52018IE4518

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018IE4518 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018IE4518

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Gospodarske, tehnološke in socialne spremembe naprednih zdravstvenih storitev za starejše(mnenje na lastno pobudo)

EESC 2018/04518

UL C 240, 16.7.2019, p. 10–14 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

16.7.2019

Uradni list Evropske unije

C 240/10

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Gospodarske, tehnološke in socialne spremembe naprednih zdravstvenih storitev za starejše

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 240/03)

Poročevalec: Marian KRZAKLEWSKI

Soporočevalec: Jean-Pierre HABER

Sklep plenarne skupščine	12.7.2018
Pravna podlaga	člen 32(2) poslovnika mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja komisije CCMI	26.3.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	15.5.2019
Plenarno zasedanje št.	543
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	150/3/6

1. Sklepi in priporočila (1)

1.1

Vprašanje staranja prebivalstva v Evropi ter iskanje etičnih, političnih, gospodarskih in socialnih odgovorov nanj pomenita velik izziv in ustvarjata priložnosti na področju zaposlovanja, izobraževanja, gospodarskega razvoja in inovacij v EU.

1.2

Odbor obžaluje, da evropske gospodarske, socialne in zdravstvene politike niso predvidele naraščajočih potreb starejših. Želi, da bi bolj poudarili družbeno in gospodarsko vlogo starejših ter ogromne možnosti, ki jih prinašajo za zaposlovanje, bodisi prek srebrnega gospodarstva bodisi zaradi potreb po oskrbi in storitvah za starejše.

1.3

Za ustrezen prikaz družbeno-demografskih posledic staranja prebivalstva je treba ta pojav ustrezno statistično izmeriti. Z vidika zdravstvenega gospodarstva bi bilo treba staranje prebivalstva meriti dinamično in natančno, pri tem pa zlasti upoštevati spremenljivke, kot so spol, pričakovana zdrava življenjska doba, okoljska epidemiologija itd. Zato bi morali ustanoviti skupino demografov, sociologov in zdravnikov, ki bi ustvarili nabor dinamičnih kazalnikov staranja prebivalstva.

1.4

Pojasniti bi bilo treba pojem oskrbe in osebnih storitev v ustanovah in na domu, saj to zajema različne dejavnosti, ki jih lahko opravljajo izvajalci z najrazličnejšim statusom.

Glede na širok spekter dejavnosti oskrbe in storitev za starejše se te ne štejejo kot en sam gospodarski sektor v EU. Zato bi bilo treba razmisliti o tem, da bi sprejeli splošno pravno opredelitev oskrbe in storitev za starejše v EU.

1.5

EESO priporoča, naj se pravica do dostojnega staranja prizna kot temeljna človekova pravica. Meni, da si je treba na vso moč prizadevati za spodbujanje enakega dostopa do kakovostne oskrbe in storitev.

1.6

EESO želi, da bi digitalna strategija EU upoštevala potrebo po ohranitvi informacij v papirni obliki, da bi starejšim olajšali razumevanje oskrbe, ki jim je na voljo.

1.7

EESO priporoča, naj se stanovanjske politike in politike staranja izvajajo na podlagi inovativnih stanovanjskih shem (kot so modularna, skupinska, medgeneracijska in solidarnostna stanovanja itd.), ki bi jim bilo treba nameniti posebno pozornost in sredstva iz evropskih strukturnih skladov v okviru posebnega programa pomoči.

1.8

Vsem državam članicam bi bilo treba predlagati, da bi ustanovile nacionalne in regionalne opazovalnice za spremljanje staranja, ki bi v sodelovanju z glavnimi gospodarskimi in socialnimi službami:

—	skrbele za sprejemanje pravnih ureditev, s katerimi bi zaščitili socialni in finančni položaj starejših,

—	razvijale mobilnost starejših, tako notranjo (stanovanja) kot zunanjo (dejavnosti, potovanja, prosti čas itd.),

—	zagotavljale dopolnjevanje med storitvami na domu, domovi za starejše in vsemi drugimi oblikami nastanitve za starejše,

—	usklajevale delo negovalcev, oskrbovalcev in izvajalcev storitev za starejše pod nadzorom gerontologa koordinatorja in medicinske sestre.

