EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.2.2019

COM(2019) 83 final

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Evropski raziskovalni prostor: skupna prizadevanja za napredek Evrope raziskav in inovacij

Evropski raziskovalni prostor: skupna prizadevanja za napredek Evrope raziskav in inovacij

1.UVOD

V poročilu o napredku ERP za leto 2018 sta ocenjena trenutno stanje evropskega raziskovalnega prostora (ERP) in napredek, dosežen pri izvajanju ERP v obdobju 2016–2018 1 . Že drugič zapovrstjo se je napredek meril na ravni držav z uporabo mehanizma spremljanja ERP, tj. sklopa 24 glavnih kazalnikov, ki so jih skupaj določili države članice, deležniki s področja raziskav in Komisija ter ki vključujejo osem glavnih kazalnikov 2 .

Izvajanje ERP se osredotoča na šest prednostnih nalog:

1.učinkovitejši nacionalni raziskovalni sistemi;

2.optimalno nadnacionalno sodelovanje in konkurenca, vključno s „skupnim soočanjem z velikimi izzivi“ in „raziskovalnimi infrastrukturami“;

3.odprt trg dela za raziskovalce;

4.enakost spolov in integracija načela enakosti spolov v raziskave;

5.optimalno kroženje, dostop do znanstvenih spoznanj in njihov prenos, vključno s „kroženjem znanja“ in „prostim dostopom“;

Poročilo o napredku ERP za leto 2016 je pokazalo, da je bil v zadnjem desetletju dosežen precejšen napredek pri izvajanju ERP. Na ravni EU so se izboljšali vsi glavni kazalniki, čeprav so med državami članicami še vedno obstajale velike razlike tako v ravni uspešnosti kot stopnji rasti.

Glede na splošno oceno glavnih kazalnikov se napredek pri izvajanju ERP nadaljuje, vendar počasneje kot prej. Stopnja rasti nekaterih glavnih kazalnikov (prednostni nalogi 5 in 6) je stabilna, medtem ko se je pri drugih (prednostne naloge 1, 2 in 4) upočasnila. Pri enem glavnem kazalniku (prednostna naloga 3) je stopnja rasti celo negativna. Vendar to ne vzbuja neposredne skrbi, saj je ta kazalnik le približek, dopolnilni kazalniki za prednostno nalogo 3 pa se še vedno izboljšujejo.

V preglednici na koncu dokumenta so predstavljene stopnje rasti različnih glavnih kazalnikov.

Svet je novembra 2018 sprejel sklepe o upravljanju ERP 3 . Spomnil je na svoje sklepe iz maja 2015, ki so bili podlaga za naslednje nacionalne akcijske načrte za ERP, in pozval k vključitvi spremljanja izvajanja časovnega načrta ERP v poročilo o napredku ERP na podlagi glavnih kazalnikov, ki jih je predlagal Odbor za evropski raziskovalni prostor in inovacije 4 .

Na polovici izvajanja časovnega načrta ERP za obdobje 2015–2020 so do zdaj 24 držav članic in 4 pridružene države sprejele nacionalne akcijske načrte za to obdobje. Ti akcijski načrti zagotavljajo uradne informacije o strategijah ERP ter ustreznih političnih ukrepih v teh državah članicah in pridruženih državah. Predstavljajo pomemben vir za spremljanje napredka pri izvajanju ERP. Večina nacionalnih akcijskih načrtov je oblikovanih v skladu s šestimi prednostnimi nalogami ERP, kar je dodaten dokaz sistematičnih in skupnih prizadevanj za načrtovanje nacionalnih reform za izvajanje ERP.

Na splošno to poročilo kaže, da se napredek pri izvajanju ERP upočasnjuje in da med državami še vedno obstajajo velike razlike, ki se na določenih področjih tudi povečujejo. Ti trendi zahtevajo obnovitev zavez za (i) nadaljnjo krepitev skupnih prizadevanj na vseh ravneh, (ii) reformo nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih sistemov in (iii) uresničitev dobro delujočega ERP. Komisija je predvidela to potrebo s tem, da je predlagala več programov za naslednje obdobje financiranja 2021–2027: med drugim regionalne sklade, evropsko orodje za izvajanje reform ter naslednji okvirni program EU na področju raziskav in inovacij, tj. Obzorje Evropa. Slednji vključuje namenski steber za pomoč pri krepitvi ERP.

