EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.7.2018
COM(2018) 516 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o „zavezah za zaupanje v statistiko“ držav članic, kot predpisuje Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018DC0516
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the ‘Commitments on Confidence in Statistics’ by Member States as required by Regulation (EC) No 223/2009 of the European Parliament and of the Council of 11 March 2009
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o „zavezah za zaupanje v statistiko“ držav članic, kot predpisuje Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o „zavezah za zaupanje v statistiko“ držav članic, kot predpisuje Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009
COM/2018/516 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.7.2018
COM(2018) 516 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o „zavezah za zaupanje v statistiko“ držav članic, kot predpisuje Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009
1.Uvod
1.1.Uredba (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki
Pravna podlaga za to poročilo je Uredba (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki 1 in zlasti člen 11(4), ki določa:
„Komisija na podlagi letnih poročil, ki jih pošiljajo države članice, redno spremlja zaveze držav članic, ki se po potrebi posodabljajo.
Če država članica do 9. junija 2017 ne objavi zaveze, Komisiji predloži poročilo o napredku pri izvajanju Kodeksa ravnanja in po potrebi o prizadevanjih za vzpostavitev zaveze ter ga objavi. Ta poročila o napredku se redno posodabljajo, in sicer vsaj vsaki dve leti po prvi objavi.
Komisija do 9. junija 2018 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o objavljenih zavezah, po potrebi pa tudi o poročilih o napredku.“
To poročilo je prvo, ki je bilo pripravljeno v skladu z navedeno določbo.
1.2.Zgodovinsko ozadje
(a)Kodeks ravnanja evropske statistike
Kodeks ravnanja evropske statistike 2 določa standard za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Temelji na opredelitvi kakovosti v statistiki iz skupnega evropskega statističnega sistema (ESS) in zajema vsa pomembna področja institucionalnega okolja, postopke priprave statistike in uradne evropske statistične rezultate. Institucionalno okolje je najpomembnejše področje v smislu zaveze, saj institucionalni in organizacijski dejavniki znatno vplivajo na učinkovitost in verodostojnost statističnega organa pri razvoju, pripravi in izkazovanju evropskih statistik.
Kodeks ravnanja evropske statistike je 24. februarja 2005 potrdil Odbor za statistični program. Odbor za evropski statistični sistem (Odbor ESS) ga je revidiral 28. septembra 2011 in ponovno 16. novembra 2017. Odbor ESS je skupaj z novo različico Kodeksa ravnanja iz leta 2011 sprejel okvir za zagotavljanje kakovosti. Ta okvir zagotavlja smernice glede izvajanja Kodeksa ravnanja evropske statistike.
Kodeks je hrbtenica skupnega okvira kakovosti ESS in statistični organi ESS so se zavezali, da bodo ravnali v skladu z njim. Uvedeni so bili sistematični medsebojni strokovni pregledi za preverjanje skladnosti s Kodeksom, prek letnih poročil Odboru ESS pa se spremlja napredek. Pomen skladnosti s Kodeksom ravnanja je bil dodatno izpostavljen, ko je Odbor ESS septembra 2016 sprejel izjavo o kakovosti.
Eurostat prek medsebojnih strokovnih pregledov spremlja skladnost s Kodeksom ravnanja evropske statistike. Prvi krog pregledov je potekal med letoma 2006 in 2008, da bi se ocenila skladnost nacionalnega statističnega urada (NSU) z načeli 1 do 6 in 15 Kodeksa. Sledil je drugi krog medsebojnih strokovnih pregledov med letoma 2013 in 2015, ki je zajemal vseh 15 načel Kodeksa in oba NSU ter druge nacionalne statistične organe. Eurostat bo ukrepe za izboljšanje, ki izhajajo iz drugega kroga, še naprej spremljal vsako leto do konca leta 2019, ko naj bi bili izvedeni vsi zadevni ukrepi. V sklopu obeh krogov je bil pregledan tudi Eurostat, ki ga vzporedno spremlja Evropski svetovalni organ za upravljanje statističnih podatkov (ESGAB).
