EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.9.2018

COM(2018) 643 final

SPOROČILO KOMISIJE

Sporočilo o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta:

naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven

Sporočilo o novem zavezništvu Afrike in Evropske unije za trajnostne naložbe in delovna mesta: naše partnerstvo za naložbe in delovna mesta se bo dvignilo na novo raven

V hitro spreminjajočem se svetu imata Evropa in Afrika veliko koristi od okrepljenih gospodarskih in političnih vezi. Ta dokument določa ključna področja ukrepanja za trdno gospodarsko agendo za EU in njene afriške partnerje. Njegov namen je spodbujanje znatnega povečanja zasebnih naložb s strani Afrike in Evrope, spodbujanje trgovine, ustvarjanje delovnih mest ter prispevanje k trajnostnemu in vključujočemu razvoju, spodbujanje standardov sodobne in trajnostne tehnologije, varstva okolja in delovne sile ter odgovornega poslovanja. Pomeni zavezništvo za trajnostne naložbe in delovna mesta kot del partnerstva med Evropsko unijo in Afriško unijo.

To zavezništvo je več kot finančni načrt. Predstavlja radikalen premik v načinu, kako kot partnerji razmišljamo in se usmerjamo v gospodarski potencial Afrike in mobilizacijo zasebnega sektorja. Zavezništvo se zavzema za sprostitev zasebnih naložb in iskanje ogromnih priložnosti, ki lahko prinesejo koristi tako afriškim kot evropskim gospodarstvom, s posebnim poudarkom na delovnih mestih za mlade, pri čemer se upoštevajo tudi demografski vzorci Afrike. Gre za gospodarsko strategijo, ki uveljavlja ustrezne prednosti Evrope in Afrike, pri čemer dviguje ambicije načrta za zunanje naložbe 1 na novo raven. Zavezništvo bo na podlagi konkretnih ukrepov v naslednjih petih letih podprlo ustvarjanje 10 milijonov delovnih mest v Afriki.

To zavezništvo ni samostojna pobuda. Je del širšega sklopa odnosov med EU in Afriko ter strateških okvirov, ki združujejo Evropo in Afriko, kot so agenda Združenih narodov do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja kot vodilne vizije za obe celini, pa tudi ustrezna politična okvira Afriške unije (Agenda 2063) in EU (globalna strategija 2 in evropsko soglasje o razvoju 3 ). Je ključni element za uresničitev dogovorjenih zavez iz deklaracije z vrha med Afriško unijo in Evropsko unijo v Abidžanu ter je tudi del izgradnje trdnega afriškega stebra po izteku sporazuma iz Cotonouja in razvoja partnerstev v Severni Afriki v okviru evropske sosedske politike. V središču zavezništva bodo načela partnerstva, dialoga in lastništva. Da bi zavezništvo doseglo svoj polni potencial, bi moralo mobilizirati in usklajevati dejavnosti in instrumente EU in držav članic z Afriko.

Ta skladna gospodarska strategija temelji na sklepih Evropskega sveta iz junija 2018, ki zahtevajo vzpostavitev „novega okvira, ki bo omogočil bistveno okrepitev zasebnih naložb tako iz Afrike kot iz Evrope“, kot tudi na podlagi predlogov Evropske komisije za naslednji večletni finančni okvir in rezultatov sestankov komisij med EU in Afriško unijo. Temelji na pomembnih odločitvah 10. izrednega vrha Afriške unije v Kigaliju 21. marca 2018. Odraža tudi namen izjave z gradu Meseberg z dne 19. junija 2018 4 in namerava prispevati k načrtu francoskega predsedstva skupine G7 leta 2019.

Aktivna mobilizacija z afriškimi partnerji na področju naložb in delovnih mest je ključna za skupno reševanje vprašanj mobilnosti in migracij, spodbujanje usklajenega vključevanja držav izvora, držav tranzita in namembnih držav v skladu z načeli solidarnosti, partnerstva, obveznosti in delitve odgovornosti. Hkrati pa izboljšane skupnega upravljanja migracij in mobilnosti prispeva k splošni stabilnosti, ki spodbuja trajnostne naložbe. Zavezništvo je bistven del strategije, ki na usklajen in uravnotežen način združuje različne elemente našega skupnega pristopa k migracijam: skupna odgovornost pri obravnavanju temeljnih vzrokov za nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje, učinkovito upravljanje meja, preprečevanje in boj proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi, reševanje in varovanje življenj, zagotavljanje poti za zakonite migracije ter zagotavljanje boljšega sodelovanja pri vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji migrantov brez urejenega statusa v skladu z uveljavljenimi načeli in mednarodnimi obveznostmi ter dogovorjenimi ureditvami.