2.KLJUČNE UGOTOVITVE IZ POROČILA O NAPREDKU ERP

2.1.Učinkovitejši nacionalni raziskovalni sistemi

Analiza glavnega kazalnika kaže, da se je raziskovalna odličnost povečala, pri čemer je letna stopnja rasti v obdobju 2013–2016 znašala 3,2 % (povprečje EU-28) 5 . Vendar se je ta stopnja rasti v primerjavi z obdobjem 2010–2013 prepolovila.

Na splošno nekatere države, čeprav je javno financiranje na področju raziskav in razvoja ključni dejavnik moči in mednarodne konkurenčnosti nacionalnih sistemov raziskav in inovacij, še vedno zmanjšujejo sredstva za raziskave in inovacije (vladne proračunske dodelitve za raziskave in razvoj kot delež BDP), druge pa v obdobju 2014–2016 teh sredstev niso bistveno povečale 6 . Vendar se države z manj razvitimi nacionalnimi raziskovalnimi sistemi zanašajo tudi na strukturne in investicijske sklade EU za dopolnitev nacionalnih proračunskih sredstev za raziskave in razvoj. Več držav ERP 7 uporablja tudi posredne fiskalne ukrepe za dopolnitev neposrednega vladnega financiranja.

Konkurenčno dodeljevanje sredstev, tj. dodeljevanje finančnih sredstev za raziskave na konkurenčni podlagi, ki vključuje sodelovanje mednarodnih strokovnjakov v odborih za preverjanje, je v državah ERP postalo običajna praksa. Vendar med državami še vedno obstajajo velike razlike med konkurenčnim dodeljevanjem sredstev in enkratnim financiranjem. V nekaterih državah z manj razvitimi sistemi raziskav in inovacij se manj konkurenčne raziskovalne organizacije večinoma zanašajo na enkratno financiranje; to pogosto vpliva na njihovo sposobnost privabljanja najbolj nadarjenih oseb ter razvoja in vzdrževanja raziskovalnih infrastruktur. To zagotavlja nadaljnje reforme njihovih sistemov financiranja za doseganje ustreznega ravnovesja.

Večina nacionalnih akcijskih načrtov je jasno oblikovanih v skladu s prednostnimi nalogami ERP. Ti načrti izražajo vse večjo usklajenost nacionalnih politik na področju raziskav in inovacij v državah ERP, pri čemer so cilji na ravni EU usmerjeni v uresničitev ERP. Države članice EU si prizadevajo tudi za povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti svojih nacionalnih raziskovalnih sistemov z izvajanjem nacionalnih in regionalnih strategij pametne specializacije.

2.2.Optimalno nadnacionalno sodelovanje in konkurenca

Skupno soočanje z velikimi izzivi

Ugotovitve kažejo, da čeprav ima ta prednostna naloga eno najvišjih stopenj rasti med vsemi glavnimi kazalniki ERP, s 3,9-odstotno letno stopnjo rasti v obdobju 2014–2016, je v skoraj vseh državah opazna upočasnitev povečevanja nacionalnih vladnih proračunskih dodelitev za raziskave in razvoj, dodeljenih nadnacionalnim javnim raziskavam in razvoju za vso EU 8 .

Združevanje sredstev in raziskovalnih zmogljivosti za učinkovitejše soočanje s skupnimi izzivi je še vedno ena od glavnih zaznanih in dejanskih koristi nadnacionalnega sodelovanja EU. Dejavno sodelovanje v javno-javnih partnerstvih 9 je bil eden od največkrat omenjenih strateških ciljev v nacionalnih akcijskih načrtih.

Kljub stalnemu napredku v zadnjih letih so za nadaljnji napredek potrebni (i) bolj sistemsko usklajevanje med prednostnimi nalogami javno-javnih partnerstev ter nacionalnimi raziskovalnimi agendami in programi ter (ii) sistematično spremljanje in ocenjevanje učinka sodelovanja v javno-javnih partnerstvih za zagotovitev politične zavezanosti in razpoložljivosti finančnih sredstev 10 . Ta razvoj je podprt z novim političnim ciljem glede povečanja učinka ureditve partnerstev EU na področju raziskav in inovacij, ki temelji na sklepih Sveta 11 in priporočilih Odbora za evropski raziskovalni prostor in inovacije o partnerstvih.

