EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018DC0271

Predlog PRIPOROČILO SVETA o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva

COM/2018/271 final - 2018/0127 (NLE)

Bruselj, 22.5.2018

COM(2018) 271 final

2018/0127(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva

{SWD(2018) 173 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Zgodnja leta človekovega življenja 1 so najbolj formativna za razvoj temeljnih sposobnosti in dovzetnosti za učenje, ki zelo vplivajo na poznejše možnosti pri izobraževanju in zaposlovanju ter splošne dosežke in zadovoljstvo v življenju.

V evropskem stebru socialnih pravic 2 je navedeno, da bi morali otroci imeti pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva. V nadaljevanju je navedeno, da bi morali imeti otroci iz prikrajšanih okolij pravico do posebnih ukrepov za izboljšanje njihovih možnosti.

Komisija v sporočilu o krepitvi evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture 3 opisuje vizijo evropskega izobraževalnega prostora, v katerem kakovostnega, vključujočega izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja ne ovirajo meje, ljudje pa lahko izkoriščajo bogato izobraževalno ponudbo v Uniji. Kakovostna predšolska vzgoja in varstvo 4 sta del te vizije, saj postavljata temelje za nadaljnje učenje 5 ter oblikovanje identitete in državljanstva.

Visokokakovostne storitve so odločilne za izboljševanje učnih izidov, vključno z razvojem socialnih kompetenc. Iz raziskav je razvidno, da udeležba v visokokakovostni predšolski vzgoji in varstvu vodi do doseganja boljših osnovnih spretnosti ter da je to učinkovit ukrep za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja 6 . Tudi PISA, Program mednarodne primerjave dosežkov učencev pod okriljem OECD, kaže, da so učenci, ki so več kot eno leto obiskovali predšolsko vzgojo, pri 15 letih pri matematiki dosegli boljše rezultate. Pri učencih, ki niso bili vključeni v predšolsko vzgojo, je možnost za slabši učni uspeh trikrat večja kot pri tistih, ki so bili vanjo vključeni več kot eno leto 7 .

Vključujoča predšolska vzgoja in varstvo močno prispevata k odpravljanju neenakosti in socialne izključenosti. Brez visokokakovostne predšolske vzgoje se med otroki iz različnih socialno-ekonomskih okolij zgodaj razvijejo razlike v razvoju in kompetencah 8 , s čimer se krepi krog medgeneracijskega prenosa prikrajšanosti. Izkušnje v predšolski vzgoji in varstvu so priložnost za preprečevanje in zmanjševanje prikrajšanosti otrok iz prikrajšanih romskih skupnosti in otrok z migrantskim ozadjem. Dokazi iz raziskav kažejo, da se tisti od otrok s primerljivimi migrantskimi ozadji, ki so v državi gostiteljici obiskovali predšolsko vzgojo in varstvo, pri branju odrežejo bolje 9 . Poleg tega visokokakovostne storitve predšolske vzgoje in varstva pozitivno vplivajo na udeležbo staršev na trgu dela in nedvomno koristijo doseganju večje enakosti spolov.

Cilj tega predloga za priporočilo Sveta je podpreti države članice v prizadevanju za izboljšanje dostopnosti in kakovosti sistemov predšolske vzgoje in varstva ob priznavanju, da glavno odgovornost za to področje nosijo države članice. Vzpostaviti poskuša skupno evropsko razumevanje, kaj pomenita kakovostna predšolska vzgoja in varstvo. Predstavlja orodja in primere politik za podporo državam članicam, ki želijo zagotoviti visokokakovostne in vključujoče sisteme in storitve. Iz nedavnega pregleda politike 10 je razvidno, da države s strateškim pristopom h kakovosti pri razvoju ter izboljševanju zagotavljanja predšolske vzgoje in varstva napredujejo bolj kot druge. Vendar pa ima samo nekaj držav članic vzpostavljen okvir kakovosti ali enakovreden dokument politike, ki bi urejal to področje. Zato so v tem predlogu predstavljeni ključni elementi okvira kakovosti pri predšolski vzgoji in varstvu, ki lahko države članice navdihnejo pri strateškem razmisleku o teh storitvah.

V večini držav članic EU pričakovanj ne izpolnjujeta ne kakovost ne število mest. Trenutno je v EU več kot 32 milijonov otrok, ki še niso dosegli šoloobvezne starosti, vendar jih predšolsko vzgojo in varstvo obiskuje samo približno 15 milijonov 11 . O izkoriščanju storitev se sicer odločijo starši, vendar je povpraševanje po mestih po vsej Evropi večje od ponudbe.

Evropsko referenčno merilo, določeno v strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 12 , opredeljuje, da bi moralo biti vsaj 95 % otrok med četrtim letom in starostjo, pri kateri morajo začeti obvezno osnovnošolsko izobraževanje, vključenih v predšolsko vzgojo. To referenčno merilo je skoraj doseženo 13 . V cilju, dogovorjenem na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni leta 2002 (za izboljšanje udeleženosti žensk na trgu dela), je bilo opredeljeno, da bi moralo imeti 33 % otrok, mlajših od treh let, ter 90 % otrok med tretjim letom in šoloobvezno starostjo dostop do storitev predšolske vzgoje in varstva. Ocena teh ciljev je predstavljena hkrati s tem predlogom 14 .

Kakovost zagotavljanja storitev je pogosto nezadostna ter se zelo razlikuje znotraj držav in med njimi, med zasebnimi in javnimi storitvami, med mestnimi in podeželskimi ali oddaljenimi območji ter med starostnimi skupinami (0–3 in 3–6) 15 .