V okviru tega celovitega pristopa bi bilo treba okrepiti zakonite poti v EU, da se zagotovijo varne in učinkovite alternative za nevarne poti in nedovoljene migracije. V ta namen je Komisija v svojem novem sporočilu o spodbujanju zakonitih poti v Evropo 5 pozvala k uresničitvi izboljšanega sistema modre karte EU in k razvoju pilotnih projektov o zakoniti migraciji z izbranimi državami v Afriki.

Ker se dinamika rasti, zaposlovanja in neenakosti ter izzivi, povezani z nestabilnostjo, odpornostjo, zdravjem in upravljanjem, razlikujejo po posameznih regijah Afrike in med državami, bo zavezništvo upoštevalo raznolikost afriške celine in posebnosti vsake države, vključno s posebnimi izzivi v zvezi z nestabilnimi razmerami in pogodbenimi odnosi severnoafriških držav v okviru njihovih pridružitvenih sporazumov in izkušenj, ki izhajajo iz sodelovanja z Evropsko unijo v okviru evropske sosedske politike.

1. Spodbujanje strateških naložb za ustvarjanje delovnih mest in krepitev vloge zasebnega sektorja

Zasebni sektor ima največji potencial za ustvarjanje delovnih mest in rasti, zato je bistveno, da se spodbudijo odgovorne zasebne – domače in tuje – naložbe v Afriki.

Trenutno stanje 

Naložbe v Afriki kažejo neenakomerno sliko, ki odraža svetovno negotovost, pri čemer tokovi tujih neposrednih naložb v Afriko nihajo in ne prikazujejo potrebnega močnega trenda rasti. Južna Afrika, Nigerija, Kenija, Egipt in Maroko so leta 2016 skupaj privabile 58 % skupnih neposrednih tujih naložb, manj razvite in bolj nestabilne države pa se soočajo s sistemskimi izzivi pri privabljanju zasebnih naložb. Nekatere afriške države so še naprej odvisne od primarnih proizvodov, druge pa so pri odzivanju na nizke cene primarnih proizvodov uspele diverzificirati svoja gospodarstva. Poleg tega od leta 2016 vidimo dodatno razširitev neposrednih tujih naložb zunaj ekstraktivnega sektorja 6 .

Kar zadeva naložbe EU v Afriki, je EU največja vlagateljica v Afriki, države članice pa so imele leta 2016 približno 40 % vseh tujih neposrednih naložb v vrednosti 291 milijard EUR 7 . Velik gospodarski napredek Afrike v zadnjih dveh desetletjih in z njim povezan potencial za prihodnost pomenita, da obstaja velika priložnost, da se doseže še več. Demografske napovedi za Afriko jasno kažejo, da je treba ustvariti tudi milijone novih delovnih mest, zlasti za mlade, ki vstopajo na trg dela.

