(1)

Evropska unija temelji na solidarnosti med državljani in med državami članicami. Ta skupna vrednota iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji usmerja njene ukrepe in zagotavlja potrebno enotnost za reševanje sedanjih in prihodnjih družbenih izzivov, s katerimi so se mladi Evropejci pripravljeni spopadati z izražanjem solidarnosti v praksi. [Sprememba 1]

(1a)

Glede na znatno povečanje humanitarnih kriz in izrednih razmer na svetovni ravni ter zaradi večjega spodbujanja solidarnosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči med državljani Unije je treba razviti solidarnost med državami članicami in s tretjimi državami, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. [Sprememba 2]

(1b)

Humanitarna pomoč temelji na načelih nepristranskosti, nevtralnosti in nediskriminacije, ki so vključena v mednarodno humanitarno pravo in pravo Unije. Humanitarna pomoč zagotavlja odziv v izrednih razmerah, ki temelji na potrebah in katerega namen je ohranjanje življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja, ohranjanje človekovega dostojanstva in zagotavljanje zaščite ranljivim skupinam, ki so jih prizadele naravne nesreče ali nesreče, ki jih je povzročil človek. Bistveni elementi humanitarne pomoči je tudi zmanjševanje tveganja nesreč in pripravljenost na nesreče s krepitvijo zmogljivosti in odpornosti. [Sprememba 3]

(2)

V govoru o stanju v Uniji z dne 14. septembra 2016 je bila poudarjena potreba po vlaganju v mlade in napovedana ustanovitev evropske solidarnostne enote (v nadaljnjem besedilu: program), da bi se za mlade po vsej Uniji ustvarile priložnosti, da pomembno prispevajo k družbi, pokažejo solidarnost in razvijajo svoje spretnosti, pri čemer ne bodo pridobili samo delovnih izkušenj, temveč tudi neprecenljive človeške izkušnje.

(3)

Komisija je v svojem sporočilu z naslovom Evropska solidarnostna enota z dne 7. decembra 2016 (4) poudarila, da je treba okrepiti temelje solidarnostnega dela po vsej Evropi, mladim ponuditi več kakovostnejših priložnosti za solidarnostne aktivnosti na različnih področjih ter podpirati nacionalne , regionalne in lokalne akterje v njihovih prizadevanjih za spopadanje z različnimi izzivi in krizami. Z navedenim sporočilom se je začela prva faza evropske solidarnostne enote, v kateri so se mladim po vsej Uniji priložnosti za prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev omogočale iz različnih programov EU. [Sprememba 4]

(4)

Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji poudarja solidarnost kot eno od ključnih načel Evropske unije. To načelo je navedeno tudi v členu 21(1) Pogodbe o Evropski uniji kot eden od temeljev zunanjega delovanja EU.

(4a)

V okviru te uredbe se solidarnost razume kot občutek odgovornosti vsakega do vseh, da se zaveže za skupno dobro, kar se izrazi v konkretnih dejanjih brez razmišljanja o storitvi v zameno. [Sprememba 5]

(4b)

Pomemben izraz solidarnosti je pomoč ljudem in skupnostim zunaj Unije, ki se soočajo z nesrečami ali so posebej izpostavljene nesrečam in potrebujejo humanitarno pomoč na podlagi temeljnih načel nevtralnosti, človečnosti, neodvisnosti in nepristranskosti. [Sprememba 6]

(4c)

Sodelujoči prostovoljci in organizacije, ki izvajajo dejavnosti Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč, morajo spoštovati načela iz evropskega soglasja o humanitarni pomoči. [Sprememba 7]

(4d)

Obstaja potreba, da se med državljani Unije dodatno razvije solidarnost z žrtvami kriz in nesreč v tretjih državah, obenem pa se poveča raven ozaveščenosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči in prostovoljstva na splošno kot vseživljenjske dejavnosti. [Sprememba 8]

(4e)

Unija in države članice so se zavezale k izvajanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja iz te agende prek notranjih in zunanjih ukrepov. [Sprememba 9]

(4f)

Svet je v svojih sklepih z dne 19. maja 2017 o uresničevanju povezave med humanitarnim delovanjem in razvojem priznal potrebo po povečanju odpornosti z boljšim povezovanjem humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja ter po nadaljnji krepitvi operativnih povezav med medsebojno dopolnilnimi pristopi humanitarne pomoči, razvojnega sodelovanja in preprečevanja konfliktov. [Sprememba 10]

(5)

Mladi bi morali imeti na voljo lahko dostopne , vključujoče in smiselne priložnosti za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih, ki bi jim omogočile, da se angažirajo v korist skupnosti ter pridobijo koristne izkušnje , znanje , spretnosti in kompetence za osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj, s čimer bi se izboljšala njihova zaposljivost. Navedene aktivnosti bi morale tudi podpirati mobilnost mladih prostovoljcev, pripravnikov in delavcev , pa tudi večkulturno izmenjavo . [Sprememba 11]

(6)

