in Odboru.“

3.Stališče, ki se zavzame v imenu Unije

Komisija je bila 19. decembra 2018 obveščena, da INCB priporoča, da se v Tabelo I Konvencije dodajo tri snovi, in sicer 3,4-MDP-2-P metil glicidat (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidna kislina (PMK glicidna kislina) in alfa-fenilacetoacetamid (APAA). INCB glede četrte snovi, tj. jodovodikove kisline, priporoča, da se ne umesti pod nadzor Konvencije.

V skladu z oceno INCB se navedene tri snovi, tj. 3,4-MDP-2-P metil glicidat (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidna kislina (PMK glicidna kislina) in alfa-fenilacetoacetamid (APAA), pogosto uporabljajo pri nezakoniti proizvodnji MDMA in povezanih snovi, 3,4-MDP-2-P in nato MDMA in povezanih snovi oziroma amfetamina in metamfetamina. Obstajajo dokazi, da količina in obseg nezakonite proizvodnje teh narkotičnih drog in psihotropnih snovi pomenita resno nevarnost za javno zdravje ali družbeni problem, zato je upravičeno, da se te snovi umestijo pod mednarodni nadzor. Kar zadeva četrto snov, tj. jodovodikovo kislino, INCB meni, da mednarodni nadzor ne bi bil učinkovit pri zmanjšanju razpoložljivosti nezakonito proizvedenega metamfetamina in amfetamina.

Nezakonita proizvodnja MDMA in povezanih snovi ter metamfetamina in amfetamina predstavlja resen problem za Unijo. Te nezakonito proizvedene narkotične droge in psihotropne snovi pomenijo znatno nevarnost za javno zdravje in družbeni problem v Uniji. Poleg tega organizirane kriminalne združbe v Uniji tudi nezakonito izvažajo te narkotične droge in psihotropne snovi v tretje države.

Države članice Unije bi zato morale v CND zavzeti stališče, naj se 3,4-MDP-2-P metil glicidat (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidna kislina (PMK glicidna kislina) in alfa-fenilacetoacetamid (APAA) dodajo v Tabelo I Konvencije in naj se jodovodikova kislina ne umesti pod nadzor Konvencije.

Spremembe tabel Konvencije neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, saj se snovi, ki se dodajo v tabele Konvencije, vključijo v pravo Unije 3 . Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da bi to zagotovila.

4.Pravna podlaga

4.1.Postopkovna pravna podlaga

4.1.1.Načela

V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.

Člen 218(9) PDEU se uporablja ne glede na to, ali je Unija članica organa ali pogodbenica sporazuma 4 .

Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek po pravilih mednarodnega prava, s katerimi se ureja zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko odločilno vplivajo na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije 5 .

4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Komisija ZN za droge je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer Konvencijo Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami.

Akti, k sprejetju katerih je pozvana Komisija ZN za droge, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti bodo zavezujoči na podlagi mednarodnega prava v skladu s členom 12 Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami in lahko odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU, in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami ter Uredbo (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah. Spremembe tabel Konvencije namreč neposredno vplivajo na področje uporabe prava Unije na področju nadzora nad predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, saj se snovi, ki se dodajo v tabele Konvencije, vključijo v pravo Unije.

Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira sporazuma.

Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.

4.2.Materialna pravna podlaga

4.2.1.Načela

Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenih aktov, v zvezi s katerimi se v imenu Unije zavzame stališče. Če imajo predvideni akti dva cilja ali elementa in če je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep iz člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.

4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru

Glavni cilj in vsebina predvidenih aktov se nanašata na skupno trgovinsko politiko.

Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.3.Zaključek

Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 207 PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.

5.Objava predlaganih aktov

Ker bodo akti Komisije ZN za droge spremenili tabele Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami, je primerno, da se po sprejetju objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

2019/0037 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o stališču, ki se zavzame v imenu Evropske unije na dvainšestdesetem zasedanju Komisije ZN za droge o dopolnitvi seznama snovi v tabelah Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207 v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Konvencija Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami iz leta 1988 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati 11. novembra 1990 in je bila v imenu Evropske gospodarske skupnosti sklenjena s Sklepom Sveta 90/611/EGS 6 .