Predlagani potek ukrepanja

Ukrep 1: Podpora Afriki za pritegnitev naložb se bo še dodatno povečala z uporabo vedno večjih zneskov z mešanim financiranjem in jamstvi, da se mobilizirajo viri na kapitalskih trgih z mednarodnimi, evropskimi in nacionalnimi finančnimi institucijami, ter zmanjšajo tvegane naložbe in olajša dostop do financiranja. Prednost imajo sektorji z dodano vrednostjo, ki imajo velik potencial za trajnostno ustvarjanje delovnih mest, zlasti za ženske in mlade, ter povečujejo možnosti za uresničitev njihovih pričakovanj, tudi prek zagonskih podjetij. Posebna pozornost bo namenjena tudi nestabilnim razmeram. EU je med letoma 2014 in 2017 z mešanim financiranjem zagotovila približno 35 milijard EUR. Od začetka izvajanja načrta za zunanje naložbe in ustanovitve Evropskega sklada za trajnostni razvoj 8 leta 2017 je EU mobilizirala sredstva za naložbe v višini 15 milijard EUR z mešanim financiranjem in več kot 16 milijard EUR v okviru jamstva. Do leta 2020 je na dobri poti, da uresniči cilj načrta za zunanje spodbujevalne naložbe v Afriki in sosedstvu v vrednosti 44 milijard EUR. Konkretni rezultati bodo vključevali dostop do električne energije za 30 milijonov ljudi in podjetij ter povečanje zmogljivosti za pridobivanje energije iz obnovljivih virov za 5 gigavatov. 24 000 ljudi bo imelo dostop do cest, ki so prevozne vse leto, zaradi spodbujevalnih naložb v prometno infrastrukturo. Pričakuje se, da bo v Afriki nastalo 3,2 milijona delovnih mest samo v okviru naložbenih programov, ki so usmerjeni v mala in srednja podjetja. To so dobri primeri obsega in vpliva ukrepov v okviru predlaganega zavezništva.

V okviru naslednjega dolgoročnega proračuna (večletnega finančnega okvira) bi morala EU nadalje izboljšati instrumente in orodja, tako da bi zagotovila učinkovitejšo dobavo in znatno povečanje razpoložljivih sredstev v ta namen.

Ukrep 2: Za povečanje naložb zasebnega sektorja z največjim možnim vplivom je treba opredeliti najbolj obetavne vrednostne verige na nacionalni in regionalni ravni. V ta namen trenutno potekajo razprave o paktih za delovna mesta in rast z večino naših afriških partnerjev, katerih cilj je usmerjanje skupnih prizadevanj v okviru teh vrednostnih verig z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest, izkoriščanje možnosti za proizvodnjo in predelavo, sprostitev ogromnega potenciala zelenega in modrega gospodarstva, podpiranje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, odporno na podnebne spremembe, izkoriščanje celotnega potenciala digitalnega preoblikovanja gospodarstva, zlasti e-trgovanja in podatkovnega gospodarstva, ter obravnavanje področij, ki zahtevajo reformo, da bi se izboljšalo poslovno okolje. Delo v zvezi s pakti za delovna mesta in rast zahteva tudi strukturiran dialog z evropskim in afriškim zasebnim sektorjem, ki temelji na platformi za trajnostno poslovanje za Afriko, vzpostavljeni v okviru načrta za zunanje naložbe. Zagotovljena bo povezava z dogovorom skupine G20 z Afriko.

Ukrep 3: Evropa in Afrika imata interes za tesnejše sodelovanje pri strateškem razvoju in interesih. Evropska komisija bo združila afriške in evropske javne, zasebne in finančne subjekte ter akademske kroge na sektorski podlagi pred koncem tega leta, da se preuči in podpre strateški razvoj na kritičnih gospodarskih področjih, kot so digitalne rešitve, energetika, promet in kmetijstvo. Cilj je proučiti dolgoročne izzive in strateške interese, in sicer s preučitvijo, kako pospešiti učinek, spodbuditi javne in zasebne naložbe ter čim bolje izmenjati znanje in izkušnje. To bi prispevalo k opredelitvi strategij za spodbujanje in prednostno razvrščanje sektorske politike in regulativne reforme v afriških državah ter olajšalo s tem povezane javne in zasebne naložbe EU. Maja 2018 sta EU in Afriška unija že ustanovili projektno skupino za afriško podeželje, ki jo sestavljajo afriški in evropski strokovnjaki, in sicer za svetovanje in priporočila glede prednostnih nalog ter naslednjih korakov pri našem sodelovanju na področju kmetijstva, pri čemer sta med drugim proučili, kako spodbuditi javne in zasebne naložbe v afriško trajnostno kmetijstvo, kako olajšati odgovorne zasebne naložbe EU, okrepiti trgovino znotraj Afrike in izvoz iz afriških držav ter opredeliti najboljše politike za podporo mladim iz Afrike na področju kmetijstva, kmetijskega podjetništva in kmetijske industrije. Po srečanju komisij Evropske unije in Afriške unije maja 2018 je bila ustanovljena delovna skupina Evropske unije in Afriške unije za digitalno gospodarstvo. Poleg tega se pripravljajo in izvajajo skupna sektorska ministrska srečanja med Afriko in EU. Komisija bo podprla tudi podobne pobude držav članic, ki prispevajo k uresničitvi tega zavezništva, kot je forum na visoki ravni med Afriko in Evropo, ki ga bo Avstrija pred koncem leta organizirala v okviru njenega predsedovanja Svetu.