1.9

EU bi morala razmisliti o vzpostavitvi platforme za usklajevanje dejavnosti opazovalnic za spremljanje staranja, ki bi bila med drugim odgovorna za stalno usposabljanje in širjenje primerov dobre prakse z oblikovanjem javne podatkovne zbirke najboljših izdelkov, naprav, opreme in arhitekture za varno vsakodnevno življenje starejših. EESO želi, da bi EU dejavneje podpirala raziskovalne in razvojne programe na področju človeških in socialnih dejavnikov, značilnih za starejše, ter epigenetike, da bi odkrili glavne molekularne in biološke mehanizme staranja. Priporoča vzpostavitev tehnološke platforme, s katero bi lahko raziskave in razvoj bolje usmerjali k inovacijam, ki varujejo zdravje starejših in delujejo preventivno.

1.10

EESO poziva, naj vsi deležniki v zdravstveno-socialnem sektorju pri obravnavi starejših bolj uporabljajo inovacije s področja digitalne tehnologije, tj. telemedicino, senzorje, elektronske zdravstvene kartice in zdravstvene zapise, tehnologijo za avtomatizacijo doma in tehnologijo umetne inteligence nasploh.

Želi, da bi spodbujali inovacije, tako da bi odpravili razdrobljenost trga in korporativistične pristope, ki ustvarjajo resnične tehnične ovire. Opozarja na pomanjkanje evropskih standardov in certificiranja za materiale in opremo za starejše.

1.11

EESO poziva k vzajemni uporabi novih digitalnih tehnoloških orodij, da bi spodbudili resničen trg, ki bo izpolnjeval potrebe starejših in zagotavljal stabilnost naložb v Evropi.

Meni, da bi bilo treba večjo produktivnost, ki jo prinaša digitalna tehnologija, uporabiti za izboljšanje dobrega počutja starejših in načrtovanje višjih prejemkov za socialne in paramedicinske delavce.

1.12

Močno je treba podpreti poklicno usposabljanje v sektorju. V posebne programe je treba vključiti vprašanja prehrane, padcev na domu, nasilja nad starejšimi in izvajalci storitev, uporabe digitalne tehnologije na domu, nege umirajočih itd. Za financiranje poklicnega usposabljanja izvajalcev v sektorju oskrbe in storitev bi bilo treba zagotoviti sredstva iz strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada.

1.12.1

Glede na raznolikost pristopov v EU EESO priporoča opredelitev skupnega jedra, ki bi vključevalo večji del obstoječega usposabljanja v skladu s postopki, podobnimi tistim, ki so opredeljeni v direktivi 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 in direktivi 2013/55/EU o priznavanju poklicnih kvalifikacij.

1.13

Da bi pripravili in okrepili mobilnost delavcev in storitev za starejše, bi bilo treba ustanoviti evropsko jedro za usposabljanje medicinskih sester v gerontologiji, oskrbovalcev in negovalcev, ki ne bi bilo zgolj tehnično, temveč bi zajemalo tudi družbene in človeške vidike.

1.13.1

Hkrati bi bilo treba izboljšati družbeni in finančni status oseb, ki se ukvarjajo z varstvom in oskrbo starejših. Za razvoj skladne in učinkovite politike staranja je bistveno tudi priznanje pojma oskrbovalca.

1.14

EESO poziva k organizaciji okrogle mize o financiranju tovrstnih storitev, ki bi se je udeležili glavni akterji v zdravstvu in socialnem sektorju, institucionalni regulatorji trgov (državni in lokalni organi), pokojninski skladi, zavarovalnice in pokojninski skladi, da bi zagotovili trajnost storitev in naložb za starejše ter vzdržna delovna mesta in predlagali pošteno ceno storitev. Pred to osrednjo okroglo mizo bi morala potekati vrsta decentraliziranih pripravljalnih sestankov, ki bi jih organizirali v okviru nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov in EESO.

1.15

EESO priporoča oblikovanje evropske komunikacijske politike, s katero bi tako v gospodarskem kot socialnem smislu ustvarili večjo medgeneracijsko solidarnost za pomoč starejšim.

2. Usklajena in urejena politika za starejše

2.1

Za ustrezen prikaz družbeno-demografskih posledic staranja prebivalstva je treba izvesti dobre statistične meritve na podlagi socialno-zdravstvenega pristopa. Smiselno bi bilo:

—	spodbujati sociologe in demografe, da bi izvedli podrobno in v prihodnost usmerjeno analizo družbeno-demografskih razsežnosti staranja (velikost in sestava gospodinjstev, stiki z otroki in drugimi sorodniki, posledice ločitev in združevanja gospodinjstev),

—	vzpostaviti evropska orodja za ocenjevanje, s katerimi bi spremljali in primerjali politike držav članic ter izmenjavali primere dobre prakse.