Komisija (Eurostat) pripravlja letna poročila o spremljanju skladnosti NSU s Kodeksom ravnanja. Letno poročilo ESGAB opisuje napredek v okviru celotnega evropskega statističnega sistema in zlasti Eurostata. Rezultati letnega spremljanja so del skupne ocene statističnih podatkov EU, ki je bila jeseni predstavljena Svetu za ekonomske in finančne zadeve. Leta 2008 3 in ponovno leta 2016 4 je Komisija poročala Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Kodeksa ravnanja evropske statistike in usklajevanju z ESS.
(b)Zaveza za zaupanje v statistiko
Komisija je prvič predstavila koncept zaveze za zaupanje v statistiko (v nadaljnjem besedilu: zaveza) v sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „K trdnemu vodenju kakovosti za evropsko statistiko“ z dne 15. aprila 2011 5 . Namen zavez je bil vključiti nacionalne vlade v odgovornost za stopnjo skladnosti države s Kodeksom ravnanja evropske statistike in s tem vzpostaviti povezavo med Kodeksom in vladami, ki je pred tem ni bilo. Dodana vrednost zavez je bila prav v zagotavljanju povezave z vlado, predvsem institucionalnih vidikov statističnih načel Kodeksa ravnanja, na katere sami statistični organi niso imeli vpliva. Komisija je v tem sporočilu predlagala tudi revizijo pravnega okvira, Uredbe (ES) št. 223/2009, in uvedbo koncepta zavez v uredbo kot enega od mnogih ukrepov za okrepitev zaupanja javnosti v evropsko statistiko. Svet je podprl načrtovano uvedbo zavez in revizijo Uredbe (ES) št. 223/2009.
Pred sprejetjem predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 je imela Komisija z državami članicami obsežne razprave o možni obliki zavez. V obrazložitvenem memorandumu predloga se omenja sporočilo iz leta 2011 in predlaga vzpostavitev „zavez, s katerimi bi bile nacionalne vlade opozorjene na svojo vlogo in soodgovornost pri zagotavljanju verodostojnosti uradne statistike ob spoštovanju neodvisnosti NSU“.
Leta 2015 so Komisija (Eurostat) in države članice nadaljevale razgovore v okviru ESS, da bi zagotovile učinkovitost in uspešnost orodij ter omogočevalcev iz Uredbe (ES) št. 223/2009, kot so zaveze za zaupanje v statistiko.
V skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 223/2009 so zaveze instrumenti, ki naj bi jih vzpostavile tako države članice kot Komisija, s katerimi si „dodatno prizadevajo za zagotavljanje zaupanja javnosti v evropsko statistiko in napredka pri izvajanju statističnih načel iz Kodeksa ravnanja“. V uvodni izjavi 17 Uredbe o spremembi, (EU) 2015/759 6 , je navedeno tudi, da bi morale zaveze „vključevati posebne zaveze vlade te države članice za izboljšanje ali ohranjanje pogojev za izvajanje Kodeksa ravnanja“.
2.Pregled zavez za zaupanje in poročil držav članic
2.1.Oblika zaveze
V skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 223/2009 morajo države članice vzpostaviti in objaviti zaveze za zaupanje v statistiko ali vsaj posredovati Komisiji in objaviti poročilo o napredku pri izvajanju Kodeksa ravnanja in o prizadevanjih za vzpostavitev zaveze. Ker uredba ne vsebuje pravil o obliki zaveze, lahko države članice prosto izbirajo med različnimi možnostmi, pod pogojem, da se doseže cilj krepitve zaupanja javnosti prek zaveze vlade za zagotovitev pogojev za statistiko visoke kakovosti.
Pod tem pogojem je lahko koncept zaveze za zaupanje v statistiko zelo uporabno orodje, ne glede na to, ali se država članica odloči za samostojno zavezo, pojasni, kje v nacionalni zakonodaji je zavezo mogoče najti, ali pošlje poročilo o napredku. Vsaka od teh možnosti lahko izpolni cilj krepitve ozaveščenosti vlade o Kodeksu ravnanja in pomenu neodvisne statistike.
