EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.5.2019

COM(2019) 234 final

POROČILO KOMISIJE

Poročilo Komisije o vmesnem vrednotenju Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

{SWD(2019) 182 final}

Poročilo Komisije

Vmesno vrednotenje Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije

1. Ozadje EaSI

Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) 1 , ki se izvaja z neposrednim in posrednim upravljanjem, je namenjen spodbujanju visoke ravni kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja, zagotavljanju ustrezne in dostojne socialne zaščite, boju proti socialni izključenosti in revščini ter izboljšanju delovnih pogojev v državah članicah in drugih sodelujočih državah (državah Efte/EGP 2 ter državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za članstvo v EU).

Skupna finančna sredstva, določena v uredbi o programu EaSI za obdobje 2014–2020, znašajo 919 469 000 EUR. Program ima tri osi:

■program Progress podpira oblikovanje in izvajanje politike z zagotavljanjem dokazov v zvezi s politiko, organizacijo dejavnosti izmenjave informacij in vzajemnega učenja, ustvarjanjem boljših pogojev za socialne inovacije in prispevanjem h krepitvi zmogljivosti za EU in nacionalne organizacije;

■mreža EURES zagotavlja informacije in storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce ter izvaja ciljno usmerjene programe mobilnosti, ki ljudem omogočajo iskanje dela v drugih delih EU;

■os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo podpira dostop ranljivih oseb in mikropodjetij do mikrokreditov ter povečanje institucionalne zmogljivosti za ponudnike mikrokreditov.

Medsektorski cilji, kot so enakost spolov, nediskriminacija ter boj proti revščini in socialni izključenosti, so podprti na vseh ravneh.

2.Obseg vmesnega vrednotenja

V skladu s členom 13(1) uredbe o programu EaSI in smernicami za boljše pravno urejanje 3 so se z vmesnim vrednotenjem ocenili napredek pri uresničevanju ciljev programa, njegova nadaljnja ustreznost, njegova učinkovitost in uporaba sredstev, skladnost njegove politike z drugimi instrumenti ter njegova dodana vrednost EU. Proučilo se je tudi upravljanje programa EaSI. Cilj vrednotenja je priporočiti prilagoditve načina vodenja programa, da bi se izboljšalo prihodnje izvajanje in prispevalo k pripravi na obdobje po letu 2020.

Vrednotenje je zajemalo dejavnosti programa EaSI od januarja 2014 do decembra 2016. Zajelo je celoten geografski obseg programa in ustrezne zainteresirane strani, zlasti odbor za program EaSI, odbore za politike, socialne partnerje, nacionalne organe in ključne organizacije civilne družbe EU.

V raziskavi je združenih šest glavnih metod za odgovarjanje na vprašanja za vrednotenje: analiza sekundarnih podatkov, odprto javno posvetovanje, polstrukturirani intervjuji, ciljna skupina, študije primerov in anketa z upravičenci.

Vmesno vrednotenje je predstavljeno kot delovni dokument služb Komisije (SWD), ki temelji na rezultatih zunanje ocenjevalne študije 4 po naročilu Komisije ter drugih virih dokazov, zlasti poročilih o spremljanju uspešnosti programa EaSI, letnih poročilih o upravljanju Generalnega direktorata Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (GD EMPL) ter drugih ustreznih vrednotenjih.

V tem poročilu so v skladu s členom 13 uredbe o programu EaSI povzeti glavni rezultati vmesnega vrednotenja za Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij ter javnost.

3.Glavni rezultati in pridobljena spoznanja

V naslednjih oddelkih so predstavljene ugotovitve glede šestih glavnih področij vrednotenja: ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti, dodane vrednosti EU in upravljanja programa.