Posledice pomanjkanja razpoložljivih in cenovno dostopnih mest ter nizke kakovosti storitev so daljnosežne 16 . Omejena razpoložljivost in/ali cenovna dostopnost visokokakovostnih storitev je zlasti izziv za otroke, prikrajšane že na začetku življenja zaradi vrste dejavnikov, kot so revščina, invalidnost, diskriminacija ali romsko okolje ali migrantsko ozadje. V današnji Evropi je za otroke, ki odraščajo v revščini ali socialni izključenosti, v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so v boljšem položaju, manj verjetno, da bodo uspešni v šoli, dobrega zdravja in da bodo pozneje v življenju v celoti uresničili svoj potencial 17 .

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Potreba po izboljšanju dostopnosti in kakovosti storitev predšolske vzgoje in varstva je bila močno poudarjena tudi v sporočilu Komisije „Razvoj šol in odlično poučevanje“ 18 in z njim povezanimi Sklepi Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju 19 .

V priporočilu Komisije „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ 20 je bil poudarjen pomen zagotavljanja dostopa do visokokakovostne, vključujoče predšolske vzgoje in varstva ter zagotavljanja cenovne dostopnosti teh storitev in njihove prilagoditve potrebam družin, pri čemer se zlasti upoštevajo potrebe prikrajšanih otrok.

Januarja 2018 je Komisija sprejela predlog za priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje 21 , ki se nanaša na predšolsko vzgojo in varstvo ter pomembnost podpore razvoju kompetenc pri vzgoji v zgodnjih letih s poudarkom na socialnih in čustvenih kompetencah.

Komisija je sprejela tudi predlog za priporočilo Sveta o skupnih vrednotah, vključujočem izobraževanju in evropski razsežnosti poučevanja 22 . V tem predlogu je poudarjen pomen zagotavljanja vključujočega izobraževanja za vse učence vse od zgodnjih let.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je močno povezan z evropskim stebrom socialnih pravic 23 , ki v 11. načelu določa pravico otrok do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

Razpoložljivost, dostopnost in cenovna sprejemljivost visokokakovostnih storitev otroškega varstva so tudi ključni dejavniki, ki staršem omogočajo udeležbo na trgu dela. V poročilu o ciljih, dogovorjenih na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni leta 2002, ki ga je objavila Evropska komisija, je ocenjen napredek držav članic 24 .

V sporočilu o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja 25 je bila priznana potreba po zagotavljanju kakovostnega formalnega varstva po vsej Evropi za odstranjevanje ovir za zaposlovanje, zlasti za ženske. Prispeva lahko k povečanju udeležbe žensk na trgu dela ter k enaki ekonomski neodvisnosti žensk in moških, kar je prednostna naloga, določena v dokumentu Komisije „Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019“ 26 . Pobuda tako prispeva k ciljem, ki temeljijo na Pogodbi 27 , in sicer k enakosti moških in žensk glede priložnosti na trgu dela ter spodbujanju visoke stopnje zaposlenosti v Uniji.

V okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov 28 in priporočilu Sveta iz leta 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah 29 so bile države članice pozvane, naj povečajo dostopnost in izboljšajo kakovost predšolske vzgoje in varstva, vključno s ciljno podporo romskim otrokom.

V Akcijskem načrtu za vključevanje državljanov tretjih držav 30 in sporočilu „Zaščita otrok pri migracijah“ 31 je bilo priznano, da sta predšolska vzgoja in varstvo temeljnega pomena za vključevanje družin in otrok iz tretjih držav. Pobuda prispeva k odstranjevanju ovir za udeležbo deklic in dečkov iz tretjih držav v predšolski vzgoji, da bi se vsem otrokom zagotovila možnost, da v celoti izkoristijo svoj potencial, ter da se podpre vključevanje otrok migrantov.

V postopku evropskega semestra je bilo izpostavljeno vprašanje predšolske vzgoje in varstva in več držav članic je prejelo priporočila o varstvu otrok in vključujoči vzgoji. V smernicah za zaposlovanje je poudarjen pomen dostopa do cenovno dostopne kakovostne predšolske vzgoje in varstva. V letnem pregledu rasti za leto 2018 je naveden pomen predšolske vzgoje in varstva z vidika politik enakih možnosti, socialne vključenosti ter usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Tudi v skupnem poročilu o zaposlovanju za leto 2018 je obravnavan napredek držav članic na tem področju, pri čemer se zlasti spremlja dostop otrok, mlajših od 3 let, do predšolske vzgoje in varstva kot del evropskega stebra socialnih pravic 32 . Spodbujati bi bilo treba usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti z dostopom do dolgotrajne oskrbe ter cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva.

Nazadnje, tudi evropski strukturni in investicijski skladi imajo pomembno vlogo pri podpori naložbam v dostopno, cenovno sprejemljivo ter kakovostno infrastrukturo in storitve.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pobuda je skladna s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 165(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da „Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino in organizacijo njihovih izobraževalnih sistemov“.

Pobuda ne predlaga nobene razširitve pristojnosti EU za sprejemanje predpisov ali zavezujočih zavez držav članic. Države članice se bodo v skladu s svojimi nacionalnimi okoliščinami odločile, kako lahko najbolje uporabijo to priporočilo Sveta.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Komisija sprejema ukrepe za nadaljnjo spodbudo državam članicam k sodelovanju na področju predšolske vzgoje in varstva 33 , pri čemer se opira na pomembne dosežene rezultate, med katerimi je zlasti strokovni predlog iz leta 2014 za okvir kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo 34 .

Dodana vrednost ukrepanja na ravni EU je sposobnost EU, da:

·izkoristi strokovno znanje in izkušnje v Uniji ter nadaljuje sodelovanje na podlagi predlaganega okvira kakovosti kot skupnega referenčnega orodja;

·nadalje podpira države članice pri prizadevanjih za preoblikovanje njihovega zagotavljanja storitev;

·podpre prizadevanja držav članic z zagotovitvijo evropskih orodij, kot je nabor izjav o kakovosti.