2. Vlaganje v ljudi z vlaganjem v izobraževanje in spretnosti

Gospodarsko partnerstvo za spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest mora spretnosti usklajevati s povpraševanjem na trgu dela. Potrebnih je več naložb za zagotovitev dostopa do izobraževanja, še posebej za dekleta in ženske, zlasti za tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje, ter digitalnih spretnosti in kompetenc, ter za obravnavo neusklajenosti med spretnostmi, ki jih mladi prejmejo na sekundarni in terciarni ravni, ter spretnostmi, ki so potrebne za njihovo poklicno življenje. To bo mladim zagotovilo ustrezna znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočile, da načrtujejo svojo prihodnost, hkrati pa si utrjujejo tudi pot do zakonite migracije.

Trenutno stanje

Afrika ima najmlajšo populacijo v vseh regijah sveta in še naprej doživlja močno demografsko rast, vendar je njena delovna sila najmanj kvalificirana na svetu 10 . Vpis v programe tehničnega in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja po Afriki predstavlja danes le 6 % celotnega vpisa v sekundarno izobraževanje 11 . Čeprav je določena stopnja neskladja med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih v vseh rastočih in prestrukturiranih gospodarstvih normalna in neizogibna, pa se preveliko število diplomantov iz tehničnega, poklicnega in splošnega izobraževanja v Afriki usmerja na področja, kjer je povpraševanje po delovni sili majhno 12 .

EU je dolgoletna partnerica Afrike na področju izobraževanja, od predšolske vzgoje in osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem, usposabljanjem in podjetniškim učenjem, pa tudi na področju raziskav in inovacij. EU med letoma 2014 in 2020 podpira dvostranske programe izobraževanja v Afriki s približno 1,34 milijarde EUR. Od tega je skoraj 230 milijonov EUR (17 %) namenjenih poklicnemu izobraževanju in usposabljanju. Do leta 2020 bo 35 000 študentov in raziskovalcev iz Afrike lahko izkoristilo program Erasmus+, do leta 2027 pa bo to število naraslo na 105 000. Do leta 2020 bo 750 000 ljudi prejelo tudi tehnično in poklicno izobraževanje ter usposabljanje za razvoj znanj in spretnosti. Poleg tega EU prek nujnega skrbniškega sklada za Afriko močno podpira programe za gospodarski razvoj, katerih cilj je odpraviti vrzeli v znanju in spretnostih, izboljšati zaposljivost s poklicnim usposabljanjem ter podpirati priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in samozaposlovanje. V regiji Sahel in Afriškem rogu so ti programi od leta 2015 dosegli skupno 1,1 milijarde EUR. EU v obdobju 2014–2020 podpira izobraževanje v Afriki tudi s pobudami na svetovni ravni, kot je Globalno partnerstvo za izobraževanje, in sicer s 475 milijoni EUR.

Potrebnih je več naložb v izobraževanje, in sicer tako iz EU, držav članic kot tudi naših afriških partneric v skladu s celinsko izobraževalno strategijo Afriške unije (2016–2025).