Vendar ima vrednotenje jasne omejitve. Leta 2016 je bilo končanih le malo projektov, zato so razpoložljivi podatki omejeni, pri drugih projektih, ki so se začeli, pa še ni bilo dovolj časa, da bi se pokazali vsi rezultati in učinki. Poleg tega je na voljo malo referenčnih vrednosti, saj v smislu obsega in pokritosti ni programa, ki bi bil primerljiv s programom EaSI. Uspešnost programa EaSI bi bilo treba zato obravnavati v okviru njegove vloge v širšem sistemu podpore, vključno s pobudami politike na ravni EU in nacionalni ravni. Da bi se te omejitve odpravile/zmanjšale, so se pri vmesnem vrednotenju navzkrižno preverili številni viri dokazov za vrednotenje ter skupne kvantitativne in kvalitativne metode ter orodja, zagotovila se je preglednost virov podatkov in sistematično so bile preverjene ugotovitve glede na prispevke zainteresiranih strani.

Ena od pomembnih ugotovitev v zvezi s tem je bila, da je bilo vmesno vrednotenje, kot ga določa uredba o programu EaSI, izvedeno prezgodaj. Prihodnja vrednotenja bi morala biti časovno umeščena tako, da bi že obstajalo več rezultatov in učinkov, na katerih bi temeljila analiza.

3.1.Ustreznost

Ustreznost programa EaSI je bila ocenjena glede na njegove splošne cilje, posebne cilje za tri osi in razdelitev sredstev med njimi.

Z vrednotenjem je bilo potrjeno, da so utemeljitev programa EaSI in njegovih pet splošnih ciljev še vedno zelo ustrezni, zlasti v časovnem okviru vrednotenja posledic finančne in gospodarske krize – z dobrodošlim, vendar počasnim okrevanjem – ter trendov, ki bodo v prihodnjih letih verjetno vplivali na EU. Zaradi velikega pritoka beguncev in priseljencev v države članice EU se je število ranljivih oseb močno povečalo, zato je njihovo uspešno vključevanje ena od najpomembnejših prednostnih nalog EU.

Čeprav je na voljo le omejen nabor podatkov, je bil dosežen napredek pri doseganju vseh splošnih in posebnih ciljev programa EaSI. Program EaSI je prispeval k povečanju ozaveščenosti o prispevkih politike EU k socialnemu vključevanju in zmanjšanju revščine, izboljšanju dojemanja čezmejnega potenciala za zaposlovanje, hitremu preverjanju in izvajanju inovativnih ukrepov ter povečanju dostopa do mikroposojil in podpore za podjetništvo. Program EaSI je prav tako olajšal spreminjanje politike na podlagi primerjalnih raziskav, izmenjav in krepitve zmogljivosti, tako pa so lahko različne zainteresirane strani vplivale na oblikovanje in izvajanje družbenogospodarskih politik v državah, ki sodelujejo v programu.

Vendar bi lahko bil program EaSI še ustreznejši in njegovi učinki še boljši. Analitična orodja, dogodki za razširjanje informacij in inovativni projekti bi se morali bolj osredotočati na vprašanja spola, brezposelnost mladih, neenakosti (dohodki, izobrazba, spretnosti in znanja) in boj proti socialni izključenosti, pri tem pa večjo pozornost nameniti prenosljivosti in izvajanju socialnih inovacij na širši ravni.

Program Progress in os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo lahko imata v tem procesu pomembno vlogo, saj prednostno obravnavata dejavnosti socialnega vključevanja in dostop do financiranja za ranljive skupine, tj. osebe, ki jih ogrožata socialna in finančna izključenost. Mreža EURES bi morala še naprej financirati projekte, namenjene skupinam z jasno gospodarsko potrebo (kot v primeru programa „tvoja prva zaposlitev EURES“ in čezmejnih partnerstev).