Mladim bi bilo treba ponuditi visokokakovostne solidarnostne aktivnosti v smislu, da obravnavajo neizpolnjene družbene potrebe, prispevajo . Njihov cilj bi moral biti reševanje neizpolnjenih družbenih potreb , okrepitev solidarnosti ter prispevanje h krepitvi skupnosti, mladim nudijo in demokratični udeležbi. Mladim bi morale ponuditi priložnost pridobiti , da pridobijo dragoceno znanje , spretnosti in kompetence, so mladim . Morale bi jim biti finančno dostopne ter se izvajajo izvajati v varnih , vključujočih in zdravih razmerah. Spodbujati bi bilo treba dialog z lokalnimi in regionalnimi oblastmi in evropskimi mrežami, ki so specializirane za pereče socialne probleme, da bi čim bolje določili neizpolnjene družbene potrebe in zagotovili program, prilagojen potrebam. Solidarnostne aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na obstoječe zaposlitve ali pripravništva in bi morale prispevati h krepitvi zavez v zvezi z družbeno odgovornostjo družb, ne da bi jih nadomestile. [Sprememba 12]

(7)

Evropska solidarnostna enota je enotna vstopna točka za solidarnostne aktivnosti po vsej Uniji in zunaj nje. Treba bi bilo zagotoviti skladnost in dopolnjevanje z drugimi ustreznimi politikami in programi Unije. Evropska solidarnostna enota se opira na prednosti in sinergije predhodnih ter obstoječih programov, zlasti evropske prostovoljske službe (5) in pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč (6). Prav tako dopolnjuje prizadevanja držav članic za podporo mladim in olajšanje njihovega prehoda iz izobraževanja v zaposlitev v okviru jamstva programov, kot je jamstvo za mlade, in sicer z dodatnimi priložnostmi za vključitev na trg dela v obliki pripravništev ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, v njihovih državah članicah ali v tujini. Zagotovljeno je tudi dopolnjevanje z obstoječimi mrežami na ravni Unije, ki so relevantne za aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, kot sta evropska mreža javnih služb za zaposlovanje (EURES) in mreža Eurodesk ter ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji in mrežami, ki zastopajo mlade in prostovoljce . Poleg tega bi bilo treba zagotoviti dopolnjevanje med obstoječimi podobnimi shemami, zlasti nacionalnimi solidarnostnimi shemami , kot so prostovoljno delo, civilno služenje vojaškega roka in programi mobilnosti za mlade, ter evropsko solidarnostno enoto, in sicer na podlagi dobrih praks, kadar je to primerno , za vzajemno krepitev in obogatitev učinka in kakovosti takšnih shem ter nadgrajevanje dobrih praks. Evropska solidarnostna enota ne bi smela nadomestiti nacionalnih shem. Vsem mladim bi bilo treba zagotoviti dostop do nacionalnih solidarnostnih aktivnosti. Komisija bi morala pripraviti praktične smernice o dopolnjevanju programa z drugimi programi Unije in viri financiranja ter o sinergijah med njimi . [Sprememba 13]

(8)

Kar zadeva razlaganje povezane zakonodaje na ravni Unije, bi se morale tako čezmejne prostovoljske aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote kot prostovoljske aktivnosti, ki se še naprej podpirajo na podlagi Uredbe (EU) št. 1288/2013, šteti za enakovredne tistim, ki se opravljajo v okviru evropske prostovoljske službe.

(8a)

Postopki certificiranja za organizacije pošiljateljice in gostiteljice, opravljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014, se v okviru novega programa ne bi smeli podvajati, pri izvajanju te uredbe od leta 2021 dalje pa bi bilo treba priznati enakovrednost. [Sprememba 14]

(9)

Evropska solidarnostna enota mladim daje nove priložnosti za neformalno in priložnostno učenje, ki jim omogočajo prostovoljstvo, pripravništvo ali zaposlitev na področjih, povezanih s solidarnostjo, ter oblikovanje in razvoj solidarnostnih projektov na lastno pobudo. Te priložnosti prispevajo k izboljšanju njihovega osebnega, izobraževalnega, družbenega, državljanskega in poklicnega razvoja. Evropska solidarnostna enota podpira tudi aktivnosti mreženja udeležencev in organizacij evropske solidarnostne enote ter ukrepe za zagotavljanje kakovosti podprtih aktivnosti in boljše ovrednotenje njihovih učnih izidov. S tem bo prispevala tudi k evropskemu sodelovanju, pomembnemu za mlade, in ozaveščanju o njegovem pozitivnem učinku. Prispevati bi morala tudi h krepitvi skupnosti in podpori obstoječih organizacij, ki izvajajo solidarnostne ukrepe. [Sprememba 15]

(10)

Te aktivnosti bi morale imeti jasno evropsko dodano vrednost in koristiti skupnostim in ter hkrati spodbujati osebni, izobraževalni, družbeni, državljanski in poklicni razvoj posameznikov, izvajajo pa se lahko Morala bi obstajati možnost, da se te aktivnosti izvajajo v obliki prostovoljstva, pripravništev in zaposlitev, projektov ali aktivnosti mreženja na različnih področjih, kot so izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje, enakost spolov, podjetništvo (zlasti socialno), državljanstvo in demokratična udeležba, medkulturni in medverski dialog, socialno vključevanje, vključevanje invalidov, varstvo okolja in narave, podnebni ukrepi, preprečevanje nesreč, pripravljenost nanje in obnova po njih, kmetijstvo in razvoj podeželja, preskrba s hrano in neživilskimi izdelki, zdravje in dobro počutje, ustvarjalnost in kultura, vključno s kulturno dediščino, ustvarjalnost, telesna vzgoja in šport, socialna pomoč in varnost, sprejem in vključevanje državljanov tretjih držav s poudarkom na premagovanju izzivov, s katerimi se srečujejo migranti , teritorialno sodelovanje in kohezija ter čezmejno sodelovanje. Takšne solidarnostne aktivnosti bi morale vključevati kakovostno razsežnost učenja in usposabljanja prek ustreznih aktivnosti, ki se udeležencem lahko ponudijo pred solidarnostno aktivnostjo, med njo in po njej. [Sprememba 16]