Raziskovalne infrastrukture

Ugotovitve kažejo, da so bile kljub razlikam med državami ERP strateške prednostne naloge določene na nacionalni ravni. Časovni načrti ESFRI so se izkazali za dragocen prispevek k nacionalnim postopkom odločanja, saj pogosto vodijo do uskladitve nacionalnih časovnih načrtov in časovnih načrtov ESFRI.

Čeprav je več kot polovica držav ERP in 19 od 28 držav članic EU imelo vzpostavljene nacionalne časovne načrte in raziskovalne infrastrukture ESFRI, jih je samo tretjina od njih tudi opredelila svoje potrebe po financiranju. Od zadnjega spremljanja leta 2016 je osem držav posodobilo svoje časovne načrte, pri čemer so nekatere od njih prvič opredelile potrebe po financiranju. Kar zadeva projekte in mejnike ESFRI, podatki kažejo, da se sodelovanje držav, ki so nekoliko pod povprečjem ERP, povečuje hitreje kot sodelovanje držav, ki so nekoliko nad povprečjem (pri čemer so se stopnje rasti podvojile oziroma povečale za 40 % v primerjavi z vrednostmi iz leta 2016). To kaže močan trend zbliževanja med državami ERP.

Postopki odločanja se med državami razlikujejo glede na obseg njihovega gospodarstva ter zapletenost raziskovalnih in inovacijskih sistemov. Čeprav so javni razpisi najpogostejši mehanizem, ki se uporablja za dodeljevanje sredstev, se instrumenti in postopki za financiranje raziskovalnih infrastruktur močno razlikujejo ter se pogosto uporabljajo v različnih kombinacijah politik.

Za nadaljnje povečanje učinkovitosti raziskovalnih infrastruktur v Evropi je potrebna boljša izmenjava informacij o dejanski zmogljivosti infrastrukture, prednostnih nalogah pri financiranju, načrtih in strategijah, in sicer tako med državami/regijami kot tudi med raziskovalnimi organizacijami. Analiza kaže, da se države pri dodeljevanju sredstev za nacionalne raziskovalne infrastrukture vse bolj specializirajo za določena področja, pri čemer se odzivajo na potrebo po racionalizaciji na splošno vse višjih stroškov.

2.3.Odprt trg dela za raziskovalce

Ugotovitve kažejo, da se je število oglaševanih prostih mest za raziskovalce prek zaposlitvenega portala EURAXESS v obdobju 2015–2016 v povprečju zmanjšalo za 5 % za celotno skupino držav. S tem se je obrnila prejšnja pozitivna rast, ki je bila v obdobju 2012–2014 7,8-odstotna, kar bi lahko bilo delno posledica alternativne uporabe podobnih nacionalnih portalov.

Vendar pa ugotovitve kažejo tudi 3,9-odstotno povprečno letno rast deleža študentov doktorskega študija, ki so državljani druge države članice EU, v EU-28 ter 7,5-odstotno rast deleža raziskovalcev, ki izražajo zadovoljstvo s postopkom zaposlovanja v njihovi domači raziskovalni ustanovi, ki je odprt, pregleden in temelji na uspešnosti. Delež takih raziskovalcev se je povečal v skoraj vseh državah članicah.

Analiza kaže, da med državami EU še vedno obstaja velika vrzel, kar zadeva odprt trg dela in možnosti raziskovalcev za poklicni razvoj. Zato med različnimi državami in regijami v Evropi obstajajo velike razlike v privlačnosti raziskovalnih poklicev. Ta vrzel ni le posledica različnih sistemov visokošolskega izobraževanja in poklicnih struktur, ampak tudi različnega gospodarskega razvoja, ki vpliva na javne proračune za raziskave ter s tem na plače raziskovalcev in druge pogoje. Razpoložljivost možnosti za učenje, možnosti financiranja raziskav, finančna varnost in delež pogodb za določen čas so ključni dejavniki, ki določajo privlačnost regije ali države.