Pri temah dejavnosti vzajemnega učenja, kot so ukrepi za vključevanje mladih, prosilcev za azil, beguncev in dolgotrajno brezposelnih na trg dela ter prihodnja potreba po spretnostih in znanjih, so se pozorno upoštevale prednostne naloge iz smernic za zaposlovanje in priporočila za posamezne države v okviru cikla gospodarskega usklajevanja evropskega semestra 5 . Evropski semester so podpirale tudi druge analitične dejavnosti, ki se financirajo iz programa EaSI, zlasti poročilo o zaposlovanju in socialnih zadevah ter anketa o delovni sili. Program bi moral v okviru svojih analitičnih dejavnosti prednost nameniti izmenjavi dobrih praks med oblikovalci politik v sodelujočih državah z dejavnostmi vzajemnega učenja, ozaveščanja in razširjanja informacij.

Podobno, razširjanje dobrih praks iz različnih držav, vključno s socialnim eksperimentiranjem, na širši operativni ravni krepi ozaveščenost o inovativnih praksah ter nacionalnim in lokalnim akterjem pomaga zagotavljati boljše storitve in proizvode. Zato je ohranjanje mrež na ravni EU ključnega pomena za usklajevanje različnih političnih programov na različnih ravneh upravljanja in v sodelujočih državah.

V praksi bi prožnejša razporeditev sredstev med tri osi programa (namesto sedanjih minimalnih okvirnih deležev iz uredbe o programu EaSI) omogočila več manevrskega prostora za prenos proračunskih sredstev med njimi, kadar bi bilo to potrebno. To bi lahko zlasti pomagalo osi mikrofinanciranje/socialno podjetništvo, kjer poraba temelji na povpraševanju. Z večjo prožnostjo bi se lahko tudi povečala odzivnost na nove potrebe (npr. nove pobude, kot so evropska solidarnostna enota 6 , nov začetek socialnega dialoga 7 , Novi program znanj in spretnosti za Evropo 8 ali Evropski organ za delo 9 ).

3.2.Uspešnost

Tri osi programa se razlikujejo glede na uspešnost pri ustvarjanju rezultatov in doseganju ciljev ter uvajanju sprememb. Program Progress je najuspešnejši pri olajševanju izmenjevanja informacij, vzajemnega učenja in dialoga ter pri razvoju in razširjanju primerjalnega in analitičnega znanja. Ena od uspešnejših dejavnosti mreže EURES je prispevanje k razvoju preglednega trga dela v smislu povpraševanja in ponudbe. Iz dokazov v zvezi z osjo mikrofinanciranje/socialno podjetništvo je razvidno, da sta se s financiranjem iz programa EaSI povečala razpoložljivost finančnih sredstev v sodelujočih državah in dostop do njih.

Finančni posredniki so v svoje dejavnosti vključili ranljive skupine, vendar so bile med državami velike razlike. V večini primerov ranljive skupine kljub temu ne predstavljajo večine končnih upravičencev. Te se še vedno srečujejo z ovirami pri dostopu do finančnih sredstev. Na podlagi najnovejših letnih podatkov o učinku (september 2016) je v povprečju 35 % najemnikov mikrokreditov žensk, več kot 40 % je mlajših od 30 let ali starejših od 50 let, skoraj 20 % je brezposelnih (v primerjavi z 62 % samozaposlenih/podjetnikov), 10 % pa jih ima priseljensko ozadje (zunaj EU). Več ukrepov mora biti osredotočenih na ranljive skupine, zato je treba proučiti možnost, da bi se v preostanku programa EaSI zanje uvedli minimalni cilji. Finančni instrumenti temeljijo na povpraševanju, zato bi jih moralo biti mogoče izvajati s stopnjo prožnosti, s katero bi se izpolnilo povpraševanje na trgu. Pobude za Evropski investicijski sklad, ki temeljijo na politikah, se lahko upoštevajo pri oblikovanju prihodnjih instrumentov za nadaljnje spodbujanje vključevanja ranljivih skupin.