(11)

Prostovoljske aktivnosti (znotraj in zunaj Unije) pomenijo bogato izkušnjo v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, ki krepi osebni, družbeno-izobraževalni in poklicni razvoj mladih ter njihovo aktivno državljanstvo , demokratično udeležbo in zaposljivost. Prostovoljske Prostovoljstvo bi moralo temeljiti na pisnem dogovoru o prostovoljskem delu in prostovoljske aktivnosti ne bi smele negativno vplivati na potencialno ali obstoječo plačano zaposlitev ali šteti kot nadomestilo zanjo. Komisija in države članice bi morale glede politik prostovoljstva na področju mladih sodelovati prek odprte metode koordinacije. [Sprememba 17]

(12)

Pripravništva Zlahka dostopna pripravništva in zaposlitve na področjih bi bilo treba jasno ločiti od prostovoljstva , povezanih s solidarnostjo, lahko za mlade pomenijo dodatne priložnosti za vključitev na trg dela, hkrati pa prispevajo k reševanju ključnih družbenih izzivov. To lahko prispeva k spodbujanju zaposljivosti in produktivnosti mladih, hkrati pa olajša njihov tako s  finančnega kot z organizacijskega vidika. Pripravništva nikoli ne bi smela nadomestiti zaposlitev. Vseeno lahko plačana pripravništva in zaposlitve spodbudijo prikrajšane mlade in mlade z manj priložnostmi k sodelovanju v aktivnostih, povezanih s solidarnostjo, do katerih morda sicer ne bi imeli dostopa, obenem pa prinašajo jasno evropsko dodano vrednost, saj prispevajo k obravnavanju nerešenih socialnih izzivov in h krepitvi lokalnih skupnosti. Pripravništva lahko mladim olajšajo prehod iz izobraževanja v zaposlitev in lahko pomagajo spodbujati njihovo zaposljivost , kar je ključno za povečanje njihovih možnosti doseganje trajne vključitve na trgu trg dela. Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela. Pripravništva in zaposlitve v okviru evropske solidarnostne enote sledijo načelom kakovosti iz priporočila Sveta bi morala vedno plačati sodelujoča organizacija, ki gosti ali zaposli udeleženca . Pripravništva bi morala temeljiti na pisnem sporazumu o pripravništvu v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za državo, v kateri se opravlja pripravništvo, kot je primerno , pri čemer bi morala slediti načelom iz Priporočila Sveta z dne 10 .  marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev (7) . Ponujena pripravništva in zaposlitve so odskočna deska za mlade pri vključevanju na trg dela, spremlja pa jih ustrezna podpora po opravljeni aktivnosti. Pripravništva in zaposlitve podpirajo ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice, plačila zanje pa zagotavlja sodelujoča organizacija. Zaposlitve bi morale temeljiti na pogodbi o zaposlitvi v skladu z nacionalnim pravom ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami sodelujoče države, v kateri se zaposlitev opravlja, ali obojim. Finančna podpora za sodelujoče organizacije, ki ponujajo zaposlitve, ne bi smela trajati več kot 12 mesecev. Kot sodelujoče Sodelujoče organizacije bi se morali morale prijaviti za financiranje prek pristojnega izvajalskega organa evropske solidarnostne enote, da bi bili posredniki bile posrednice med mladimi udeleženci in delodajalci, ki nudijo pripravništva in zaposlitve v solidarnostnih sektorjih. Pripravništva in zaposlitve bi morala spremljati ustrezna priprava, usposabljanje na delovnem mestu in podpora po opravljenem solidarnostnem delu v zvezi s sodelovanjem udeleženca. Pripravništva in zaposlitve bi lahko podpirali ustrezni akterji na trgu dela, zlasti javne in zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji ter gospodarske zbornice in organizacije članice EURES v skladu z Uredbo (EU) 2016/589 Evropskega parlamenta in Sveta  (8) v primeru čezmejnih aktivnosti. [Sprememba 18]

(12a)

Prizadevati bi si bilo treba, da bi lahko v pripravništvih in na delovnih mestih sodelovali vsi mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, vključno z mladimi invalidi ter socialno ali kulturno prikrajšanimi, migranti in prebivalci izoliranih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije. [Sprememba 19]

(13)

Iniciativnost mladih je pomembna prednost za družbo in trg dela. Evropska solidarnostna enota prispeva k spodbujanju tega vidika tako, da mladim daje priložnost za oblikovanje in izvedbo lastnih projektov za reševanje specifičnih izzivov v korist njihovih lokalnih skupnosti. Navedeni projekti so priložnost za preskušanje zamisli , razvoj inovativnih rešitev za skupne izzive, reševanje teh izzivov s pristopom od spodaj navzgor in podpiranje mladih pri tem, da sami postanejo gonilna sila solidarnostnih ukrepov. Služijo tudi kot odskočna deska za nadaljnje udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in so prvi korak pri spodbujanju udeležencev evropske solidarnostne enote k samozaposlitvi ali ustanovitvi združenj da so še naprej dejavni državljani, bodisi kot prostovoljci, pripravniki ali zaposleni v združenjih , nevladnih organizacij organizacijah ali drugih organov organih , dejavnih v solidarnostnem, neprofitnem in mladinskem sektorju. Z evropsko solidarnostno enoto bi morali predvsem ustvariti vzdušje, v katerem so mladi vse bolj motivirani za udejstvovanje v solidarnostnih aktivnostih in služenje javnemu interesu. [Sprememba 20]