2.2

S preventivnimi ukrepi lahko omejimo posledice težav pri staranju, a le, če ovrednotimo izzive, ki jih prinaša staranje, prepoznamo dejavnike, ki vplivajo na kakovostno staranje (telesna vadba, druženje, notranji mir, prehrana) ter se tako s človeškega kot finančnega vidika spoprimemo s tem pomembnim izzivom, ne da bi obremenjevali davkoplačevalce in upoštevaje raznolikost finančnih shem.

2.3

Priporočila na tem področju je treba podpreti z znanstvenimi raziskavami, ki bi morale biti osredotočene na epigenetiko in s katerimi bi opredelili glavne molekularne in biološke mehanizme staranja, ki jih je mogoče izboljšati z mikrohranili ter vključenostjo posameznika v okolje. Proizvodnjo kakovostnih bioaktivnih spojin proti propadanju celic bi bilo treba bolje nadzorovati in certificirati, da bi bile bolj učinkovite.

2.4

Pri storitvah za starejše govorimo o dveh dopolnilnih pristopih, tj. institucionalnem pristopu v domovih za starejše in pristopu oskrbe na domu. To dopolnjevanje bo uspešno le, če bomo analizirali naloge in vsebino obeh pristopov, natančno opredelili, komu so namenjene storitve, ter bolje usklajevali akterje in njihova orodja.

2.5

Zbrati in strukturirati bi bilo treba podatke, da bi kvantitativno in kvalitativno ocenili sedanje potrebe po mestih v domovih za starejše, saj je iz preučene literature razvidno, da osebe, stare 85 let in več, četudi so močno odvisne od drugih, večinoma želijo ostati doma.

2.6

Elektronske zdravstvene kartice in elektronske zdravstvene zapise je treba razširiti na vse države članice. Tako bi omogočili boljše razumevanje zdravstvene stvarnosti in olajšali določanje poteka zdravljenja za starejše.

2.7

Spodbujati bi bilo treba odpravo pregrad in s tem partnerstva med različnimi zdravstvenimi in paramedicinskimi delavci, pri tem pa postaviti v ospredje vlogo gerontologa koordinatorja in glavne medicinske sestre, katerih funkcijo bi bilo treba okrepiti, in vzpostaviti povezavo med storitvami institucionalne oskrbe, ambulantno oskrbo in storitvami, družinskim zdravnikom in oskrbovalci. Tako bi lažje ugotovili, kolikšne so potrebe po opremi za starejše in institucionalnem varstvu starejših.

2.8

Poleg strokovnih delavcev je treba priznati in spodbujati delo oskrbovalcev.

V zvezi s tem je zanimiv japonski sistem Fureai Kippu (FK) (2).

2.8.1

EU bi lahko dala pobudo, da bi v kakih desetih evropskih regijah in/ali mestih uvedli pilotni projekt medgeneracijske časovne banke po sistemu FK, nato pa bi predlagala državam članicam, ki bi idejo podprle, da ta mehanizem uvedejo povsod, če bi se izkazal za učinkovitega.

3. Razumna in učinkovita stanovanjska politika

3.1

Stanovanjsko vprašanje starejših je zapleteno in občutljivo. Pri njegovem reševanju bi bilo treba sistematično dajati prednost odločitvi same osebe ter dialogu z družino in sorodniki. Razumna stanovanjska politika za starejše mora upoštevati naslednje dejavnike:

—	stanovanja se starajo skupaj s stanovalci. Stroški, povezani z uporabo neustreznega stanovanja, lahko privedejo do obubožanja, pomanjkanja druženja in poslabšanja zdravja,

—

starejši ne bi smeli imeti zgolj možnosti, da živijo doma ali v ustanovi. Obstajajo tudi alternativne oblike namestitve. Oceniti bi bilo treba njihov socialni in ekonomski potencial ter opredeliti, katere strukture je treba ustvariti glede na profile in bolezni starejših (dnevni centri, nočni centri, lokalni centri za samostojno življenje itd.),

—	razlikovati je treba med „kognitivnimi motnjami“in nezmožnostjo samostojnega življenja,

—	skupno življenje z drugimi ostarelimi osebami ne prinaša prednosti za njihove kognitivne sposobnosti. Povezava med duševnim in telesnim zdravjem starejših je danes znanstveno dokazana,

—	koncentracija ostarelih oseb v ustanovah s popolno oskrbo znatno povečuje tveganje, da se starejši prepustijo malodušju in ravnodušju, kar neizogibno privede do tega, da potrebujejo vse več zdravstvene oskrbe in zdravil.