Predlagani potek ukrepanja

Ukrep 4: EU bo podprla pomembno pobudo Afriške unije za znanja in spretnosti 13 , katere cilj je razviti afriški okvir kvalifikacij, instrument za krepitev vključenosti zasebnega sektorja v tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje, podpreti potrebe trga dela ter sistem za tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje ter za poskusno mobilnost študentov in zaposlenih. Podprl se bo dostop visokošolskih in raziskovalnih ustanov do ustreznih e-infrastruktur 14 . Še bolj bo poenostavljena mobilnost študentov, osebja in akademikov na afriški celini (afriški „Erasmus“) 15 . Vsebina programov terciarnega izobraževanja in spretnosti, ki so jih pridobili univerzitetni študenti, bo ustreznejša glede na potrebe trga dela, harmonizacija na področju visokošolskega izobraževanja po vsej celini pa se bo podpirala, da bi zagotovili priznavanje kvalifikacij v Afriki in EU 16 . EU bo v okviru programa Erasmus+ še naprej podpirala štipendije in programe izmenjav med ustanovami terciarnega izobraževanja ter podpirala ustvarjanje znanja na univerzah, da bi te postale pomembni akterji v zapletenih procesih inovacij, od katerih je odvisen prihodnji gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Skupno se bo podpora EU v okviru vseafriškega programa povečala s 45 milijonov EUR v obdobju 2014–2017 na 63 milijonov EUR v obdobju 2018–2020 in tako dosegla skupno 108 milijonov EUR.

Ukrep 5: Z izboljšano podporo na nacionalni ravni bodo znanja in spretnosti ustrezali strateškim razvojnim odločitvam za vsako državo posebej 17 , pri čemer se bo podpora zgledovala po uspešnih pobudah v Severni Afriki, kot je program Med4jobs 18 . Podpora bo čim bolj povezana s sektorji z velikimi možnostmi za naložbe in ustvarjanje delovnih mest. Zato bo tudi na dnevnem redu razprav o paktih za delovna mesta in rast ter se bo obravnavala na sektorskih strateških srečanjih z zasebnim sektorjem, akademskim svetom in finančnimi operaterji (kot je predlagano v ukrepu 3). V naslednjem večletnem finančnem okviru bi si bilo treba močno prizadevati za nadaljnjo krepitev prizadevanj EU na tem področju, in sicer ob popolni skladnosti s predvidenim povečanjem zasebnih naložb za ustvarjanje delovnih mest. EU bo zagotovila, da bo takšna večja naložba tudi bolj strateško usmerjena, s poudarkom na sektorjih z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest, ob upoštevanju velikega pomena neformalnega sektorja v afriškem gospodarstvu za izboljšanje njegovih običajno nizkih stopenj produktivnosti.

3. Krepitev poslovnega okolja in naložbenega ozračja

Za povečanje naložb zasebnega sektorja so potrebni mir, varnost in stabilnost ter ugodno naložbeno in poslovno okolje, vključno z makroekonomsko stabilnostjo in odprtimi finančnimi sistemi za povečanje kreditov zasebnemu sektorju. Zajema tudi ustrezne ukrepe za obravnavanje širših vprašanj kritičnega upravljanja, kot so moč vladnih institucij, pravna država, preglednost in odgovornost, pa tudi korupcija in nezakoniti finančni tokovi.

Trenutno stanje

Naložbeno ozračje v Afriki se na splošno izboljšuje, pri čemer so prisotne znatne nacionalne razlike, vendar raziskave vlagateljev 19 prav tako jasno kažejo, da je na tem področju potrebno še veliko delo, da bi se izboljšala sposobnost Afrike, da na svetovnem trgu konkurira pri privabljanju naložbenega kapitala. Od leta 2009 so prilivi neposrednih tujih naložb v Afriko sistematično predtsvljali manj kot 5 % vseh prilivov neposrednih tujih naložb po svetu. Pravna država, neodvisno sodstvo in predvidljivost obdavčenja ter mir in stabilnost so ključni dejavniki, ki vplivajo na odločitve domačih in tujih vlagateljev. Stroški ustanovitve podjetja naj bi bili v nestabilnih državah približno trikrat višji, kar znatno odvrača zasebne naložbe 20 .