(13a)

Prostovoljci lahko prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe in v skladu s humanitarnimi načeli ter prispevajo k povečanju uspešnosti humanitarnega sektorja, kadar so ustrezno izbrani, usposobljeni in pripravljeni za napotitev, s čimer je zagotovljeno, da imajo potrebne veščine in lahko pomagajo ljudem v stiski na najbolj učinkovit način, pod pogojem, da so deležni zadostne podpore na terenu in imajo zadosten nadzor. Zato je vloga visoko strokovnih, usposobljenih in izkušenih inštruktorjev ali mentorjev na terenu izjemno pomembna za prispevanje k učinkovitosti humanitarnega odziva in podporo prostovoljcem. [Sprememba 21]

(14)

Mladi in organizacije, ki sodelujejo v evropski solidarnostni enoti, bi morali imeti občutek, da pripadajo skupnosti posameznikov in subjektov, ki so zavezani krepitvi solidarnosti po vsej Evropi. Hkrati sodelujoče organizacije potrebujejo podporo pri krepitvi svojih zmogljivosti za nudenje kakovostnih aktivnosti vedno večjemu številu udeležencev. Evropska solidarnostna enota podpira aktivnosti mreženja, katerih namen je krepitev udejstvovanja mladih in sodelujočih organizacij v tej skupnosti ter spodbujanje duha evropske solidarnostne enote in izmenjave uporabnih dobrih praks in izkušenj. Te aktivnosti prispevajo tudi k ozaveščanju o evropski solidarnostni enoti med javnimi in zasebnimi akterji ter zbiranju podrobnih in smiselnih povratnih informacij od udeležencev in sodelujočih organizacij o izvajanju različnih fazah izvajanja evropske solidarnostne enote. Pri zbiranju povratnih informacij bi morala biti vključena vprašanja o ciljih programa, da bi se lahko bolje ocenilo njihovo izpolnjevanje. [Sprememba 22]

(14a)

Zagotavljanje uspešnega dela programa zahteva večjo prepoznavnost in ozaveščenost ter nadaljnje spodbujanje možnosti financiranja prek informacijskih kampanj (vključno z letnim informativnim dnevom evropske solidarnostne enote) in dinamičnih sredstev komuniciranja, z močnim poudarkom na družbenih medijih, ki zagotavljajo največjo možno ozaveščenost ciljnih skupin, tako posameznikov kot organizacij. [Sprememba 23]

(15)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti kakovosti in cilju vključevanja, ki naj bi ju dosegli prek aktivnosti in drugih priložnosti v okviru evropske solidarnostne enote, zlasti tako, da se udeležencem ponudijo ustrezno spletno ali nespletno usposabljanje, jezikovna podpora , razumna nastanitev , zavarovanje, upravna podpora poenostavljeni upravni postopki in podpora po opravljeni aktivnosti udeležencem pred opravljanjem solidarnostnega dela in po njem ter ovrednotenje znanja, spretnosti in kompetenc, ki so jih pridobili s sodelovanjem v evropski solidarnostni enoti. Podporne ukrepe bi bilo treba razviti in ponuditi v sodelovanju z mladinskimi organizacijami in drugimi neprofitnimi organizacijami ter organizacijami civilne družbe, da bi izkoristili njihovo strokovno znanje na tem področju. Varnost in zaščita prostovoljcev udeležencev in predvidenih upravičencev sta še naprej najpomembnejši, zato se prostovoljcev vedno izredno pomembni. Vse dejavnosti morajo biti v skladu z načelom neškodovanja. Udeležencev se ne bi smelo napotiti na operacije, ki se izvajajo na območjih mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov , niti v objekte, ki so v nasprotju z mednarodnimi standardi človekovih pravic . Vodilo pri aktivnostih, ki vključujejo neposreden stik z otroki, bi moralo biti načelo otrokove koristi, po potrebi pa bi bilo treba preverjati ozadje udeležencev ali sprejeti druge ukrepe za zagotavljanje varstva otrok. [Sprememba 24]

(15a)

V skladu s smernicami Evropske unije iz leta 2017 za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic in členom 9 Konvencije OZN o pravicah invalidov morajo Unija in njene države članice spodbujati in podpirati prehod iz institucionalizacije ranljivih ljudi, kot so invalidi in otroci v oskrbo v družini in skupnosti. Program pri tem ne bi smel podpirati ukrepov ali pobud, ki ovirajo zavezanost odpravi institucionalizacije ali nastanitev, ki bi škodile otrokom ali invalidom. [Sprememba 25]

(15b)

Na vseh stopnjah izvajanja programa bi bilo treba v celoti spoštovati načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji, vključno z opredelitvijo in izborom udeležencev in organizacij. [Sprememba 26]

(16)