2.4.Enakost spolov in integracija načela enakosti spolov v raziskave

Poročilo kaže, da se je delež žensk na položajih razreda A v visokošolskem sektorju v obdobju 2014–2016 v EU-28 13 povečal za 1 % letne stopnje rasti in je tako leta 2016 znašal 24 %. Čeprav je bil dosežen napredek v skoraj vseh državah članicah, je trend še vedno neenakomeren.

Analiza kaže, da se na nacionalni ravni ali na ravni EU vse pogosteje sprejemajo načrti za enakost spolov in z njimi povezane politike za sprejetje institucionalnih sprememb. Vse več držav si prizadeva izboljšati preglednost pri zaposlovanju in promociji ter take pobude vključuje v svoje nacionalne akcijske načrte. Vendar analiza nacionalnih akcijskih načrtov kaže, da se različne države članice razhajajo glede oblikovanja ciljev, povezanih z enakostjo spolov 14 .

Vložena so bila precejšnja prizadevanja za vključitev vidika spolov v raziskave na ravni EU in v državah ERP. S tem se je povečalo število objav, ki vključujejo vidik spolov, čeprav je splošna raven vključevanja še vedno nizka.

Čeprav je bil dosežen določen napredek, je na področju raziskav in akademskem področju še vedno prisotna neenakost spolov. V večini držav ERP še vedno obstaja stekleni strop. Temu je še vedno tako, čeprav so bile na ravni EU ter nacionalni in institucionalni ravni sprejete politike in pobude za reševanje vprašanj, kot so nezavedna pristranskost pri ocenjevanju, razlike v plačah 15 in enake poklicne možnosti.

2.5.Optimalno kroženje, dostop do znanstvenih spoznanj in njihov prenos, vključno prek digitalnega evropskega raziskovalnega prostora

Prenos znanja in odprta inovativnost

Od zadnjega poročila o napredku ERP iz leta 2016 je bilo v ERP sprejetih več shem in pobud o odprti inovativnosti in prenosu znanja, s posebnim poudarkom na skupnih dejavnostih med javnimi raziskovalnimi organizacijami in zasebnim sektorjem. Vendar se na nacionalni ravni še vedno uporabljajo različna pravila o intelektualni lastnini.

V študiji je bilo ugotovljeno, da približno 15 % podjetij, vključenih v inovativne izdelke ali postopke v EU-28, sodeluje z univerzami, vladnimi, javnimi ali zasebnimi raziskovalnimi inštituti 16 . V obdobju 2012–2014 se je sodelovanje zasebnega sektorja z univerzami in visokošolskimi ustanovami v povprečju povečalo za 0,7 % na leto, sodelovanje z vladnimi in zasebnimi raziskovalnimi inštituti pa za 4 %.

Število javno-zasebnih soobjav na milijon prebivalcev je stabilno. Vendar se sredstva, ki jih zasebni sektor zagotavlja univerzam in javnim raziskovalnim inštitutom, v zadnjih letih zmanjšujejo.

Prost dostop do objav in podatkov

31 držav ERP je imelo leta 2018 vzpostavljene politike in/ali smernice za podpiranje prostega dostopa do objav, upravljanja raziskovalnih podatkov ali odprte znanosti. 19 od teh držav je na teh treh področjih sprejelo pravne ukrepe 18 . Vendar se tudi v državah, v katerih so bili sprejeti pravni ukrepi, njihovo izvrševanje zelo razlikuje. Samo nekaj držav ERP je uvedlo ukrepe za spremljanje razvoja politik na področju dostopa do objav in upravljanja podatkov raziskav ter njihovega učinka.

V zadnjih letih se prost dostop do objav hitro razvija in napreduje; leta 2016 je bil prost dostop zagotovljen za do 50 % vseh objav v državah ERP 19 . Razlike v izvajanju politik na področju prostega dostopa med državami se izražajo v različnem izvajanju politik in v raznolikosti prednostnih vrst prostega dostopa. Nekatere države dajejo prednost zlatemu odprtemu dostopu, medtem ko druge spodbujajo zeleno pot (samoarhiviranje v zbirkah podatkov), spet tretje pa kombinacijo obojega. Na splošno se je v zadnjih letih delež znanstvenih objav, do katerih je zagotovljen zlati prosti dostop, povečal v primerjavi z objavami, do katerih je zagotovljen zeleni prosti dostop.