Glede na pristop k oblikovanju zaveze se države članice delijo na dve glavni skupini: tiste, ki so vzpostavile samostojne zaveze, in tiste, ki so izjavile, da nekateri njihovi zakonodajni akti predstavljajo zavezo. Nekatere države iz druge skupine so dejale, da ne nameravajo sprejeti samostojne zaveze, druge pa so navedle, da to še vedno nameravajo.
2.2.Samostojne zaveze za zaupanje
Do danes so bile v državah članicah objavljene naslednje samostojne zaveze za zaupanje, ki so navedene v časovnem zaporedju:
Grčija: Grško zavezo za zaupanje v statistiko 7 sta 29. februarja 2012 podpisala grški predsednik vlade in član Evropske komisije, odgovoren za obdavčenje in carinsko unijo, revizijo ter boj proti goljufijam. To je bila prva zaveza, izdana še preden je Komisija sprejela predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009. Grška zaveza je bila posebna tudi zato, ker jo je sopodpisal član Evropske komisije. Vsebuje slovesne zaveze vlade skupaj s konkretnimi ukrepi, zlasti glede sprememb statistične zakonodaje, priloženimi v prilogi. Grška vlada poroča Komisiji (Eurostatu) o izvajanju teh ukrepov.
Švedska: Zaveza za zaupanje v statistiko 8 je bila predstavljena v predlogu proračuna švedske vlade za leto 2017. Nato je bila objavljena tudi na spletnem mestu švedskega statističnega urada. V predlogu proračuna vlada opisuje svojo zavezo za ustvarjanje zaupanja v statistiko in našteva ukrepe, ki jih izvaja za izboljšanje usklajevanja statističnega sistema in spremljanje kakovosti. Predlog pojasnjuje tudi odgovornost švedskega organa za statistiko za usklajevanje in uvaja ukrepe za nadzor kakovosti, ki jih je treba izvesti.
Slovenija: Slovenska vlada je sprejela zavezo za zaupanje v statistiko 9 5. januarja 2017. Na spletnem mestu slovenskega statističnega urada je bila objavljena kasneje skupaj z ustreznim povzetkom za državljane. Zaveza temelji na dejstvu, da je v Sloveniji ustrezno institucionalno okolje za izvajanje dejavnosti uradne statistike zagotovljeno preko izvajanja vpeljanih načel strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov, pooblastila za zbiranje podatkov ter statistične zaupnosti, nevtralnosti in objektivnosti, kakor so določeni v Zakonu o državni statistiki.
Irska: Vlada Irske je zavezo Irske o zaupanju v statistiko 10 sprejela 30. maja 2017 in jo pozneje objavila na spletnem mestu irskega statističnega urada. Ob sklicevanju na Uredbo (ES) št. 223/2009 in nacionalni zakon o statistiki vlada Irske ugotavlja pomen neodvisne, objektivne in zanesljive statistike kot javnega dobra, priznava vlogo uradne statistike kot vira informacij za učinkovito razpravo in odločanje v vladi, poslovnem sektorju in družbi ter ceni vlogo nacionalnega statističnega odbora pri strateškem usmerjanju irskega statističnega sistema.
Belgija: Belgijsko zavezo za zaupanje 11 je 31. maja 2017 odobril posvetovalni odbor, zatem pa je bila objavljena na spletnem mestu belgijskega zveznega statističnega urada. Z zavezo za zaupanje v statistiko so se zvezna vlada ter upravni organi regij in skupnosti zavezali, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da zagotovijo temeljna načela in visoko kakovost javne statistike.
Romunija: Romunska vlada je zavezo Romunije za zaupanje sprejela na svoji seji dne 9. junija 2017 12 . Vključuje trdno zavezo romunske vlade, da zagotovi in brani strokovno neodvisnost nacionalnega statističnega urada in drugih uradnih pripravljavcev statistik ter zajamči pravico in obveznost predsednika nacionalnega statističnega urada za opravljanje strokovnih in vodstvenih nalog, povezanih s pripravo nacionalne uradne statistike.