Pri vrednotenju so bili izpostavljeni številni načini za izboljšanje uspešnosti. Čeprav je program Progress še naprej osredotočen na področja politike, ki so pomembna za zainteresirane strani in jih te cenijo (zaposlovanje in delovni pogoji), bi bilo treba izboljšati njegova prizadevanja za eksperimentiranje na področju socialne politike s spremembo njegove osredotočenosti na to ter njegovih postopkov za vrednotenje in izbiranje projektov in s poenostavitvijo izvajanja takih projektov na širši ravni. V zvezi z mrežo EURES bi bilo treba proučiti daljše obdobje izvajanja (vsaj dve leti) in ukrepe za zmanjšanje upravnega bremena za upravljanje razpisov za zbiranje ponudb, da bi se zainteresiranim stranem omogočili ustrezen razvoj projektov, njihovo izvajanje, merjenje njihove uspešnosti in zagotovitev njihove trajnosti. V zvezi z osjo mikrofinanciranje/socialno podjetništvo se za drugo obdobje izvajanja EaSI predlaga večja osredotočenost na ranljive skupine, na primer določitev cilja glede deleža/števila ranljivih skupin, upravičenih v razpisih za zbiranje ponudb.

3.3.Učinkovitost

Vrednotenje zagotavlja vpogled v usklajenost razpoložljivih sredstev in ciljev programa. Finančna sredstva, ki so na voljo, so zadoščala za izvajanje dejavnosti programa Progress in mreže EURES, proračun za sklop mikrofinanciranje v okviru tretje osi pa je bil premajhen. Visoka stopnja uporabe jamstvenega instrumenta programa EaSI, ki je del osi mikrofinanciranje/socialno podjetništvo, je pomenila pritisk na proračun in privedla do porabe celotnega proračuna za mikrofinanciranje. Ker so v sklopu socialno podjetništvo običajno potrebna višja posojila kot v sklopu mikrofinanciranje, je bilo zagotovljenih manj posojil. To je vplivalo na število podpisanih pogodb 10 .

Nezadosten proračun tretje osi za prvo obdobje izvajanja je bil medtem saniran, tako da se je omogočilo predhodno financiranje iz proračuna programa EaSI za obdobje 2017–2020, ki je bilo na voljo prej, da je bilo mogoče izpolniti veliko povpraševanje na trgu. Predhodno financiranje je bilo mogoče z jamstvom iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI 11 ). Kot odziv na veliko povpraševanje po jamstvenem instrumentu programa EaSI je os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo decembra 2017 dejansko prejela dodatnih 100 milijonov EUR iz EFSI. Zaradi tega se bo povečal skupni obseg ukrepov za jamstveni instrument EaSI, Evropski investicijski sklad pa bo lahko izvajal precej večje število operacij.

Učinkovitost programa Progress bi bilo mogoče še izboljšati z uvedbo sprememb in zmanjšanjem upravnega bremena v fazah oddaje in izvajanja projektov. Poleg tega kandidati ne vedo vedno, ali bi se morali sofinancirati stroški dela ali dejanska denarna vrednost. To bi bilo treba pojasniti v razpisnih pogojih.

V zvezi z mrežo EURES so bili za preglednost prostih delovnih mest dodeljeni večji zneski, kot je bilo prvotno načrtovano, da bi se uvedla nova informacijska tehnologija, vendar sta razvoj in zagotavljanje storitev ostala razmeroma stabilna.

Čeprav je skupni proračun programa na splošno zadosten, bi bilo treba omogočiti prožnejšo prerazporeditev med tremi osmi, da bi se zmanjšale razlike med načrtovanimi in dejanskimi odobritvami ter zagotovil optimalen prenos proračunskih sredstev med njimi, kadar bi bilo to potrebno.

3.4.Skladnost

Splošna ocena skladnosti programa, pridobljena pri vrednotenju, je, da so se zaradi poenostavitve trije predhodni programi združili v okviru programa EaSI. Vendar je bilo pri vrednotenju ugotovljeno, da vse tri osi kljub prizadevanjem za vzpostavitev sinergij med njimi še vedno delujejo precej samostojno. Vse dejavnosti programa bi morale biti bolj osredotočene na morebitne koristi skladne strukture programa, pri tem pa spodbujati interdisciplinarne rešitve za več izzivov.