Kar zadeva upravljanje podatkov raziskav, so bile politike uvedene pozneje. Še vedno sta potrebna večja koordinacija in usklajevanje. Finančni in tehnični izzivi, povezani s shranjevanjem in razpoložljivimi oblikami podatkov, še vedno predstavljajo ključne izzive za nadaljnji razvoj prostega dostopa do raziskovalnih podatkov.

Čeprav se je prehod na okolje odprte znanosti že začel, ga še vedno ovirajo številne težave, povezane z avtorskimi pravicami, stroški, varstvom podatkov, zaznavanjem slabše kakovosti revij, do katerih je omogočen prost dostop, nezadostnim usposabljanjem o prostem dostopu in institucionalnimi politikami, ki spodbujajo objavljanje v tradicionalnih revijah.

2.6.Mednarodno sodelovanje

Države članice EU od objave poročila o napredku ERP leta 2016 beležijo majhno, vendar stalno povečevanje števila soobjav z državami, ki niso države ERP. Povprečna letna stopnja rasti v teh državah je v obdobju 2014–2016 znašala 4,4 %, v obdobju 2007–2016 pa 4,2 % 20 .

Države ERP uporabljajo različna orodja za spodbujanje mednarodnega sodelovanja. To vključuje vse od sklepanja dvostranskih sporazumov ter ustanavljanja namenskih raziskovalnih in inovacijskih središč do imenovanja svetovalcev in strokovnjakov na področju raziskav in inovacij na njihovih konzulatih in veleposlaništvih po vsem svetu. Številne države ERP so sprejele tudi nacionalne strategije za internacionalizacijo znanosti in tehnologije ali izpostavile mednarodno sodelovanje v svojih nacionalnih dokumentih, povezanih z raziskavami in inovacijami. Poleg tega si raziskovalne organizacije in organizacije za financiranje raziskav vse bolj prizadevajo za možnosti dvo- ali večstranskega sodelovanja z organizacijami partnerskih držav.

Mednarodna mobilnost raziskovalcev se dejavno spodbuja na ravni EU in nacionalni ravni. Na ravni EU so ključni programi portal EURAXESS in ukrepi Marie Skłodowske-Curie. Države ERP, zlasti tiste z manj razvitimi sistemi raziskav in inovacij, dejavneje spodbujajo vhodno mobilnost za odpravo pomanjkanja človeških virov.

Kljub številnim pozitivnim spremembam v državah ERP še vedno obstaja več izzivov. Med njimi so pomanjkanje finančnih in človeških virov, namenjenih vzpostavitvi in upravljanju mednarodnih partnerstev.

3.SKLEPI

V primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja 21 je bil pri večini glavnih kazalnikov dosežen nadaljnji napredek pri uresničevanju prednostnih nalog ERP, čeprav je bil ta nekoliko počasnejši. Kar zadeva povprečja EU-28, večina glavnih kazalnikov še vedno kaže napredek, čeprav med državami še vedno obstajajo velike razlike glede ravni uspešnosti 22 in stopenj rasti (glej preglednico 1).

Velike razlike v nacionalnem napredku med državami kažejo, da je pri vseh prednostnih nalogah še vedno dovolj prostora za nadaljnji napredek. Za države, ki niso tako uspešne, bi se lahko kot referenčna merila uporabile najvišje ocene ERP.

Dejstvo, da je 28 držav pripravilo in objavilo nacionalne akcijske načrte za ERP, je dokaz skupne politične odgovornosti in dejavnosti glede vseh prednostnih nalog ERP. Ti načrti kažejo visoko ambicioznost za doseganje nadaljnjega napredka v ERP.

Na splošno je mogoče opaziti, da je časovni načrt ERP za obdobje 2015–2020 še vedno vplivno orodje za pomoč državam članicam in pridruženim državam pri opredelitvi, usklajevanju in izvajanju potrebnih reform ERP na nacionalni ravni.