13 Malta: Za malteško vlado je zavezo za zaupanje v statistiko 17. maja 2018 podpisal predsednik vlade. Vlada Malte je priznala, da se evropska statistika razvija, pripravlja in izkazuje v skladu z načeli, določenimi v členu 338 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Uredbi (ES) št. 223/2009, ter priznala pomen odbora statističnega organa Malte in nacionalnega statističnega urada pri zagotavljanju strateške usmeritve in nadaljnjega razvoja malteškega statističnega sistema. Poleg tega se je zavezala, da bo še naprej zagotavljala strokovno neodvisnost nacionalnega statističnega urada Malte, ga podpirala pri ohranjanju ali izboljševanju pogojev za izvajanje Kodeksa in omogočala pogoje za dostop nacionalnega statističnega urada do podatkov iz upravnih in drugih virov v smeri razvoja in priprave visokokakovostne statistike na vseh področjih ob hkratnem zmanjšanju obremenitve posameznikov, gospodinjstev in podjetij, ki so dajalci podatkov.
Vzpostavljene samostojne zaveze se po obliki, vsebini in dolžini precej razlikujejo. To je povsem v skladu s ciljem, da se upoštevajo posebne lastnosti nacionalnih statističnih sistemov. Opaziti je mogoče tudi, da ob raznolikosti obstoječe zaveze črpajo iz prejšnjih in iz dveh možnih predlog, ki jih je predlagala Komisija (Eurostat) leta 2012.
En element iz predloge je zaveza za ponovno vzpostavitev „zaveze za zaupanje v statistiko“, če se ugotovijo pomembne potrebe po izboljšanju.
V tem okviru je treba omeniti, da sta dve državi kandidatki, Albanija in Črna gora, pred kratkim vzpostavili samostojni zavezi za zaupanje, kar kaže, da te zaveze veljajo za dobro prakso tudi zunaj obstoječih meja Evropske unije.
2.3.Nacionalna zakonodaja, ki predstavlja zaveze
Petnajst držav članic je v svojih poročilih izjavilo, da nekateri njihovi zakonodajni akti sestavljajo zaveze za zaupanje v statistiko. Nekatere so torej najavile, da ne bodo vzpostavile samostojne zaveze. Velika večina teh petnajstih držav članic je jasno navedla določene člene, ki predstavljajo njihovo zavezo, in zagotovila dodatne razlage.
Tudi ta možnost vzpostavitve zaveze je sprejemljiva, če so izpolnjeni določeni pogoji. Najpomembnejše pa je, da mora zadevna zakonodaja pokrivati politični element zaveze, kar je najbolje opisano v uvodni izjavi 17 Uredbe o spremembi (EU) št. 2015/759.
Uvodna izjava 17 pojasnjuje osnovne utemeljitve za uvedbo zavez v Uredbo (ES) št. 223/2009 in navaja dodatne napotke o njihovi vzpostavitvi in vsebini. Poudarja potrebo po vključitvi političnega elementa v zavezo („... posebne zaveze vlade te države članice ...“). Uredba z zakonsko močjo, ki jo sprejme vlada, je lahko sama po sebi zadosten političen element, medtem ko nacionalni zakon o statistiki, ki ga sprejme parlament, ne zadostuje nujno.
Komisija je v dialogu z državami članicami, ki so izbrale to možnost, opazila, da se vlade bistveno bolj zavedajo odgovornosti, ki jo imajo za kakovost statistike, odkar jih zakon obvezuje k zavezi za zaupanje. Tako je mogoče sklepati na podlagi poročanih razprav o zavezi med nacionalnim statističnim uradom in vlado v zadevnih državah članicah.
V nadaljevanju dialoga bo Komisija ocenila, ali so zadevne pravne določbe ustrezne za izboljšanje ali ohranjanje pogojev za izvajanje Kodeksa ravnanja. V zvezi s tem je treba upoštevati, ali določbe jasno navajajo, da je treba vzpostaviti visokokakovostne okvire za zagotavljanje ali spremljanje, in ali jih učinkovito dopolnjujejo ukrepi za izboljšanje in samoocene. Postopek za sprejetje zadevne zakonodaje lahko prav tako odigra svojo vlogo, zlasti če je zaradi njega podpora nacionalne vlade očitna.