(2)V skladu s členom 12(2) do (7) Konvencije se v tabele Konvencije, v katerih so naštete predhodne sestavine za prepovedane droge, lahko dodajo snovi.

(3)Komisija ZN za droge bi morala na dvainšestdesetem zasedanju od 14. do 22. marca 2019 na Dunaju sprejeti sklep o vključitvi štirih novih snovi v tabele Konvencije.

(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zavzame v Komisiji ZN za droge na njenem dvainšestdesetem zasedanju od 14. do 22. marca 2019 na Dunaju, saj bodo sklepi zavezujoči za Unijo in lahko odločilno vplivajo na vsebino prava Unije, in sicer Uredbo Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami 7 ter Uredbo (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah 8 .

(5)V skladu z oceno Mednarodne uprave za nadzor narkotikov se tri snovi, tj. 3,4-MDP-2-P metil glicidat (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidna kislina (PMK glicidna kislina) in alfa-fenilacetoacetamid (APAA), pogosto uporabljajo pri nezakoniti proizvodnji MDMA in povezanih snovi, 3,4-MDP-2-P in nato MDMA in povezanih snovi oziroma amfetamina in metamfetamina. Obstajajo dokazi, da količina in obseg nezakonite proizvodnje teh narkotičnih drog in psihotropnih snovi pomenita resno nevarnost za javno zdravje ali družbeni problem, zato je upravičeno, da se te snovi umestijo pod mednarodni nadzor. Kar zadeva četrto snov, tj. jodovodikovo kislino, Mednarodna uprava za nadzor narkotikov meni, da mednarodni nadzor ne bi bil učinkovit pri zmanjšanju razpoložljivosti nezakonito proizvedenega metamfetamina in amfetamina. Nezakonita proizvodnja MDMA in povezanih snovi ter metamfetamina in amfetamina predstavlja resen problem za Unijo. Te nezakonito proizvedene narkotične droge in psihotropne snovi pomenijo znatno nevarnost za javno zdravje in družbeni problem v Uniji. Poleg tega organizirane kriminalne združbe v Uniji tudi nezakonito izvažajo te narkotične droge in psihotropne snovi v tretje države.

(6)Stališče Unije izrazijo države članice Unije, ki so članice Komisije ZN za droge –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Stališče, ki se v imenu Unije zavzame na dvainšestdesetem zasedanju Komisije ZN za droge, je naslednje:

– 3,4-MDP-2-P metil glicidat (PMK glicidat), 3,4-MDP-2-P metil glicidna kislina (PMK glicidna kislina) in alfa-fenilacetoacetamid (APAA) se vključijo v Tabelo I Konvencije;

– jodovodikova kislina se ne umesti pod nadzor Konvencije.

Člen 2

Stališče iz člena 1 izrazijo države članice Unije, ki so članice Komisije ZN za droge.

Člen 3

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

(1)    Sklep Sveta z dne 22. oktobra 1990 o sklenitvi v imenu Evropske gospodarske skupnosti Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami (UL L 326, 24.11.1990, str. 56).

(2)    Člen 12(7) Konvencije ZN iz leta 1988.

(3)    Uredba Sveta (ES) št. 111/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi pravil za nadzor trgovine s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge med Unijo in tretjimi državami (UL L 22, 26.1.2005, str. 1) in Uredba (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah (UL L 47, 18.2.2004, str. 1).

(4)    Sodba Sodišča Evropske unije z dne 7. oktobra 2014, Nemčija proti Svetu, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točka 64.

(5)    Sodba Sodišča Evropske unije z dne 7. oktobra 2014, Nemčija proti Svetu, C-399/12, ECLI:EU:C:2014:2258, točke 61–64.

(6)    UL L 326, 24.11.1990, str. 56.

(7)    UL L 22, 26.1.2005, str. 1.

(8)    UL L 47, 18.2.2004, str. 1.