Kar zadeva skladnost z drugimi programi EU, je program EaSI najbolj usklajen z ESS. Program Progress in drugi programi EU, kot so ESS, Erasmus+, Obzorje 2020 in COSME, se med seboj dopolnjujejo v smislu posebnih ciljev, dejavnosti in upravičencev. Ugotovljeno je bilo tudi dopolnjevanje med mrežo EURES in programom evropskega teritorialnega sodelovanja (Interreg). Zdi se, da je tudi os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo skladna z drugimi instrumenti mikrofinanciranja na ravni EU. Ti podpirajo mala in srednja podjetja (npr. finančno jamstvo COSME) ali družbe oziroma velika kapitalska podjetja (InnovFin), medtem ko program EaSI podpira le mikropodjetja ali socialna podjetja. Zagotavljajo tudi večje zneske financiranja (InnovFin in COSME) ter večjo raznolikost finančnih produktov (npr. program InnovFin). Osredotočajo se le na posebne skupine upravičencev v nekaterih državah, os mikrofinanciranje/socialno podjetništvo pa obravnava vse sodelujoče države.

Čeprav se program EaSI in drugi instrumenti EU dopolnjujejo, pa večjo skladnost ovira raznolikost logike ukrepanja in pravil za upravljanje skladov. Soobstoj različnih predpisov (finančna uredba za finančne instrumente in uredba o skupnih določbah za strukturne sklade) otežuje izkoriščanje dopolnjevanja različnih skladov. Vzpostaviti je treba posebne mehanizme, da bi se olajšale sinergije med različnimi skladi EU, na primer tako, da se omogoči razširitev socialnega eksperimentiranja, ki se preskuša v okviru programa EaSI, ali njegovo povečanje s financiranjem iz ESS. Poenostavitev pravil bi lahko prispevala k čim večjemu povečanju možnosti takega dopolnjevanja in sinergij.

Na nacionalni ravni ni bilo ugotovljenega znatnega prekrivanja med cilji programa EaSI in cilji nacionalnih instrumentov/programov. Med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi se je bilo pokazalo predvsem soglasje, da je treba ohraniti posamezne vrste instrumentov na ravni EU, tudi če je bilo ugotovljenih nekaj manjših prekrivanj med instrumenti na ravni EU in nacionalni ravni. Ta prekrivanja bi se lahko odpravila z nadaljnjo krepitvijo vključenosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani v dejavnosti programa EaSI ter z zagotavljanjem orodij zanje, prenosljivih/primerljivih znanj ter ustrezne podpore za načrtovanje in izvajanje ukrepov, ki obravnavajo socialna vprašanja.

3.5.Dodana vrednost EU

V primerjavi z nacionalno in regionalno podporo je imel program EaSI dokazano dodano vrednost EU v smislu področja uporabe in obsega. Morebitna prekinitev programa EaSI bi pomenila posledice za številne sektorje. Malo verjetno bi bilo, da bi lahko druge nacionalne ali regionalne sheme financiranja podprle eksperimentiranje na področju politike v različnih sodelujočih državah in mrežah nevladnih organizacij na ravni EU, kot ga zdaj podpira program EaSI. Program EaSI je tudi najprimernejše sredstvo za doseganje rezultatov na ravni EU, kot so primerjalne podatkovne zbirke, študije in dejavnosti vzajemnega učenja, ki niso glavna prednostna naloga na drugih ravneh upravljanja.