Predlagani potek ukrepanja

Ukrep 6: V okviru zavezništva za trajnostne naložbe in delovna mesta Komisija predlaga okrepitev dialoga in sodelovanja z afriškimi partnerji na področju naložbenega ozračja, vključno z zaščito naložb, kjer je to primerno. To bo podprto z nadaljnjo podporo reformam politik, ki izboljšujejo poslovno okolje ter institucionalne in tehnične zmogljivosti afriških institucij, vključno z digitalnimi rešitvami, da se zagotovi trdno upravljanje javnih financ, vključno s preglednostjo javnih naročil in odhodkov ter bojem proti korupciji in goljufijam, večja odgovornost ter spoštovanje pravne države in dostopa do pravnega varstva. Okrepljena uporaba instrumentov EU za tesno sodelovanje ter tehnično pomoč in izmenjavo informacij bo podpirala učinkovite, pregledne in odgovorne javne uprave. Okrepila se bodo tudi prizadevanja za podporo partnerjem pri mobilizaciji domačih virov, vključno z bojem proti nezakonitim finančnim tokovom 21 , ki povzročajo, da vsako leto Afriko zapusti najmanj 50 milijard USD 22 , kar močno presega skupni znesek letne uradne razvojne pomoči. Ta vprašanja se obravnavajo v dialogih EU s partnerskimi državami, zlasti v okviru proračunske podpore in političnega dialoga; obravnavala se bodo tudi v dialogih z zasebnim sektorjem v okviru načrta za zunanje naložbe ter poslovnih forumov EU in strateških sektorskih razprav z zasebnim sektorjem, akademskim svetom in finančnimi operaterji. Zagotovljena bo povezava z dogovorom skupine G20 z Afriko. Leta 2016 je podpora EU in držav članic k izboljšanju poslovnega okolja v Afriki znašala 200 milijonov EUR 23 , od tega je podpora EU znašala 50 milijonov EUR. Za obdobje 2018–2020 je v okviru 3. stebra načrta za zunanje naložbe predvideno znatno povečanje podpore EU za gospodarske reforme na področju podjetništva in naložb v Afriki, ki poleg namenskih ukrepov, namenjenih izboljšanju upravljanja in zagotavljanju miru in stabilnosti, v povprečju znaša 300–350 milijonov EUR. Ta bi se morala v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 še povečati.

4. Izkoriščanje polnega potenciala gospodarskega povezovanja in trgovine

Za naložbe v sektorje z dodano vrednostjo in delovno intenzivne sektorje so potrebni tudi trgi za proizvode in storitve. Pospeševanje procesa gospodarskega povezovanja na regionalni in celinski ravni v Afriki in krepitev trgovinskih odnosov z EU sta zato bistvena elementa skladne gospodarske strategije.

Trenutno stanje

Trgovina znotraj Afrike je kljub velikim potencialom za rast še vedno zelo nizka; Po podatkih 24 Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj je leta 2000 znašala 10 %, leta 2014 pa 16 %, pri čemer je afriška trgovina z EU pomembna: EU je največja trgovinska partnerica Afrike, saj predstavlja 37 % afriškega izvoza v vrednosti 110 milijard EUR in 35 % afriškega uvoza leta 2017 v vrednosti 133 milijard EUR, EU pa ostaja najbolj odprt trg in glavna destinacija za afriško izdelano blago. Afrika je tudi največja prejemnica pomoči EU za trgovino na svetu, saj je v letu 2015 prevzela obveznosti v višini 4,8 milijarde EUR. Vendar so podatki o skupni trgovini EU z Afriko primerljivi s podatki o trgovini EU s Švico, kar nazorno prikazuje, da bi moral biti potencial rasti za trgovino med EU in Afriko 25 znaten v obeh smereh.

Predlagani potek ukrepanja

Ukrep 7: Uvedba celinskega območja proste trgovine v Afriki marca 2018, vzpostavitev enotnega trga zračnega prometa v Afriki in podpis Protokola o prostem pretoku oseb jasno opredeljujejo prizadevanja Afrike za nadaljnje gospodarsko povezovanje. EU bo v celoti podprla celinsko območje proste trgovine v Afriki. Podpora za pogajanja o celinskem območju proste trgovine v Afriki bi se morala povečati s 7 milijonov EUR (2014–2017) na 50 milijonov EUR (2018–2020), pri čemer bi morala financirati institucionalno in tehnično podporo za različne faze pogajanj (o vprašanjih, kot so tehnične ovire v trgovini, sanitarni in fitosanitarni ukrepi, pravice intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, naložbami, konkurenco in e-trgovino), vključno s podporo za zbiranje podatkov in analizo podatkov.