Drug pomemben vidik je ta, da bi morala imeti zaveza, določena v zakonodaji, dodano vrednost poleg samega zakona. Zaveze niso mišljene le kot obljube o spoštovanju zakonodaje in takšne obljube ne bodo imele želenega učinka na ohranjanje zaupanja javnosti v evropsko statistiko.
2.4.Poročila držav članic
V členu 11(4) Uredbe (ES) št. 223/2009 je navedeno, da mora Komisija na podlagi letnih poročil, ki jih pošiljajo države članice, redno spremljati zaveze držav članic, ki se po potrebi posodabljajo. Če država članica do 9. junija 2017 ne sprejme in objavi zaveze, mora Komisiji predložiti poročilo o napredku pri izvajanju Kodeksa ravnanja in po potrebi o prizadevanjih za vzpostavitev zaveze. Ta poročila o napredku je treba objavljati in posodabljati vsaj vsaki dve leti.
Vse države članice so poročale Komisiji (Eurostatu) o zavezi v skladu s členom 11(4) Uredbe (ES) št. 223/2009. Poročila šestih držav članic, ki niso sprejele samostojne zaveze niti niso zaveze vključile v svojo zakonodajo, večinoma puščajo odprto možnost vzpostavitve zaveze v prihodnosti.
Večina držav članic je vzporedno s svojimi poročili poročala tudi o izvajanju ukrepov za izboljšanje Kodeksa ravnanja evropske statistike, v okviru česar države članice januarja vsako leto poročajo Komisiji (Eurostatu) o vseh ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda. Ustrezni del poročila o medsebojnem strokovnem pregledu je treba razkriti javnosti, da lahko služi kot poročilo o napredku glede zaveze.
(a)Razvoj, o katerem države članice najpogosteje poročajo
Mnoge države članice so poročale o vstavitvi določenih členov glede zaveze ali v zvezi z zavezo v nacionalno zakonodajo o statistiki. Na primer, vključile so izrecno pravno zavezo za pripravo in izkazovanje uradne statistike visoke kakovosti. Druge so poročale o vključitvi posebnih določb o statusu nacionalnega statistika, neodvisnosti statistike in usklajevalni vlogi NSU glede uradne statistike.
Poročila navajajo, da sta bila v zakonodajo vključena jasen postopek za prenos Kodeksa ravnanja v sistem za uradno statistiko in zaveza, da se bo uradna statistika pripravljala v skladu s Kodeksom ravnanja evropske statistike z namenom ohranjanja zaupanja družbe v uradno statistiko.
Nekatere države članice so poročale, da še vedno izvajajo revizijo zakonodaje o statistiki z namenom vključitve določb, ki odražajo spremembe, izhajajoče iz revizije Uredbe (ES) št. 223/2009, in predvsem zavez.
(b)Primeri, ki ponazarjajo pomemben ali značilen razvoj
Ker je podroben opis poročil držav članic preobsežen za to poročilo, se lahko pomemben ali značilen razvoj, ki so ga sprožile zaveze (in morebiti drug razvoj) prikaže z naslednjimi primeri:
Danska: Revidirani zakon o statistiki naj bi začel veljati 1. julija 2018. Vključuje posebne določbe o statusu nacionalnega statistika, neodvisnosti statistike in usklajevalni vlogi NSU glede uradne statistike. Vključuje tudi jasen postopek za prenos Kodeksa ravnanja v uradni statistični sistem.
Španija: V zakon o statističnem programu iz leta 2018 je bil vstavljen poseben člen o zavezi, ki se izrecno sklicuje na načela kakovosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009 in Kodeks ravnanja evropske statistike kot elementa, ki sta potrebna za ohranjanje zaupanja družbe v statistiko za državne namene. Poleg tega je bil objavljen povzetek programa iz leta 2018 za državljane, ki vsebuje sklicevanje na zavezo.