Sorazmernost

V predlogu so predvidena priporočila v skladu s petimi razsežnostmi okvira kakovosti skupaj z možnostmi za odzive politike na glavne izzive v sektorju. Tako bodo lahko države članice priporočila Sveta uporabile glede na svoje konkretne okoliščine. Vsaka država članica se odloči o pristopu k izboljševanju svojega sistema.

Izbira instrumenta

Priporočilo Sveta je ustrezen instrument na področju izobraževanja in usposabljanja, saj ima EU na tem področju podporno pristojnost, ter instrument, ki je bil pogosto uporabljen za evropske ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja. Kot pravni instrument izraža zavezanost držav članic k ukrepom v besedilu in zagotavlja tehtnejšo politično podlago za sodelovanje na tem področju, hkrati pa povsem upošteva pristojnost držav članic na področju izobraževanja in usposabljanja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Naknadne ocene/preverjanje ustreznosti veljavne zakonodaje

Ni relevantno.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Decembra 2016 se je 250 strokovnjakov, oblikovalcev politike in strokovnih delavcev udeležilo konference „Dober začetek v življenju! Najboljša možna vzgoja v zgodnjih letih“. Sklepi s konference 35 so bili ustrezno upoštevani pri pripravi tega predloga. Poleg tega so bile upoštevane zadevne ugotovitve iz javnih posvetovanj o pobudi za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja 36 ter evropskem stebru socialnih pravic 37 .

Po vrsti predhodnih posvetovanj v zvezi s predlogi za ključna načela okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo 38 je Komisija 31. januarja 2018 organizirala sestanek za ciljno usmerjeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Med udeleženci so bili predstavniki širokega nabora organizacij civilne družbe ter predstavniki držav članic, ki so zastopali organizacije na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja, zaščite otrok in otrokovih pravic, združenja staršev in družin, mreže za boj proti socialnim neenakostim, posebne izobraževalne in invalidske organizacije ter sindikate učiteljev. Na sestanku so zainteresirane strani potrdile in pozdravile splošni pristop ter podale nadaljnje informacije o obstoječih izzivih in mogočih rešitvah v tem sektorju.

·Zainteresirane strani so poudarile potrebo po socialni vključenosti in po opredelitvi posebnih skupin otrok (ali družin) za zagotovitev, da niso zapostavljeni. Opozorile so, da je pomembno povsod zagotavljati enako kakovost, tudi na podeželskih območjih, ter se osredotočati na potrebe otrok, vključevati starosti primerne cilje in nameniti večji poudarek učenju z igro.

·Zainteresirane strani so poudarile tudi potrebo po zavedanju, da okvir kakovosti ni namenjen samo določitvi minimalnih standardov in da je treba države članice spodbujati k zagotavljanju visokokakovostnih storitev. Poleg tega bi moralo priporočilo Sveta zagotoviti podporo na ravni držav članic ali sistema in omogočati prožnost, da bi lahko različne države pregledale svoj pristop h kakovosti.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je v zadnjih dveh letih sodelovala s ključnimi strokovnjaki po vsej EU, da bi opredelila kazalnike kakovosti 39 in razvila orodja za samoevalvacijo. Drugi pomembni viri so orisani spodaj:

(1)Vključeni bodo podatki o dostopu, udeležbi in kakovosti iz publikacij Eurydice (2016) Pomembni podatki o vzgoji in varstvu predšolskih otrok v Evropi in Pregled izobraževanja in usposabljanja (2017) ter publikacije OECD (2017) Starting Strong: Key indicators on early childhood education and care (Dober začetek: ključni kazalniki za predšolsko vzgojo in varstvo).

(2)CARE (2016), Curriculum Quality Analysis and Impact Review of European early childhood education and care (Analiza kakovosti učnega načrta in pregled učinkov evropske predšolske vzgoje in varstva), Policy Recommendations on quality (priporočila politike o kakovosti). V okviru tega večdisciplinarnega evropskega raziskovalnega projekta so bili oblikovani sklepi in priporočila o izobraževalnem programu, kakovosti, dobrem počutju, učinku, dostopu, financiranju in upravljanju ter vlogi strokovnjakov.

(3)EENEE (2017), Benefits of early childhood education and care and the conditions for obtaining them (Koristi predšolske vzgoje in varstva ter pogoji za njihovo pridobitev). V tem poročilu so predstavljene različne vrste dejavnikov, ki lahko vplivajo na to, ali se lahko te potencialne koristi uresničijo.

(4)NESET (2017), The current state of national ECEC quality frameworks, or equivalent strategic policy documents, governing ECEC quality in EU Member States (Sedanje stanje nacionalnih okvirov kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo ali enakovrednih strateških dokumentov politike, ki se nanašajo na kakovost predšolske vzgoje in varstva v državah članicah EU).

(5)Delovni dokument služb Komisije o izvajanju priporočila Vlaganje v otroke 40 , objavljen skupaj z evropskim stebrom socialnih pravic.

Tudi Evropska platforma za vlaganje v otroke (EPIC) ponuja na dokazih temelječe dobre prakse za izvajanje priporočila Vlaganje v otroke ter posodobljene profile držav o politikah v zvezi z otroki in družinami v EU.