Za zagotovitev učinka aktivnosti evropske solidarnostne enote na osebni, izobraževalni, družbeni, kulturni, državljanski in poklicni razvoj udeležencev bi bilo treba ustrezno evidentirati in dokumentirati znanje, spretnosti in kompetence, ki so učni izidi zadevne aktivnosti, in sicer v skladu z nacionalnimi okoliščinami in posebnostmi, kot je priporočeno v Priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (9). Za zagotovitev, da registriranim kandidatom ponudijo ustrezne solidarnostne aktivnosti, bi jim učni izidi posameznih solidarnostnih aktivnosti morali biti na voljo pred odločitvijo za sodelovanje. V ta namen bi bilo po potrebi treba spodbujati uporabo učinkovitih instrumentov za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja na ravni Unije in nacionalni ravni, kot sta Youthpass in Europass. [Sprememba 27]

(16a)

Nacionalne agencije bi morale tudi spodbujati mlade prostovoljce, da postanejo ambasadorji programa, da bi svoje izkušnje delili prek mrež za mlade, izobraževalnih ustanov in delavnic. Tudi nekdanji prostovoljci ali ambasadorji bi lahko prispevali k usposabljanju prihodnjih kandidatov. [Sprememba 28]

(17)

Znak kakovosti bi moral zagotoviti, da sodelujoče organizacije spoštujejo vrednote, načela in cilje Unije ter načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti ter varnostne standarde na vseh stopnjah solidarnostne aktivnosti , med drugim tudi pred opravljeno aktivnostjo in po njej . Pridobitev znaka kakovosti je predpogoj za sodelovanje, vendar ne bi smela avtomatično pomeniti financiranja v okviru evropske solidarnostne enote. Znaki kakovosti bi se morali razlikovati glede na vrsto solidarnostne aktivnosti. [Sprememba 29]

(18)

Vsak subjekt, ki želi sodelovati v evropski solidarnostni enoti, bi moral ob izpolnjevanju ustreznih pogojev prejeti znak kakovosti. Za zagotovitev, da sodelujoče neprofitne organizacije učinkovito in stalno spoštujejo načela in zahteve evropske solidarnostne enote, kar zadeva njihove pravice in odgovornosti, bi bilo treba uvesti ločene znake kakovosti za prostovoljstvo in solidarnostne aktivnosti, za prostovoljstvo v podporo operacijam humanitarne pomoči ter pripravništva in zaposlitve, prav tako pa bi se morale razlikovati glede na funkcijo sodelujoče organizacije. Postopek za podelitev znaka kakovosti bi morali izvajalski organi evropske solidarnostne enote izvajati stalno. Podeljeni znak kakovosti bi bilo treba redno ponovno oceniti in bi ga je mogoče bilo treba odvzeti, če se med preverjanjem ugotovi, da pogoji, ki so vodili do podelitve znaka, niso več izpolnjeni. Upravni postopek bi bilo treba čim bolj zmanjšati, da ne bi odvračal manjših organizacij. [Sprememba 30]

(19)

Subjekt, ki se želi prijaviti za financiranje, da bi nudil aktivnosti v okviru evropske solidarnostne enote, bi moral kot predpogoj najprej pridobiti znak kakovosti. Ta zahteva se ne uporablja za fizične osebe, ki se prijavijo za finančno podporo v imenu neformalnih skupin udeležencev evropske solidarnostne enote za njihove solidarnostne projekte.

(19a)

Praviloma bi bilo treba zahteve za nepovratna sredstva predložiti nacionalni agenciji države, v kateri ima sodelujoča organizacija sedež. Zahteve za nepovratna sredstva za solidarnostne aktivnosti, ki jih organizirajo evropske ali mednarodne organizacije, solidarnostne aktivnosti prostovoljskih skupin na prednostnih področjih, opredeljenih na evropski ravni, in solidarnostne aktivnosti v podporo operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah, bi bilo treba predložiti Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo, ustanovljeni z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/776/EU  (10) . [Sprememba 31]

(20)

Sodelujoče organizacije imajo lahko v okviru evropske solidarnostne enote več vlog. V gostiteljski vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s sprejemanjem udeležencev, kar vključuje tudi organizacijo aktivnosti ter po potrebi svetovanje in podporo udeležencem med solidarnostno aktivnostjo ter zagotavljanje povratnih informacij po končani aktivnosti . V podporni vlogi bodo izvajale aktivnosti v zvezi s pošiljanjem in pripravo udeležencev pred odhodom, med solidarnostno aktivnostjo in po njej, kar vključuje usposabljanje in usmerjanje udeležencev k lokalnim organizacijam po končani aktivnosti , da se povečajo priložnosti za dodatne izkušnje s področja solidarnosti . Nacionalne agencije bi morale tudi spodbujati prostovoljce, da postanejo ambasadorji programa ter svoje osebne izkušnje predstavljajo prek mladinskih mrež in izobraževalnih ustanov ter tako prispevajo k promociji programa. V ta namen bi morale nacionalne agencije prostovoljcem zagotavljati podporo. [Sprememba 32]

(20a)

Da bi podprli solidarnostne aktivnosti med mladimi, bi morale biti sodelujoče organizacije javni ali zasebni subjekti ali mednarodne organizacije, neprofitne ali profitne, ter bi lahko vključevale mladinske organizacije, verske ustanove in dobrodelna društva, posvetne humanistične organizacije, nevladne organizacije ali druge akterje civilne družbe. S programom bi se moral financirati samo neprofitni del aktivnosti sodelujočih organizacij. [Sprememba 33]

(21)