Latvija: Novi zakon o statistiki je začel veljati 1. januarja 2016 in obravnava več pomembnih načel iz Kodeksa ravnanja. Na primer, ponovno je potrdil in okrepil neodvisnost NSU, zakonsko predpisal skladnost s Kodeksom ravnanja in uvedel spremembe v institucionalno okolje. V poročilu je poudarjeno, da je vlada s tem, ko je na podlagi lastne pravice do pobude predlagala zakon, izrazila svojo politično podporo načelom Kodeksa ravnanja.
Litva: Osnutek zakona, ki ga je vlada pripravila in sprejela 10. januarja 2018, vzpostavlja načela uradne statistike, kot so strokovna neodvisnost, nepristranskost in objektivnost, statistična zaupnost in primernost virov, in se sklicuje neposredno na Uredbo (ES) št. 223/2009 in Kodeks ravnanja evropske statistike. Zelo jasno tudi določa, da morata biti generalni direktor in NSU kot celota strokovno neodvisna.
Slovaška: Besedilo samostojne zaveze za zaupanje je bilo dokončano po posvetovanju z vlado Slovaške.
3.Povzetek in obeti
Uvedba zavez za zaupanje kot instrumenta za zagotavljanje zaupanja javnosti v evropsko statistiko in podpiranje izvajanja statističnih načel iz Kodeksa ravnanja je okrepila ozaveščenost vlad držav članic o pomembnosti njihovega prispevka k ohranjanju in izboljšanju zaupanja javnosti v uradno statistiko.
Vse države članice so ustrezno poročale Komisiji o svojih dejavnostih in dosežkih glede zavez. Sedem držav je že vzpostavilo samostojne zaveze, petnajst jih je izjavilo, kateri zakonodajni akti predstavljajo zavezo njihove vlade, sedem pa jih poslalo zahtevano poročilo. Z državami članicami, ki so poročale, da je zaveza za zaupanje v statistiko vzpostavljena v nacionalni zakonodaji, bo Komisija (Eurostat) nadaljevala dialog o potrebnem političnem elementu. Nekaj držav je poročalo tudi, da je vlada v postopku vzpostavljanja samostojne zaveze.
Če povzamemo, koncept zavez za zaupanje je splošno priznan med državami članicami, ki sprejemajo potrebne ukrepe, da bi dosegle dodano vrednost svoje zaveze z vzpostavitvijo ali izboljšanjem institucionalne povezave med svojo vlado in Kodeksom ravnanja evropske statistike. Za posledična dodatna jamstva o uradni statistiki visoke kakovosti se lahko pričakuje, da bodo imela želeni učinek na okrepitev zaupanja javnosti.
Ukrepi za ohranjanje in krepitev zaupanja javnosti v evropsko statistiko bodo ostali ključni v prihodnosti. Člani ESS morajo v okviru svojega poslanstva za zagotavljanje neodvisnih visokokakovostnih informacij o gospodarstvu in družbi, ki so dostopne vsem, sodelovati z uporabniki v skladu z načeli Kodeksa ravnanja evropske statistike. Instrument zaveze za zaupanje v statistiko bo ob stalnem spremljanju Komisije (Eurostata) prispeval k raznim prizadevanjem članov ESS za ohranitev in izboljšanje zaupanja javnosti v uradno statistiko. Zaveze naj bi še naprej služile kot zagotovilo širši javnosti, da nacionalni statistični uradi uživajo polno podporo svojih vlad v svojih prizadevanjih za zagotavljanje statistke visoke kakovosti.
http://www.scb.se/contentassets/bbe78b2a144143c7955b165f76fb4d52/regeringens-atagande-om-att-skapa-fortroende-for-statistiken.pdf in http://www.scb.se/om-scb/samordning-av-europeisk-statistik-i-sverige/regeringens-atagande-om-att-skapa-fortroende-for-statistiken/ (na voljo samo v švedščini).
Glej tudi strani 28 in 29 letnega poročila za leto 2017 uradne statistike Švedske http://www.scb.se/contentassets/fd60f41a3abc4d2c8a791e425357ba5b/ov9999_2017a01_br_x43br1802.pdf (opis zaveze v angleščini).