Ukrep 8: Krepitev trgovine med EU in Afriko. Dolgoročna perspektiva na podlagi izvajanja celinskega območja proste trgovine v Afriki je ustvariti celovit medcelinski sporazum o prosti trgovini med EU in Afriko. Za pripravo na to bi bilo treba kot gradnike v korist celinskega območja proste trgovine v Afriki v največji meri izkoristiti sporazume o gospodarskem partnerstvu, sporazume o prosti trgovini, vključno s poglobljenimi in celovitimi območji proste trgovine, ki so na voljo državam v Severni Afriki, in druge trgovinske režime z EU. Cilj je dodatno povečati afriški izvoz in pritegniti naložbe, vključno s sektorji proizvodnje in predelave, ter spodbujati oblikovanje regionalnih vrednostnih verig s prožnimi pravili o poreklu. Zavezništvo bo v podporo temu dodatno okrepilo in izboljšalo ciljno pomoč za trgovinske ukrepe v podporo olajševanju trgovine ter približevanju tehničnih in kakovostnih standardov za proizvode in drugih regulativnih ukrepov.

Ukrep 9: Za gospodarsko povezovanje in razvoj vrednostnih verig, povezanih z regionalno, celinsko in globalno ureditvijo, je potrebna tudi povezljivost, tako znotraj Afrike kot tudi v okviru strateških povezav med EU in Afriko. Naložbe v infrastrukturo podpirajo možnosti afriških držav, da v celoti izkoristijo priložnosti za ustvarjanje delovnih mest in rasti 26 . Zavezništvo bo preučilo možnosti za podporo okvirjev politike in osrednje omogočitvene infrastrukture, vključno s širokopasovnimi in e-infrastrukturami. Posebna pozornost bo namenjena sektorjem, ki vključujejo trajnostno energijo, promet, podatkovno gospodarstvo, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, krožno gospodarstvo, trajnostno rabo naravnih virov, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo ter modro rast; to bi lahko vključevalo ponudbo partnerstev z industrijo EU, zlasti tam, kjer je vodilna v svetu. To bo povezano s podporo, ki bo zagotovljena za naložbe z mešanim financiranjem in jamstvom.

5. Načini in sredstva 

Ukrep 10: Da bi bilo zavezništvo uspešno, je potrebno vzdrževati stalen dialog med evropskimi in afriškimi partnerji, okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem in tesno posvetovanje s civilno družbo. Zavezništvo je treba podpreti tudi s pomembnim paketom finančnih sredstev. EU in njene države članice so že najpomembnejši partner Afrike, saj so leta 2016 zagotovile 55 % vse uradne razvojne pomoči Afriki v višini 23 milijard EUR.

Predlog Komisije za prihodnji večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027 predvideva ambiciozen instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje 27 v vrednosti 89,2 milijarde EUR, pri čemer sta Afrika in sosedstvo opredeljena kot prednostni nalogi. Predvidenih je vsaj 32 milijard EUR nepovratnih sredstev za podsaharsko Afriko in 7,7 milijarde EUR za Severno Afriko. To bo dopolnjeno z dodatnim financiranjem iz tematskega stebra, stebra za hitro odzivanje in „rezerve za prožnost“ instrumenta. Instrument na podlagi načrta za zunanje naložbe in Evropskega sklada za trajnostni razvoj predvideva tudi znatno povečanje uporabe mešanega financiranja in jamstev, da bi se mobiliziral znaten obseg sredstev iz javnega in zasebnega sektorja. V okviru predlagane nove strukture za zunanje naložbe 28 , ki naj bi zajemala jamstvo za zunanje ukrepe s povečano zmogljivostjo v višini 60 milijard EUR, bo Afrika opredeljena kot prednostna regija. Visoka predstavnica je s podporo Komisije prav tako predlagala vzpostavitev evropskega mirovnega instrumenta 29 v vrednosti 10,5 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, ki bo dodatno okrepil naše delo z Afriko pri zagotavljanju miru, varnosti in stabilnosti na afriški celini, ki so ključnega pomena za gospodarski razvoj.

Povzetek ukrepov

(1)

Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe, COM(2016) 581.

(2)

  Globalna strategija EU za zunanjo in varnostno politiko , 2017.