Omogočiti bi bilo treba razširitev projektov evropske solidarnostne enote. Hkrati bi morale biti morebitnim upravičencem na voljo natančne in sproti posodobljene informacije o teh priložnostih. Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe za pomoč nosilcem projektov evropske solidarnostne enote pri vlogah za nepovratna sredstva ali razvijanju sinergij s podporo evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter programov v zvezi z migracijami, varnostjo, pravosodjem in državljanstvom, zdravjem in kulturo. [Sprememba 34]

(22)

Središča za vire evropske solidarnostne enote bi morala pomagati izvajalskim organom, sodelujočim organizacijam in mladim udeležencem evropske solidarnostne enote, da se poveča kakovost izvajanja aktivnosti evropske solidarnostne enote ter izboljšata evidentiranje in vrednotenje kompetenc, pridobljenih s temi aktivnostmi, med drugim z izdajo potrdil Youthpass.

(23)

Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba stalno razvijati, da se zagotovita zagotovi enostaven , neoviran in uporabniku prijazen dostop do evropske solidarnostne enote in enotna vstopna točka v skladu s standardi iz Direktive (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta  (11) . Portal evropske solidarnostne enote zagotavlja enotno vstopno točko za zainteresirane posameznike in organizacije, med drugim za registracijo, identifikacijo in usklajevanje profilov in priložnosti, mreženje in virtualne izmenjave, spletno usposabljanje, jezikovno podporo in podporo pred opravljanjem aktivnosti in po opravljeni aktivnosti njej, povratne informacije in ocenjevalne mehanizme ter druge uporabne funkcije, ki se lahko pojavijo v prihodnosti. Medtem ko enotna vstopna točka zagotavlja prednosti celostnega dostopa do različnih dejavnosti, pa se lahko posamezniki srečujejo tudi s fizičnimi, socialnimi in drugimi ovirami pri dostopu do portala evropske solidarnostne enote. Za premagovanje teh ovir bi morale sodelujoče organizacije udeležencem zagotoviti podporo pri registraciji. [Sprememba 35]

(24)

Portal evropske solidarnostne enote bi bilo treba nadalje razviti ob upoštevanju evropskega okvira interoperabilnosti (12), ki vsebuje posebne smernice za vzpostavitev interoperabilnih digitalnih javnih storitev ter se v državah članicah in v drugih članicah Evropskega gospodarskega prostora izvaja z nacionalnimi okviri interoperabilnosti. Javnim upravam ponuja 47 konkretnih priporočil o tem, kako izboljšati upravljanje aktivnosti na področju interoperabilnosti, vzpostaviti medorganizacijske odnose, poenostaviti postopke, ki podpirajo vseobsežne digitalne storitve, in zagotoviti, da veljavna in nova zakonodaja ne bosta ogrožali prizadevanj za interoperabilnost. Poleg tega bi moral biti portal izgrajen v skladu s standardi, določenimi v Direktivi (EU) 2016/2102. [Sprememba 36]

(24a)

Da bi povečali preglednost izvajanja in učinkovitost programa, bi se morala Komisija o izvajanju programa redno posvetovati s ključnimi deležniki, vključno s sodelujočimi organizacijami. [Sprememba 37]

(24b)

Za pravilno delovanje programa in pravočasno uvedbo ukrepov programa je treba v delovnih programih vzpostaviti mehanizme, ki bodo zagotavljali, da so prijavljeni kandidati v razumnem in razmeroma predvidljivem času obveščeni o ponudbah. Zato bi bilo treba prijavljene kandidate redno obveščati o razpoložljivem solidarnostnem delu ter aktivno vključenih sodelujočih organizacijah ter te informacije posodabljati, s čimer bi te kandidate spodbudili k sodelovanju programu hkrati pa bi jim dali možnost, da stopijo neposredno v stik z akterji, ki delujejo na področju solidarnosti na nacionalni in evropski ravni. [Sprememba 38]

(25)

Za ta program se uporablja Uredba [nova finančna uredba] (13) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(26)

Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (14) ter Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (15) Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 (16) lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (17). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(27)

Evropska solidarnostna enota je namenjena mladim v starosti od 18 do 30 let, za sodelovanje v njenih aktivnostih pa bi se morala zahtevati predhodna registracija na portalu evropske solidarnostne enote.

(27a)

Načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji opominjajo, da bi bilo treba državljanom Unije in osebam, ki v Uniji prebivajo dlje časa, ne glede na njihove kvalifikacije ali starost omogočiti, da sodelujejo kot aktivni državljani. Glede na posebne izzive humanitarne dejavnosti bi morali biti udeleženci pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč stari najmanj 18 let in lahko predstavljajo zelo različne profile in generacije, katerih znanja in spretnosti so pomembni za uspešno izvajanje humanitarnih operacij. [Sprememba 39]