Poleg tega niso na voljo drugi viri EU, ki bi bili posebej zasnovani za čezmejna partnerstva, čeprav programi Interreg ESRR lahko podpirajo politike zaposlovanja v čezmejnih regijah, če jih načrtujejo zadevne države članice. Tudi podpora za trg socialnih naložb bi se brez financiranja iz programa EaSI verjetno upočasnila, kar bi pomenilo manj socialnih podjetij v EU in manj zaposlitvenih možnosti v teh sektorjih. Podpora EU je močan znak za spodbujanje sprememb na nacionalni ravni ter prispeva k prenosu strokovnega znanja in izkušenj med državami.

Delo, opravljeno v okviru programa EaSI, presega upravljanje finančnih instrumentov, saj zagotavlja različne ukrepe za razvoj ekosistema za socialne finančne trge. Primeri vključujejo nepovratna sredstva za razvoj ponudbe socialnih financ in povpraševanja po njih, pa tudi nefinančnih pobud, kot je kodeks pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov, ki prispeva k zvišanju standardov v sektorju mikrofinanciranja. To je v skladu z enim od ciljev Komisije, in sicer povečati uporabo finančnih instrumentov za privabljanje zasebnih finančnih sredstev in spodbujanje novega sistemskega razvoja na socialnih finančnih trgih.

Vendar so potrebna stalna prizadevanja, zlasti v smislu poročanja o dejavnostih programa EaSI in razširjanja informacij o njegovih rezultatih. Zainteresirane strani si želijo prejeti dodatne informacije in menijo, da bi lahko z boljšim razširjanjem informacij pridobili velike koristi, zlasti v smislu dostopa do finančnih sredstev, rezultatov, primerov in dobrih praks za posamezne države, posodobljenih spletišč in podatkovnih zbirk, širšega nabora jezikov za komuniciranje ter vsebine, ki je dostopnejša širši javnosti.

3.6.Upravljanje programa EaSI

Program EaSI usklajuje enota v okviru Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Evropske komisije, ki je pristojna za opredelitev področja uporabe in financiranja programa ter za spremljanje in vrednotenje njegovega napredka. Enoti pri tej nalogi pomagajo koordinatorji iz operativnih enot generalnega direktorata in odbor za program EaSI, ki ga sestavlja po en predstavnik iz vsake sodelujoče države.

V okviru vrednotenja se je proučila zlasti vloga odbora za program EaSI, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je treba izboljšati vloge in odgovornosti zainteresiranih strani, pa tudi njihovo sodelovanje in komuniciranje. Člani odbora so menili, da sta potrebni večja avtoriteta pri sprejemanju odločitev ter večja odgovornost pri dodeljevanju sredstev in načrtovanju/temah razpisov za zbiranje ponudb 12 .

Ugotovljeno je bilo tudi, da bi bile tematske delovne skupine koristne za poglobitev znanja članov odbora za program EaSI o tehničnih vprašanjih. Za nekatere teme bi lahko bila koristna tudi občasna uporaba strokovnih smernic. Pri vrednotenju je bilo poudarjeno tudi, da člani odbora nimajo dovolj informacij o projektih, ki so izbrani in se izvajajo v njihovih državah, ali o projektih, ki so bili po postopku vrednotenja zavrnjeni. Kandidatom bi bilo treba zagotoviti več povratnih informacij o zavrnjenih vlogah, da bi lahko svoje vloge izboljšali. Odboru je treba pravočasno posredovati več informacij, da jih lahko enostavno posreduje organizacijam, ki bi jih lahko zanimalo sodelovanje na razpisih za zbiranje ponudb.

Podobno velja, da je potrebnega več sodelovanja z drugimi odbori za izmenjavo informacij ter več rednih razprav med odborom za program EaSI in Komisijo.

4.Splošne ugotovitve

V okviru vmesnega vrednotenja so bili poudarjeni številni načini za izboljšanje izvajanja programa EaSI pred koncem sedanjega večletnega finančnega okvira, zlasti z okrepljeno notranjo proračunsko prožnostjo, usmerjanjem k skupinam, ki potrebujejo posebno podporo, poenostavitvijo postopkov, izboljšanjem notranje in zunanje skladnosti ter povezovanjem programa EaSI z drugimi skladi. Zlasti večja poenostavitev financiranja bi lahko imela konkreten učinek na ustreznost, učinkovitost, skladnost, uspešnost in dodano vrednost EU. To bi se lahko izvedlo v obdobju 2017–2020, in sicer z ustreznimi povezavami ali novimi mehanizmi, ki povezujejo različne sklade EU.