Hkrati počasnejši napredek pri glavnih kazalnikih ERP zahteva razmislek o tem, kako pospešiti, okrepiti in spodbujati izvajanje vseh prednostnih nalog ERP. To je skupna odgovornost vseh držav članic, pridruženih držav in EU.

Bolj sistematična uporaba skupno razvitega mehanizma spremljanja ERP bi lahko okrepila učinek in zbliževanje nacionalnih akcijskih načrtov za ERP. To bi bilo lahko podprto s programi vzajemnega učenja, kot je instrument za podporo politikam 23 , in strateškimi razpravami v Odboru za evropski raziskovalni prostor in inovacije, ob upoštevanju evropskega semestra.

Ker se pojavljajo novi izzivi, morajo evropski in nacionalni organi uskladiti ter prilagoditi svoj politični odziv na stare ovire in nove priložnosti. To pomeni, da se bodo prednostne naloge ERP sčasoma spremenile. Pri oblikovanju sodobnega in prožnega ERP v tesnem sodelovanju z državami članicami, pridruženimi državami, Komisijo in deležniki ERP obstaja jasna dodana vrednost. Predlagani dolgoročni proračun EU je zasnovan za zagotavljanje spodbud in podpore za skupno izboljšanje nacionalnih sistemov raziskav in inovacij ter napredek ERP.

(1)

Komisija o napredku ERP poroča vsaki dve leti. Opisan je razvoj dogodkov na področju politike za obdobje od sredine leta 2016 (končni rok za poročilo o napredku ERP za leto 2016) do sredine leta 2018 (končni rok za poročilo o napredku ERP za leto 2018). Vendar so kazalniki na voljo šele nekoliko pozneje. Zato se večina kazalnikov v tem poročilu nanaša na pretekla leta.

(2)

Ugotovitve iz tega poročila se nanašajo na poročilo „Data gathering and information for the 2018 ERA Monitoring“ (Zbiranje podatkov in informacije za spremljanje ERP za leto 2018) družbe Science Metrix, ki vključuje tudi opredelitve glavnih kazalnikov. Na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov je bilo treba opredelitev nekaterih kazalnikov prilagoditi.

(3)

Dokument 14516/18.

(4)

Dokument 9351/15.

(5)

Tehnično poročilo, preglednica 4.

(6)

Tehnično poročilo, preglednica 5.

(7)

Med „države ERP“ spadajo države članice EU in države, ki so se pridružile okvirnemu programu.

(8)

Tehnično poročilo, str. 46. Stopnje rasti za posamezne države lahko med posameznimi leti močno nihajo.

(9)

Shema ERA-Net Cofund, skupni evropski program Cofund, pobude na podlagi člena 185 PDEU, pobude za skupno načrtovanje programov.

(10)

Tehnično poročilo, str. 46.

(11)

Dokument 15320/17.

(12)

Tehnično poročilo, str. 66.

(13)

Tehnično poročilo, preglednica 15.

(14)

Opredeljeni so bili trije cilji: 1. odprava ovir za zaposlovanje in napredovanje ženskih raziskovalk, 2. odprava neuravnotežene zastopanosti spolov v postopkih odločanja in 3. okrepitev vidika spolov v raziskovalnih vsebinah.

(15)

EU, strategic engagement gender equality 2016–2019 (EU, strateško prizadevanje za enakost spolov v obdobju 2016–2019): https://ec.europa.eu/anti-trafficking/eu-policy/strategic-engagement-gender-equality-2016-2019_en.

(16)

Tehnično poročilo, str. 76.

(17)

Revidirano aprila 2018.

(18)

Tehnično poročilo, preglednica 18.

(19)

Tehnično poročilo, str. 86.

(20)

Tehnično poročilo, preglednica 28.

(21)

Za primerjavo stopenj rasti glavnih kazalnikov s prejšnjim obdobjem poročanja glej poročilo o napredku ERP za leto 2016 na naslovu: http://ec.europa.eu/research/era/pdf/era_progress_report2016/ era_progress_report_2016_com.pdf.

(22)

Glej tehnično poročilo.

(23)

https://rio.jrc.ec.europa.eu/en/policy-support-facility.