(28)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da so aktivnosti, ki jih podpira evropska solidarnostna enota, dostopne vsem mladim, zlasti najbolj prikrajšanim tistimi z manj priložnostmi, kot je podrobneje navedeno v strategiji vključenosti in raznolikosti, pripravljeni in uporabljeni v okviru programa Erasmus+ . Uvesti bi bilo treba posebne ukrepe , kot so ustrezne oblike solidarnostnih aktivnosti in posamezniku prilagojeno usmerjanje, za spodbujanje socialnega vključevanja in udeležbe prikrajšanih mladih mladih z manj priložnostmi, ter upoštevanje omejitev zaradi oddaljenosti številnih podeželskih območij in najbolj oddaljenih regij Unije ter čezmorskih držav in ozemelj. V ta namen bi morali imeti mladi z manj priložnostmi, brez poseganja v možnost sodelovanja s polnim delovnim časom in v državi, ki ni država njihovega prebivališča, tudi možnost sodelovanja s krajšim delovnim časom ali v državi prebivališča ter bi morali biti upravičeni do drugih ukrepov, katerih cilj je olajšati njihovo sodelovanje v Programu. Podobno bi si sodelujoče države morale prizadevati za sprejetje vseh primernih ukrepov za odstranitev pravnih in upravnih ovir za nemoteno delovanje evropske solidarnostne enote. To bi moralo rešiti upravna vprašanja, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter izdajo evropske kartice zdravstvenega zavarovanja pri čezmejnih aktivnostih znotraj Evropske unije, kadar je to mogoče in brez poseganja v schengenski pravni red ter pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. [Sprememba 40]

(28a)

Posebno pozornost in podporo bi bilo treba nameniti zmogljivosti partnerskih organizacij gostiteljic v tretjih državah in potrebi po vključevanju prostovoljskih aktivnosti v lokalni okvir ter omogočanju interakcije prostovoljcev z lokalnimi humanitarnimi akterji, gostiteljsko skupnostjo in civilno družbo. [Sprememba 41]

(29)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov in doseganju skupnega cilja, da bi bilo v obdobju večletnega finančnega okvira 2021–2027 podnebnim ciljem namenjenih najmanj 25 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih podnebnim ciljem ter da bi ta delež na letni ravni čim prej, najkasneje pa do leta 2027, znašal 30 % . Zadevni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni med zadevnimi postopki ocenjevanja in pregleda. [Sprememba 42]

(30)

Ta uredba za obdobje 2021–2027 določa finančna sredstva, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (18).

(30a)

Ustrezen del proračuna bi moral biti namenjen izmenjavi najboljše prakse med državami članicami in razvoju mladinskih mrež. [Sprememba 43]

(31)

Vrste financiranja in načine izvajanja v skladu s to uredbo bi bilo treba izbrati na podlagi njihove zmožnosti za doseganje specifičnih ciljev ukrepov in rezultatov, ob tem pa upoštevati zlasti stroške kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri nepovratnih sredstvih se med drugim preuči uporaba pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in lestvic stroškov na enoto.

(32)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), lahko v programu sodelujejo v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa, da se programi Unije izvajajo s sklepom na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Ta uredba bi morala podeliti potrebne pravice in dostop odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskemu računskemu sodišču, da bi lahko celovito izvrševali svoje pristojnosti. Za polno sodelovanje tretjih držav v programu bi morali veljati pogoji, določeni v posebnih sporazumih o sodelovanju zadevnih tretjih držav v programu. Polno sodelovanje poleg tega vključuje obveznost ustanovitve nacionalne agencije in upravljanja nekaterih ukrepov programa na decentralizirani ravni. Posamezniki in subjekti iz tretjih držav, ki niso pridružene programu, bi morali imeti možnost udeležbe pri nekaterih ukrepih programa, kot je določeno v programu dela in razpisih za zbiranje predlogov, ki jih objavi Komisija.

(33)

Da bi čim bolj povečali učinek evropske solidarnostne enote, bi bilo treba sprejeti določbe, ki bi sodelujočim državam in drugim programom Unije omogočale, da v skladu s pravili evropske solidarnostne enote dajo na voljo dodatna finančna sredstva.

(34)

V skladu s [členom 88 novega sklepa Sveta o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj] (19) so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih (v nadaljnjem besedilu: ČDO) upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji programa ter ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevni ČDO povezan.

(35)

V skladu s sporočilom Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami Unije (20) bi moral program upoštevati poseben položaj teh regij. Za Sprejeti bodo ukrepi za povečanje sodelovanja najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih bodo sprejeti ukrepi, ki , vključno z okrepljenim obveščanjem javnosti. Taki ukrepi se bodo redno spremljali in ocenjevali. [Sprememba 44]

(36)

V skladu s finančno uredbo bi morala Komisija sprejeti programe dela in o tem obvestiti Evropski parlament in Svet. Ker je treba program izvajati v obdobju sedmih let, je treba zagotoviti dovolj prožnosti, da se ta lahko prilagodi spreminjajočim se razmeram in političnim prednostnim nalogam pri izvajanju solidarnostnih aktivnosti. Uredba zato ne opredeljuje podrobno, kako se bodo oblikovale pobude, in ne določa vnaprej političnih prednostnih nalog ali ustreznih proračunskih prednostnih nalog za naslednjih sedem let. Namesto tega bi bilo treba sekundarne politične odločitve in prednostne naloge, vključno s podrobnostmi posebnih ukrepov, ki jih je treba izvajati prek različnih aktivnosti, določiti s pomočjo letnega programa dela v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta  (21) (finančna uredba).  V programih dela bi morali biti predstavljeni tudi ukrepi, potrebni za njihovo izvajanje v skladu s splošnim in specifičnim ciljem programa, merila za izbor in dodelitev nepovratnih sredstev ter drugi zahtevani elementi. Programe dela in vse njihove spremembe bi bilo treba sprejeti z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda delegiranim aktom . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, ter zagotovi pravočasno in ustrezno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu. [Sprememba 45]

(37)

V skladu s točkama 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Takšne zahteve bi morale vključevati specifične, merljive in realistične kazalnike, ki jih je mogoče meriti skozi čas, kot podlago za ocenjevanje učinkov programa na terenu.