Ocena učinka

Zaradi dopolnilnega pristopa dejavnosti k pobudam držav članic, prostovoljne narave predlaganih dejavnosti in obsega pričakovanih učinkov ocena učinka ni bila izvedena. Pripravljeni predlog temelji na prejšnjih študijah, posvetovanjih z državami članicami in posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

Ustreznost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

Temeljne pravice

To priporočilo spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, vključno s pravico do izobraževanja, spoštovanjem kulturne, verske in jezikovne raznolikosti ter nediskriminacijo. Priporočilo zlasti spodbuja otrokove pravice, kot so določene v členu 24, in upošteva Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, zlasti člen 29(1)(c), ki določa, da mora biti izobraževanje otrok usmerjeno h krepitvi spoštovanja do otrokovih staršev, njegove kulturne identitete, jezika in vrednot, nacionalnih vrednot države, v kateri otrok prebiva, države, iz katere morda izhaja, in do civilizacij, različnih od njegove 41 . To priporočilo se mora izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlagani ukrepi iz tega priporočila, ki imajo proračunske posledice, bodo podprti z obstoječimi sredstvi programa Erasmus+, morda pa tudi programa Obzorje 2020 ali evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pod pogojem, da je taka podpora predvidena v določbah zadevnih temeljnih aktov. Ta pobuda ne vpliva na pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru in prihodnjih programih.

Dodatna sredstva iz proračuna EU ne bodo potrebna.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Napredek se bo spremljal na sestankih novoustanovljene delovne skupine za predšolsko vzgojo in varstvo v okviru strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), ki bo zagotavljala forum za vzajemno učenje in izmenjavo dobre prakse.

Evropski semester bo še naprej bistveni instrument za spremljanje zagotavljanja kakovostnih storitev predšolske vzgoje in varstva, vključno glede cilja iz Barcelone 42 , ter bo državam članicam zagotavljal nadaljnje smernice, vključno z uporabo priporočil za posamezne države, če je to ustrezno.

Morebitno novo referenčno merilo glede zagotavljanja storitev predšolske vzgoje in varstva bo predmet nadaljnje razprave z državami članicami. To lahko vključuje morebitno revizijo cilja iz Barcelone za zagotavljanje formalnega otroškega varstva, morebitno primerjalno analizo v okviru evropskega semestra ter revizijo referenčnega merila, opredeljenega v strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) 43 .

Komisija bo Svetu poročala o napredku pri izvajanju priporočila v skladu z načini poročanja iz strateškega okvira za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju.

Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Določbe v zvezi z državami članicami

V predlogu je priporočeno, naj države članice izboljšajo dostopnost in kakovost storitev predšolske vzgoje in varstva. V predlogu je v prilogi naveden okvir kakovosti EU za predšolsko vzgojo in varstvo.

Predlog države članice poziva k reševanju glavnih izzivov v sektorjih predšolske vzgoje in varstva ter vključuje možnosti politike, katerih cilj je:

·zagotoviti, da so storitve predšolske vzgoje in varstva dostopne, cenovno sprejemljive in vključujoče;

·podpreti profesionalizacijo osebja glede na obstoječe ravni poklicne kvalifikacije in delovne pogoje;

·izboljšati razvoj učnih načrtov za zgodnja leta, da bodo zagotovili dobro počutje in ustrezali vzgojnim potrebam otrok;

·spodbujati pregledno spremljanje in vrednotenje storitev na vseh ravneh upravljanja;

·zagotavljati ustrezno financiranje in pravni okvir za zagotavljanje storitev, vključno z oblikovanjem in vzdrževanjem prilagojenih nacionalnih ali regionalnih okvirov kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo.

Določbe v zvezi s Komisijo

V priporočilu se predlaga, naj se pozdravi namera Komisije, da:

·omogoči izmenjavo izkušenj in dobre prakse med državami članicami v strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (izobraževanje in usposabljanje – ET 2020);

·zagotovi, da je na voljo financiranje Evropske unije za podporo izboljšavam razpoložljivosti in kakovosti storitev, zlasti v okviru programa Erasmus+ ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

·po posvetovanjih z državami članicami predlaga pregled referenčnega merila v okviru izobraževanja in usposabljanja 2020 in ciljev iz Barcelone ter morebitno primerjalno analizo predšolske vzgoje in varstva v okviru evropskega semestra in izvajanja stebra socialnih pravic.

2018/0127 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva

SVET EVROPSKE UNIJE −

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 165 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V evropskem stebru socialnih pravic 44 je v 11. načelu navedeno, da imajo vsi otroci pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva. To je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah 45 , ki priznava izobraževanje kot pravico, in s ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov 4.2 46 , ki predvideva, da bi morale vse deklice in dečki do leta 2030 imeti dostop do kakovostnega razvoja v zgodnjem otroštvu, varstva in predšolske vzgoje.

(2)Evropska komisija v sporočilu „Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture“ 47 predstavlja vizijo evropskega izobraževalnega prostora, pri čemer priznava vlogo predšolske vzgoje in varstva pri polaganju trdnih temeljev za učenje v šoli in skozi vse življenje. V sklepih Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju 48 ter predlogu Komisije 49 za priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje je bila ponovno poudarjena osrednja vloga, ki jo imata lahko predšolska vzgoja in varstvo pri spodbujanju učenja vseh otrok, njihovega dobrega počutja in razvoja.

(3)Oblikovalci politike in raziskovalci priznavajo, da otroci v zgodnjih letih 50 ustvarijo temelje in sposobnost za vseživljenjsko učenje. Učenje poteka postopno, zato je izgradnja trdnih temeljev v zgodnjih letih osnovni pogoj za razvoj kompetenc na višji ravni in za učni uspeh ter bistvena za zdravje in dobro počutje otrok. Zato je treba predšolsko vzgojo in varstvo šteti za temelj sistemov izobraževanja in usposabljanja ter morata biti sestavni del celotnega izobraževanja.