3.2

Nepremičninska politika v zvezi z ustanovami za namestitev starejših vzdrževanih oseb mora biti razumna, da bi bila učinkovita in da bi starejši lahko krili stroške. Upoštevati pa je treba tudi pomen lokacije. Pri morebitni namestitvi starejših v ustanove je treba dosledno spoštovati njihove odločitve.

3.2.1

Nujno je treba oblikovati dinamične in prožne nepremičninske in urbanistične politike, ki bodo dajale poudarek intermodalnosti stanovanj, medgeneracijskim odnosom in družbeni vključenosti.

3.3

Bistven dejavnik stanovanjske politike je ustvarjanje tehnološkega napredka pri avtomatizaciji doma. Pri tem je treba še posebej poskrbeti, da bodo osebe, ki pomagajo starejšim, ustrezno usposobljene in kvalificirane.

3.4

Glavni cilj pobude „starejšim prijazna mesta“, ki jo podpira Svetovna zdravstvena organizacija, je spodbujanje aktivnega staranja z doseganjem optimalnega zdravja, vključenosti in varnosti starejših državljanov. V tej pobudi se ocenjujejo stanje, strukture in storitve, namenjene starejšim, ter določi načrt za izvajanje prednostnih nalog in doseganje učinkov na kraju samem.

EU bi lahko uvedla program, s katerim bi v okviru pobude „starejšim prijazna mesta“začela izvajati niz pilotnih projektov, ki bi bili usmerjeni na heterogene mestne profile, od sosesk v (zelo) velikih mestih do napol podeželskih območij.

4. Izboljšanje statusa strokovnih delavcev in podpiranje usposabljanja

4.1

V starajoči se družbi se je treba osredotočiti na preučevanje simptomov in njihovo spremenljivost. Za razvoj sistemov in postopkov je potrebnih več strokovnih delavcev. S tem se bo povečalo število zaposlenih v rehabilitaciji in telemedicini.

Zaželeno bi bilo, da bi na podlagi socialnega dialoga sklepali kolektivne pogodbe, s katerimi bi preprečevali veliko fluktuacijo delavcev v sektorju in dajali poudarek na izboljšanju družbenega statusa strokovnih delavcev in povišanju njihovih plač.

4.2

Statistično gledano in ne glede na preučevani scenarij je poklic pomoči na domu potencialno največji vir ustvarjanja delovnih mest. Ker so poklici za oskrbo in pomoč osebam, ki potrebujejo pomoč, na splošno manj občutljivi na gospodarske razmere, bi morala zanje veljati močna dinamika zaposlovanja. Med poklici, ki ustvarjajo največ delovnih mest, so tudi negovalci, oskrbovalci in medicinske sestre.

4.3

Vsa preučena literatura vodi do istega zaključka: oskrba in storitve za starejše ustvarjajo potencialno ogromne možnosti zaposlovanja, saj se prebivalstvo v Evropi vedno bolj stara. Osrednja težava je vzdržnost teh delovnih mest, ki so slabo plačana kljub dodani vrednosti, ki jo ustvarjajo, predanosti osebja in težkim delovnim razmeram.

4.4

Podpirati je treba tudi usposabljanje oskrbovalcev, saj so njihova navzočnost in dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti strokovnih delavcev, neločljivo povezane z dobrim počutjem starejših. EU bi lahko sprejela proaktivno politiko pomoči oskrbovalcem, tako da bi državam članicam predlagala, da prilagodijo svojo socialno zakonodajo in oskrbovalcem priznajo poseben status.

4.5

Ciljne skupine strokovnega usposabljanja o oskrbi in storitvah za starejše so na splošno nizko kvalificirane (ali nekvalificirane), saj nimajo visoke tradicionalne izobrazbe, imajo pa empirično znanje. Zato bi bilo treba opredeliti okvir za razvoj oblik usposabljanja na podlagi atipičnega znanja (strokovnega znanja in socialnih veščin). EESO se zavzema za pristop, pri katerem bi za opredelitev ustreznih profilov znanj in spretnosti uporabili metode poučevanja, ki bi temeljile na pridobljenem znanju, ne da bi pri tem zanemarjali kognitivno učenje.

4.6

Ciljnim skupinam bi bilo treba olajšati dostop do različnih oblik usposabljanja, in sicer tako, da bi jim omogočili več prožnosti pri pridobivanju potrebnega tehničnega znanja prek:

—	orodij IKT (in drugih orodij), ki omogočajo dostop do teoretičnih razlag in informacij,

—	ustvarjanja priložnosti za izmenjavo znanja in izkušenj,

—	imenovanja stalnega mentorja,

—	organizacije spletnih skupnosti za izmenjavo znanja in prakse.