(3)

Novo evropsko soglasje o razvoju – „Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost“, UL C 210, 30.6.2017.

(4)

  Izjava z gradu Meseberg , 2018.

(5)

Spodbujanje zakonitih poti v Evropo: nepogrešljiv del uravnotežene in celovite migracijske politike, COM(2018) 635.

(6)

 Tak primer je Etiopija, trenutno druga največja prejemnica neposrednih tujih naložb v Afriki, in sicer so te v letu 2017 znašale 3,6 milijard USD, predvsem v sektorju lahke predelave ter v tekstilnem in avtomobilskem sektorju (UNCTAD, 2018).

(7)

EUROSTAT, 2018.

(8)

Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD.

(9)

Proparco je hčerinska družba francoske razvojne agencije (Agence Française de Développement – AFD), ki je osredotočena na razvoj zasebnega sektorja.

(10)

Africa Pulse (2017), Svetovna banka.

(11)

Celinska izobraževalna strategija Afriške unije 2016–2025.

(12)

Africa Pulse (2017), Svetovna banka.

(13)

S 27 milijoni EUR iz vseafriškega programa se podpira naslednje: i) s skupnim zneskom 14 milijonov EUR finančni instrument za „pobudo za pridobivanje znanj in spretnosti za Afriko“ v sodelovanju s Kreditanstalt für Wiederaufbau, (ii) s skupnim zneskom 8 milijonov EUR „pobuda za pridobivanje znanja in spretnosti za Afriko“ na področju tehničnega sodelovanja skupaj z Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit GmbH in (iii) s skupnim zneskom 5 milijonov EUR pilotni projekt EU in Afriške unije za mobilnost pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

(14)

30 milijonov EUR v obdobju 2018–2020 iz vseafriškega programa, poleg 20 milijonov EUR, dodeljenih v obdobju 2014–2017.

(15)

20 milijonov EUR v obdobju 2018–2020 iz vseafriškega programa, poleg 20 milijonov EUR, dodeljenih v obdobju 2014–2017.

(16)

13 milijonov EUR v obdobju 2018–2020 iz vseafriškega programa, poleg 5 milijonov EUR, dodeljenih v obdobju 2014–2017.

(17)

V obdobju 2018–2020 je 40 milijonov EUR predvidenih za Bocvano, Gabon, Gano, Gvinejo Bissau in Mauritius.

(18)

Program odpravlja neusklajenost med spretnostmi in potrebami trga dela s spodbujanjem podjetništva, posredovanjem med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej ter s spodbujanjem mikro, malih in srednjih podjetij prek inkubatorjev in programov mentorstva.

(19)

Med drugim poročilo Svetovne banke z naslovom „Doing Business“ iz leta 2017.

(20)

Strateško obvestilo Evropskega središča za politično strategijo „The Makings of an African Century“ (2017).

(21)

Neevidentirani kapitalski tokovi, ki izhajajo iz korupcije, kriminalnih dejavnosti, davčnih utaj in opranih poslovnih transakcij.

(22)

  Poročilo skupine na visoki ravni o nezakonitih finančnih tokovih iz Afrike , 2014.

(23)

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, 2018.

(24)

UNCTAD, Africa Economic Outlook 2017.

(25)

Skupna trgovina EU z Afriko predstavlja samo 7,5 % celotnega trgovanja zunaj EU, kar približno ustreza obsegu trgovine EU s Švico. Od tega skoraj dve tretjini odpadeta na Južno Afriko in severnoafriške države (European Commission, Eurostat, Comext, Client and Supplier Countries of the EU28 in Merchandise Trade (value %), 2016, excluding intra-EU trade). http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_122530.04.2018.pdf.

(26)

African Economic Outlook (gospodarske napovedi za Afriko) 2018, African Development Bank (Afriška razvojna banka).

(27)

COM(2018) 460 final, 14. junij 2018.

(28)

Komisija je danes sprejela sporočilo o učinkovitejši finančni strukturi za naložbe zunaj Evropske unije (COM (2018) 644), v katerem so določene zamisli o tem, kako bi bil sedanji sistem še učinkovitejši.

(29)

 Glej informativni pregled o evropskem mirovnem instrumentu.