(4)Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu je koristna za vse otroke in zlasti za prikrajšane. Pomaga preprečevati nastajanje zgodnjih vrzeli v znanjih in spretnostih, zato je bistveno orodje za boj proti neenakostim in izobraževalnemu primanjkljaju. Zagotavljanje predšolske vzgoje in varstva mora biti del celovitega svežnja ukrepov politike na podlagi otrokovih pravic za izboljšanje izidov za otroke in prekinitev medgeneracijskih krogov prikrajšanosti. Izboljšanje zagotavljanja teh storitev torej pripomore k izpolnitvi zavez iz priporočila Komisije „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“ 51 in Priporočila Sveta iz leta 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah 52 .

(5)Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu ima številne koristi 53 za posameznike in družbo kot celoto, od izboljšanja dosežene izobrazbe in rezultatov na trgu dela do manj socialnih in izobraževalnih posredovanj ter bolj kohezivnih in vključujočih družb. V študijah PISA so učenci, ki so obiskovali predšolsko vzgojo več kot eno leto, pri 15 letih pri matematiki dosegli boljše rezultate 54 . Izkazalo se je tudi, da je udeležba v kakovostni predšolski vzgoji in varstvu pomemben dejavnik za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja 55 .

(6)Vzgoja od najzgodnejših let ima bistveno vlogo pri učenju, kako živeti skupaj v heterogenih družbah. Te storitve lahko okrepijo socialno kohezijo in vključevanje na več načinov. Uporabljajo se lahko kot mesta, kjer se srečujejo družine. Prispevajo lahko k razvoju jezikovnih kompetenc otrok v jeziku storitev in v maternem jeziku. S socialno-čustvenim učenjem lahko izkušnje iz predšolske vzgoje in varstva otrokom omogočijo, da se naučijo sočustvovati ter spoznajo svoje pravice, enakost, strpnost in različnost.

(7)Donosnost naložb v zgodnjih fazah izobraževanja je najvišja od vseh faz izobraževanja, zlasti za tiste, ki so v prikrajšanem položaju 56 . Poraba za predšolsko vzgojo in varstvo je zgodnja naložba v človeški kapital z visoko donosnostjo.

(8)Razpoložljivost, dostopnost in cenovna sprejemljivost visokokakovostnih storitev otroškega varstva so tudi ključni dejavniki, ki ženskam in moškim s skrbstvenimi obveznostmi omogočajo udeležbo na trgu dela, kot je bilo priznano na zasedanju Evropskega sveta v Barceloni 2002, v Evropskem paktu za enakost spolov 57 ter sporočilu Komisije o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, sprejetem 26. aprila 2017 58 . Zaposlitev žensk neposredno prispeva k izboljšanju socialno-ekonomskega položaja gospodinjstva in gospodarski rasti.

(9)Naložba v predšolsko vzgojo in varstvo je dobra naložba samo, če so storitve visokokakovostne, dostopne, cenovno sprejemljive in vključujoče. Dokazi kažejo, da koristi prinašajo samo visokokakovostne storitve predšolske vzgoje in varstva; storitve slabe kakovosti imajo znaten negativni učinek na otroke in družbo kot celoto 59 . Pri ukrepih in preoblikovanjih politike je treba dati prednost vidikom kakovosti.

(10)Na splošno države članice porabijo precej manj za predšolsko vzgojo in varstvo kot za osnovnošolsko izobraževanje. Kot je razvidno iz poročila o oceni napredka glede ciljev iz Barcelone 60 , trenutno ni na voljo dovolj mest v predšolski vzgoji in varstvu, v skoraj vseh državah pa je povpraševanje večje od ponudbe. Izkazalo se je, da je pomanjkanje razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti ena od glavnih ovir za uporabo teh storitev 61 .

(11)Evropski parlament v Resoluciji z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo 62 države članice poziva, naj izboljšajo kakovost in razširijo dostop do predšolske vzgoje in varstva ter rešijo vprašanje nezadostne infrastrukture, ki omogoča kakovostno in dostopno otroško varstvo ne glede na višino dohodka, razmislijo pa naj tudi, da bi odobrile brezplačen dostop za družine, ki živijo v revščini in socialni izključenosti.

(12)Storitve predšolske vzgoje in varstva morajo biti osredotočene na otroka, saj se otroci najbolje učijo v okoljih, ki temeljijo na udeležbi otrok in njihovem zanimanju za učenje. Vzgojitelji in otroci se pogosto pogovarjajo o organizaciji ter izbiri dejavnosti in učnih orodij. Storitve bi morale ponujati varno, negovalno in sočutno okolje ter zagotavljati socialni, kulturni in fizični prostor z vrsto možnosti za otroke, da razvijejo svoj potencial. Zagotavljanje storitev je najbolje zasnovano, kadar temelji na osnovni predpostavki, da sta vzgoja in varstvo neločljiva.

(13)V okviru, določenem z nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi predpisi, bi morale biti družine vključene v vse vidike vzgoje in varstva svojih otrok. Družina je prvo in najpomembnejše mesto za rast in razvoj otrok, starši in skrbniki pa so odgovorni za dobro počutje, zdravje in razvoj vsakega otroka. Storitve predšolske vzgoje in varstva so idealna priložnost za oblikovanje celovitega pristopa, ker vodijo do prvega osebnega stika s starši. Staršem, ki naletijo na težave, bi lahko ponudili individualno svetovanje z obiski na domu. Za resnično vključenost staršev bi morale biti storitve predšolske vzgoje in varstva zasnovane v partnerstvu z družinami ter temeljiti na zaupanju in vzajemnem spoštovanju 63 . 