Po letu 2020 bo krovni sklad, ki se imenuje Evropski socialni sklad plus (ESS+) in združuje vse sklade, ki jih upravlja Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, vključno s programom EaSI 13 , zagotovil en enostaven vmesnik za upravičence, ki bo zmanjšal razdrobljenost in okrepil sinergije med skladi, s tem pa se bodo ustvarili pogoji za uspešnejše izvajanje politike in dodano vrednost EU.

(1)

  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2013:347:0238:0252:SL:PDF .

(2)

Islandija sodeluje v vseh treh oseh, Norveška sodeluje samo v programu Progress in mreži EURES, Lihtenštajn v programu EaSI ne sodeluje, Švica pa sodeluje le v mreži EURES in samo na lastne stroške.

(3)

  https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/better-regulation-guidelines.pdf .

(4)

Zunanjo podporno študijo, ki jo je izvedla družba ICF Consulting, je usklajeval Generalni direktorat Komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, in sicer z neposrednim spremljanjem in pod neposrednim nadzorom ter nadzorom medresorske usmerjevalne skupine, ki jo sestavljajo tudi druge službe Komisije.

(5)

Glej poročilo o spremljanju uspešnosti za obdobje 2015–2016.

(6)

  https://europa.eu/youth/solidarity_sl .

(7)

  https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=88&langId=sl&eventsId=1028 .

(8)

https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=sl.

(9)

https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1414&langId=sl.

(10)

Medtem ko so leta 2014 potekala pogajanja z Evropskim investicijskim skladom (EIS) o novem instrumentu financiranja, je bilo do septembra 2016 podpisanih 33 pogodb z mikrofinančnimi posredniki v višini 50,3 milijona EUR, kar je pomenilo 13 021 mikroposojil v skupnem znesku 152 288 milijonov EUR. Dosežen je bil faktor vzvoda v višini 3-kratnika začetnega financiranja. Program EaSI je poleg podpore sektorja mikrokreditov v obdobju 2015–2016 prvič financiral socialna podjetja, podpisanih pa je bilo tudi prvih sedem pogodb s finančnimi posredniki v vrednosti 9 milijonov EUR.

(11)

EFSI je pobuda, ki sta jo skupaj začeli skupina EIB – Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad – ter Evropska komisija za pomoč pri premagovanju sedanje naložbene vrzeli v EU z mobilizacijo zasebnega financiranja za strateške naložbe. http://www.eif.org/what_we_do/efsi/index.htm . 

(12)

Vloga odbora mora biti skladna s Pogodbama, pravili za programe porabe iz finančne uredbe in pravnim okvirom za postopek v odboru.

(13)

Pri vmesnem vrednotenju je bilo poudarjeno, da je treba izboljšati notranjo skladnost programa. V okviru ESS+ bo dosežena večja skladnost med cilji sklopa programa EaSI in njegovim financiranjem. Če se cilji in vrste ukrepov, ki se financirajo v okviru sedanje osi Progress, ne bodo spremenili, se bodo finančni instrumenti, ki se izvajajo v okviru sedanje tretje osi programa EaSI, prenesli na program InvestEU, ki bo združil številne finančne instrumente EU, ki so zdaj na voljo za podporo naložbam v EU, dejavnosti, povezane s portalom za zaposlitveno mobilnosti EURES, pa se bodo prenesle na Evropski organ za delo. Neposredno upravljane dejavnosti (neposojilne dejavnosti in podpora za zaposlitveno mobilnost) bodo ostale v okviru sklopa ESS+/EaSI.