4.7

Tovrstnemu usposabljanju bi bilo treba posvetiti posebno pozornost v okviru programa Erasmus+. Poleg tega bi moral evropski proračunski organ začeti razpravo o tem in jo podpirati, tako da bi uvedel proračunsko vrstico „praktične izkušnje“.

5. Ustrezna politika financiranja

5.1

Načelo splošnega dostopa do oskrbe in storitev za starejše se lahko zgleduje po načelu evropske platforme za starejše (AGE Platform Europe), tj. biti dostopen po ceni, ki ne ogroža kakovosti življenja, dostojanstva in svobodne izbire.

5.2

Starejši ostajajo neposredni in posredni akterji v družbeni strukturi. Ko ne morejo več samostojno živeti, prevzamejo pasivno družbeno vlogo, in sicer ustvarjajo neposredna in posredna delovna mesta, ki so potrebna za organizacijo podporne mreže. Družba lahko pri tem uporabi vse svoje znanje in vire, da zagotovi splošno oskrbo starejših.

5.3

Oskrbo in storitve za starejše večinoma široko podpirajo javni organi prek mehanizmov za zagotavljanje vzdržnega zasebnega povpraševanja gospodinjstev. S pretvarjanjem teh storitev v blago in denar pa se spreminjata vloga javnih organov in upravljanje teh storitev. Država in lokalne skupnosti, kot ponudniki storitev za vzdrževane osebe, običajno prevzamejo vlogo tržnih regulatorjev z uvajanjem postopkov, ki zagotavljajo učinkovitost trga in zaupanje uporabnikov storitev. Pri tem predvsem skrbijo za nadzor izvajalcev na terenu, kakovost storitev in razširjanje informacij. EESO poziva Komisijo, naj državam članicam priporoči, da pri dejavnostih oskrbe in storitev za starejše upoštevajo preglednost trgov in kakovostno opravljanje storitev.

5.4

Za resnično vzdržno povpraševanje po oskrbi in storitvah za starejše bi bilo treba države članice spodbujati, da bi uvedle zavarovanje za ohranitev samostojnosti, ki bi bilo po možnosti vključeno v sistem socialne varnosti. To zavarovanje bi moralo biti vključujoče ter zajemati financiranje storitev in opreme, ki omogočajo dejansko samostojnost. Kriti bi moralo potrebe po oskrbi in storitvah na domu ter začasno ali stalno bivanje v ustanovah.

5.5

Če bi to zavarovanje vključili v sisteme socialne varnosti držav članic, ne bi zadoščalo, da bi ga financirali zgolj prek obdavčitve, temveč bi ga bilo treba financirati tudi iz drugih javnih in zasebnih virov, vključno s sredstvi iz pokojninskih skladov.

Zaželeno bi bilo, da bi Komisija opravila celovito predhodno socialno-ekonomsko študijo o vzdržnosti delovnih mest v sektorju oskrbe in storitev za starejše v Uniji. V njej bi morala predvideti različne načine javnega in zasebnega financiranja, predlagati naložbene mehanizme, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih, in oblikovati različna priporočila na nadnacionalni ravni in na ravni držav članic. Študijo bi bilo treba zasnovati v okviru okrogle mize o financiranju, v kateri bi sodelovali glavni akterji, odgovorni za oskrbo starejših.

V Bruslju, 15. maja 2019

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) To mnenje dopolnjuje mnenje EESO z dne 13. decembra 2012„Gibanja in posledice prihodnjega razvoja sektorja socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih osebnih storitev v Evropski uniji“(UL C 44, 15.2.2013, str. 16) in mnenje EESO z dne 14. februarja 2018„Industrijske spremembe v zdravstvu“(UL C 227, 28.6.2018, str. 11). Upošteva tudi Priporočilo Komisije z dne 2. julija 2008 o čezmejni medobratovalnosti sistemov za vodenje elektronskih zdravstvenih zapisov in Priporočilo Komisije z dne 6. februarja 2019 o evropski obliki izmenjave elektronskih zdravstvenih zapisov.

(2) Japonska (država OECD z najvišjo stopnjo staranja prebivalstva) je uvedla sistem Fureai Kippu, tj. lokalno mrežo za medsebojno pomoč s „časovno banko“, ki omogoča ozaveščanje prebivalstva o prostovoljstvu. V skladu z načelom subsidiarnosti zajema vse oblike pomoči starejšim in invalidom, ki niso vključene v zdravstveno zavarovanje.

Top

Choose the experimental features you want to try