(14)Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu je lahko učinkovito orodje za doseganje izobraževalne enakosti za prikrajšane otroke, kot so nekateri otroci migrantov ali etničnih manjšin (npr. Romi) in begunski otroci, otroci s posebnimi potrebami ali invalidni otroci, otroci v nadomestni oskrbi in otroci z ulice, otroci staršev, ki prestajajo zaporno kazen, ter otroci v gospodinjstvih, bolj izpostavljenih tveganju revščine in socialne izključenosti, na primer v samohranilskih ali velikih gospodinjstvih. Begunski otroci zaradi svojega ranljivega položaja potrebujejo okrepljeno podporo. Revščina, fizični in čustveni dejavniki stresa, travme ter pomanjkljivo jezikovno znanje lahko ovirajo njihove prihodnje izobraževalne možnosti in uspešno vključevanje v novo družbo. Udeležba v predšolski vzgoji in varstvu lahko pripomore k blažitvi teh dejavnikov tveganja.

(15)Zagotavljanje vključujoče predšolske vzgoje in varstva lahko prispeva k izpolnjevanju zavez držav članic iz konvencij Združenih narodov o otrokovih pravicah 64 in pravicah invalidov 65 , ki so ju podpisale vse države članice.

(16)Objava predloga za ključna načela okvira kakovosti iz leta 2014 66 je bila prva izjava evropskih strokovnjakov iz 25 držav o kakovosti predšolske vzgoje in varstva. Izjave temeljijo na petih razsežnostih: dostop; delovna sila; izobraževalni program; spremljanje in vrednotenje ter upravljanje in financiranje. Oblikovanih je skupaj deset izjav o krepitvi kakovosti zagotavljanja predšolske vzgoje in varstva. Ta dokument so v številnih državah objavile lokalne zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z zagovarjanjem politik, raziskovanjem in pobudami za usposabljanje. V teh državah je osnutek okvira deloval kot močan katalizator sprememb s tem, ko je prispeval k procesom posvetovanj o politiki, s katerimi so bile podprte obstoječe poti reform.

(17)Vseh pet razsežnosti okvira kakovosti je bistvenih za zagotavljanje visokokakovostnih storitev. Delo strokovnih delavcev v predšolski vzgoji in varstvu ima še posebej dolgotrajen učinek na življenje otrok. Kljub temu ima v številnih državah ta poklic precej nizek profil in status 67 .

(18)Da bi osebje v predšolski vzgoji in varstvu uresničilo svojo poklicno vlogo pri podpori otrokom in njihovim družinam, potrebuje kompleksna znanja, spretnosti in kompetence ter tudi globoko razumevanje razvoja otrok. Profesionalizacija osebja je ključna, ker je višja raven priprave pozitivno povezana z boljšo kakovostjo storitve, višjo kakovostjo interakcij med osebjem in otrokom ter s tem boljšimi razvojnimi rezultati za otroke 68 .

(19)Številni ponudniki storitev zaposlujejo pomočnike, katerih glavna naloga je podpora vzgojiteljem, ki delajo neposredno z otroki in družinami. Navadno so nižje kvalificirani kot vzgojitelji in v številnih državah za pomočnike ni zahtevana nobena kvalifikacija. Zato je potrebna profesionalizacija osebja 69 , vključno s pomočniki. Nenehen poklicni razvoj je sestavni del povečevanja kompetenc pomočnikov.

(20)Okvir kakovosti ali enakovreden dokument je lahko učinkovit element dobrega upravljanja v predšolski vzgoji in varstvu. Glede na strokovno mnenje in nedavni pregled politike 70 imajo države, ki razvijejo in izvajajo okvire kakovosti, celovitejše in skladnejše pristope k reformam.

(21)Države članice so določile referenčna merila in cilje v zvezi z udeležbo otrok v predšolski vzgoji in varstvu. Leta 2002 je Evropski svet na zasedanju v Barceloni določil cilja 71 , da mora biti formalno otroško varstvo zagotovljeno za vsaj 90 % otrok v Uniji od starosti treh let do šoloobvezne starosti in da mora imeti do leta 2010 vsaj 33 % otrok, mlajših od treh let, dostop do varstva . Ta cilja sta bila potrjena v Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020. Analiza napredka pri doseganju teh referenčnih meril je podrobno navedena v poročilu Komisije o ciljih iz Barcelone 72 . V strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 73 je bila kot referenčno merilo določena 95-odstotna udeležba otrok od četrtega leta starosti do začetka osnovnošolskega izobraževanja.

(22)Države članice so v zadnjih letih na splošno dobro napredovale pri izboljševanju razpoložljivosti storitev predšolske vzgoje in varstva. Referenčno merilo iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju 2020 ter cilj iz Barcelone za otroke, mlajše od treh let, sta dosežena. Cilj iz Barcelone za otroke od starosti treh let do šoloobvezne starosti še ni dosežen kljub napredku od leta 2011. Leta 2016 je bilo 86,3 % otrok v tej starostni skupini udeleženih v predšolski vzgoji in varstvu. Vendar ta povprečja prikrivajo velike razlike med državami članicami, regijami in družbenimi skupinami 74 . Potrebna so nadaljnja prizadevanja za zagotovitev, da bodo imeli vsi otroci dostop do visokokakovostne predšolske vzgoje in varstva, čim starši prosijo za to. Zlasti so potrebni posebni ukrepi za vzpostavitev večje dostopnosti za prikrajšane otroke 75 .

(23)Namen tega priporočila je vzpostaviti skupno razumevanje, kaj pomeni kakovost v sistemu predšolske vzgoje in varstva. Navaja možne ukrepe, o katerih naj vlade razmislijo glede na konkretne okoliščine. To priporočilo je naslovljeno tudi na starše, institucije in organizacije, vključno s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, ki želijo izboljšati ta sektor.

(24)V okviru tega priporočila 76 bi bilo treba predšolsko vzgojo in varstvo razumeti kot vsako ureditev, ki zagotavlja vzgojo in varstvo otrok od rojstva do šoloobvezne starosti – ne glede na okolje, financiranje, čas obratovanja ali učno vsebino – ter vključuje dnevno varstvo v centrih in družinsko dnevno varstvo; zasebno in javno financirano zagotavljanje navedenega ter predšolsko izobraževanje.