(38)

Na evropski, regionalni, nacionalni in lokalni ravni bi bilo treba zagotavljati ustrezno ozaveščanje, oglaševanje in razširjanje informacij o priložnostih in rezultatih ukrepov, podprtih s programom. Da bi program dosegel veliko potencialnih kandidatov, bi ga bilo treba promovirati prek dinamičnih komunikacijskih sredstev s posebnim poudarkom na družbenih medijih. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti socialnim podjetjem ter jih spodbujati, da podprejo aktivnosti evropske solidarnostne enote. Pri aktivnostih ozaveščanja, oglaševanja in razširjanja informacij bi morali sodelovati vsi izvajalski organi programa in programi Unije, povezani s evropsko solidarnostno enoto, ter bi se morale izvajati na spletiščih Unije , po potrebi tudi s podporo z vključitvijo podpore drugih zainteresiranih strani ključnih deležnikov . [Sprememba 46]

(39)

Za boljše doseganje ciljev programa bi morale Komisija, države članice in nacionalne agencije po možnosti tesno sodelovati v partnerstvu z nevladnimi organizacijami, socialnimi podjetji, mladinskimi organizacijami , organizacijami, ki predstavljajo invalide, in lokalnimi zainteresiranimi stranmi deležniki , ki imajo strokovno znanje s področja solidarnostih ukrepov , vključno s prostovoljsko infrastrukturo in podpornimi agencijami, kot so prostovoljski centri . [Sprememba 47]

(40)

Za doseganje večje učinkovitosti pri obveščanju širše javnosti in boljših sinergij med aktivnostmi obveščanja, ki se izvedejo na pobudo Komisije, bi morali viri, dodeljeni za obveščanje na podlagi te uredbe, prispevati tudi h kritju neoviranega institucionalnega komuniciranja o političnih prednostnih nalogah Unije, če so te povezane s splošnim ciljem te uredbe. [Sprememba 48]

(41)

Za zagotovitev učinkovitega in uspešnega izvajanja te uredbe bi moral program čim bolj izkoristiti obstoječe ureditve upravljanja. Zato bi bilo treba izvajanje programa zaupati obstoječim strukturam, tj. Komisiji in nacionalnim agencijam, imenovanim za upravljanje ukrepov iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus]. Komisija bi se morala s ključnimi zainteresiranimi stranmi, tudi s sodelujočimi organizacijami, redno posvetovati o izvajanju evropske solidarnostne enote.

(42)

Da se v vsaki sodelujoči državi zagotovita dobro finančno poslovodenje , optimizacija stroškov in pravna varnost, bi moral vsak nacionalni organ imenovati neodvisno revizijsko telo. Kadar je to mogoče, bi neodvisno revizijsko telo zaradi čim večje učinkovitosti lahko bilo isto neodvisno revizijsko telo, kot je imenovano za ukrepe iz poglavja III [nove uredbe o programu Erasmus]. [Sprememba 49]

(43)

Države članice bi si morale prizadevati za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za odpravo pravnih in upravnih ovir za pravilno delovanje programa. To vključuje reševanje vprašanj, ki otežujejo pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje ter drugih pravnih težav, ki bi lahko onemogočili mladim dostop do programa , kadar je to mogoče in brez poseganja v pravo Unije o vstopu in prebivanju državljanov tretjih držav. V skladu z Direktivo (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta (22) se države članice spodbuja, da uvedejo skrajšane postopke za sprejem. [Sprememba 50]

(44)

Sistem za poročanje o smotrnosti bi moral zagotoviti, da se podatki za spremljanje izvajanja in ocenjevanja programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno ter s primerno ravnjo podrobnosti. Te podatke bi bilo treba sporočiti Komisiji v skladu z zadevnimi pravili o varstvu podatkov.

(45)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23). [Sprememba 51]

(46)

Za poenostavitev zahtev za upravičence bi bilo treba čim več uporabljati poenostavljena nepovratna sredstva v obliki pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali financiranja po pavšalni stopnji. Pri poenostavljenih nepovratnih sredstvih za podpiranje ukrepov mobilnosti programa, kot jih opredeli Komisija, bi se morali upoštevati življenjski stroški in stroški bivanja v državi gostiteljici. Ob upoštevanju nacionalnega prava bi bilo treba države članice tudi spodbujati, da ta sredstva oprostijo vseh davkov in socialnih prispevkov. Enaka oprostitev bi se morala uporabljati za javne ali zasebne subjekte, ki takšno finančno podporo dodelijo zadevnim posameznikom.

(47)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95 (24), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Za pregled in/ali dopolnitev kazalnikov smotrnosti programa bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(48)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (25). Ta uredba si zlasti prizadeva zagotoviti polno spoštovanje pravice do enakosti žensk in moških ter pravice do nediskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti socialno-ekonomsko ozadje ter spodbujati uporabo členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. [Sprememba 52]

(49)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi, pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.

(50)

Ker države članice cilja te uredbe, tj. spodbujati udejstvovanje mladih in organizacij v dostopnih in visokokakovostnih solidarnostnih aktivnostih, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(51)

[Uredbo o evropski solidarnostni enoti] bi bilo treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021.

(52)

Za zagotovitev neprekinjenosti finančne podpore v okviru programa bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2021 –