(25)To priporočilo v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo, razpoložljivimi viri in nacionalnimi okoliščinami ter v tesnem sodelovanju z vsemi zadevnimi zainteresiranimi stranmi:

1.izboljšajo dostop do visokokakovostnih sistemov predšolske vzgoje in varstva v skladu z izjavami iz „okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo“, predstavljenimi v prilogi k temu priporočilu, in z 11. načelom evropskega stebra socialnih pravic;

2.si prizadevajo zagotoviti, da bodo storitve predšolske vzgoje in varstva dostopne, cenovno sprejemljive in vključujoče. Razmislile bi lahko o:

(a)analizi ponudbe in povpraševanja družin za boljšo prilagoditev ponudbe storitev predšolske vzgoje in varstva njihovim potrebam ob spoštovanju izbire staršev;

(b)analizi in odpravljanju vseh ovir, na katere lahko naletijo družine, kot so stroški, ovire v zvezi z revščino, geografska lokacija, neprožen delovni čas, kulturne in jezikovne ovire, diskriminacija ter pomanjkanje informacij;

(c)vzpostavitvi stika z družinami in zlasti prikrajšanimi družinami, da se seznanijo s koristmi udeležbe v predšolski vzgoji in varstvu ter da se zgradi zaupanje v te storitve;

(d)zagotovitvi, da imajo vsi otroci dostop do cenovno dostopne kakovostne predšolske vzgoje in varstva, najbolje s prizadevanjem na ustrezni ravni upravljanja za pravico do mesta v kakovostni predšolski vzgoji in varstvu;

(e)zagotovitvi vključujočih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse otroke, vključno z otroki z različnimi ozadji, otroki s posebnimi izobraževalnimi potrebami ali invalidnimi otroki, pri čemer naj se izogibajo segregaciji in spodbujajo njihovo udeležbo, ne glede na status njihovih staršev ali skrbnikov na trgu dela;

(f)podpori vsem otrokom, da se naučijo učnega jezika, pri tem pa naj se goji in ceni tudi materni jezik otrok;

3.podprejo profesionalizacijo osebja v predšolski vzgoji in varstvu. Glede na obstoječo raven poklicne kvalifikacije in delovnih pogojev lahko uspešna prizadevanja vključujejo:

(a)izboljšanje statusa poklica v predšolski vzgoji in varstvu z oblikovanjem poklicnih standardov, usklajevanjem zahtevanih kvalifikacij, poklicnega statusa in poklicnih možnosti vzgojiteljev v predšolski vzgoji in varstvu z osnovnošolskimi učitelji ter vzpostavitvijo poti za profesionalizacijo osebja z nizkimi kvalifikacijami ali brez njih in posebnih poti za kvalifikacijo pomočnikov;

(b)izboljšanje začetnega izobraževanja in stalnega strokovnega razvoja, da se v celoti upoštevajo potrebe otrok glede njihovega dobrega počutja, učenja in razvoja ter zadevni družbeni razvoj in zagotovi popolno razumevanje otrokovih pravic;

(c)zagotavljanje časa osebju za opravljanje poklicnih dejavnosti, kot so razmislek, načrtovanje, sodelovanje s starši ter sodelovanje z drugimi strokovnjaki in sodelavci;

(d)prizadevanje, da osebje razvije kompetence za odzivanje na individualne potrebe otrok z različnimi ozadji in otrok s posebnimi izobraževalnimi potrebami ali invalidnih otrok ter pripravi na vodenje različnih skupin;

4.izboljšajo razvoj izobraževalnih programov za zgodnja leta, da bodo zagotavljali dobro počutje in izpolnjevali vzgojne potrebe otrok. Pristopi v podporo razvoju izobraževalnega programa ter socialnih, čustvenih, učnih in jezikovnih kompetenc otrok bi lahko vključevali:

(a)vzpostavljanje ravnotežja pri zagotavljanju socialno-čustvene vzgoje, dobrega počutja in učenja ob priznavanju pomena igre, stika z naravo, vloge glasbe, umetnosti in fizične aktivnosti;

(b)spodbujanje empatije, sočutja ter zavesti o enakosti in različnosti;

(c)ponujanje priložnosti za zgodnjo jezikovno izpostavljenost in učenje z igro ter razmislek o dvojezičnih predšolskih programih;

(d)dajanje navodil izvajalcem storitev glede uporabe starosti primernih digitalnih orodij in novih tehnologij;

(e)spodbujanje nadaljnjega vključevanja predšolske vzgoje in varstva v celotno izobraževanje ter podpiranje sodelovanja med osebjem v predšolski vzgoji in varstvu in osnovnošolskim osebjem ter gladkega prehoda otrok v osnovno šolo;

5.spodbujajo pregledno in usklajeno spremljanje in vrednotenje storitev predšolske vzgoje in varstva na vseh ravneh za razvoj politike. Učinkoviti pristopi bi lahko vključevali:

(a)uporabo orodij za samoevalvacijo, vprašalnikov in smernic za opazovanje kot dela upravljanja kakovosti na ravni sistema in storitev;

(b)uporabo ustreznih in starosti primernih metod, da se spodbudi sodelovanje otrok, prisluhne njihovim mnenjem, skrbem in zamislim ter se jih upošteva v procesu ocenjevanja;

(c)uporabo obstoječih orodij za izboljšanje vključujoče narave predšolske vzgoje in varstva, kot je orodje za samoopazovanje na področju vključujočega učnega okolja v predšolski vzgoji, ki ga je razvila Evropska agencija za vključujoče izobraževanje oseb s posebnimi potrebami;

6.si prizadevajo zagotoviti ustrezno financiranje in pravni okvir za storitve predšolske vzgoje in varstva. Razmislile bi lahko o:

(a)povečanju vlaganja v predšolsko vzgojo in varstvo s poudarkom na razpoložljivosti, kakovosti in cenovni dostopnosti, vključno z izkoriščanjem možnosti financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

(b)oblikovanju in vzdrževanju prilagojenih nacionalnih ali regionalnih okvirov kakovosti;

(c)spodbujanju nadaljnjega vključevanja služb za družine in otroke, zlasti socialnih in zdravstvenih služb;

(d)vključevanju trdnih politik o zaščiti/varovanju otrok v sistem predšolske vzgoje in varstva, da se pripomore k zaščiti otrok pred vsemi oblikami nasilja;

7.z uporabo obstoječih okvirov in orodij poročajo o izkušnjah in napredku v zvezi z dostopnostjo in kakovostjo sistemov predšolske vzgoje in varstva –

IN POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA:

8.omogoči izmenjavo izkušenj in dobre prakse med državami članicami v strateškem okviru za sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter programih, ki ga bodo nasledili, in v Odboru za socialno zaščito;

9.na prošnjo držav članic podpre njihovo sodelovanje z organiziranjem vzajemnega učenja in svetovanja;

10.podpre razvoj visokokakovostnih vključujočih storitev predšolske vzgoje in varstva s tem, da omogoči financiranje EU, zlasti v okviru programa Erasmus+ ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov, vključno s pobudo Interreg, brez kakršnega koli poseganja v pogajanja o naslednjem večletnem finančnem okviru;

11.po posvetovanju z državami članicami predlaga posodobljena evropska referenčna merila ali cilje glede predšolske vzgoje in varstva z namenom zagotavljanja storitev v skladu z morebitno revizijo referenčnega merila ET 2020 in cilji iz Barcelone;

12.poroča Svetu o spremljanju priporočila v skladu z načini poročanja, ki se uporabljajo pri obstoječih okvirih in orodjih.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1)    „Zgodnja leta“ v tem priporočilu se nanašajo na prvih šest let življenja.
(2)    Svet Evropske unije (2017), Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13129-2017-INIT/sl/pdf .
(3)    Sporočilo Komisije (2017), Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture, Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017, COM(2017) 673 final .
(4)    Predšolska vzgoja in varstvo pomenita vsako ureditev, ki zagotavlja vzgojo in varstvo otrok od rojstva do šoloobvezne starosti – ne glede na okolje, financiranje, čas obratovanja ali učno vsebino – ter vključuje dnevno varstvo v centrih in družinsko dnevno varstvo, zasebno in javno financirano zagotavljanje navedenega ter predšolsko izobraževanje.
(5)    Stringher, C. (2016), Assessment of learning to learn in early childhood: an Italian framework (Ocena učenja o učenju v zgodnjem otroštvu: italijanski okvir). Italian Journal of Sociology of Education, 1/2016.
(6)    Evropska Komisija (2014), Study on the effective use of early childhood education and care in preventing early school leaving (Študija o učinkoviti uporabi predšolske vzgoje in varstva pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja), https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/7548dd37-c626-4e2d-bd70-625edf707adc/language-en .
(7)    OECD (2016), Low-performing students: why they fall behind and how to help them succeed (Učenci s slabšim učnim uspehom: zakaj zaostajajo in kako jim pomagati uspeti) https://www.mecd.gob.es/dctm/inee/internacional/low-performers-ebook-final.pdf?documentId=0901e72b82011e68 .  
(8)    Po najnovejši raziskavi je to lahko razvidno že po 12 mesecih: Hurt, H., in Betancourt, M. (2017), Turning 1 Year of Age in a Low Socioeconomic Environment: A Portrait of Disadvantage (Dopolnjeno eno leto starosti v neugodnem socialno-ekonomskem okolju: portret prikrajšanosti), Journal of Developmental & Behavioral Pediatrics: zvezek 38 – izdaja 7 – str. 493–500.
(9)

   OECD in Evropska unija (2015), Indicators of Immigrant Integration 2015, Settling In (Kazalniki vključevanja priseljencev v letu 2015 – prilagajanje), http://www.oecd.org/els/mig/Indicators-of-Immigrant-Integration-2015.pdf .

(10)    Lazzari A. et al. (2017), The current state of national ECEC quality frameworks, or equivalent strategic policy documents, governing ECEC quality in EU Member States (Sedanje stanje nacionalnih okvirov kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo ali enakovrednih strateških dokumentov politike o kakovosti predšolske vzgoje in varstva v državah članicah EU), poročilo NESET II, http://nesetweb.eu/en/library/the-current-state-of-national-ecec-quality-frameworks-or-equivalent-strategic-policy-documents-governing-ecec-quality-in-eu-member-states/ .
(11)    Evropsko središče za politično strategijo (2017), 10 Trends Transforming the Education as We Know It (10 trendov, ki preoblikujejo izobraževanje, kot ga poznamo). https://ec.europa.eu/epsc/publications/other-publications/10-trends-transforming-education-we-know-it_en .
(12)    Evropska komisija/EUROSTAT, Your key data to European statistics - European benchmarks (Vaši ključni podatki za evropsko statistiko – evropska referenčna merila), http://ec.europa.eu/eurostat/web/education-and-training/eu-benchmarks .
(13)    Glede na zadnji Pregled izobraževanja in usposabljanja iz leta 2017 je v vzgojo vključenih 94,8 % otrok med četrtim letom in starostjo, pri kateri se morajo začeti izobraževati na ravni ISCED 1, http://ec.europa.eu/education/sites/education/files/monitor2017_en.pdf .
(14)    Poročilo Komisije o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti v Evropi („cilji iz Barcelone“), COM(2018) 273 final; http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-273-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF.
(15)    Lazzari, A., Vandenbroeck, M. (2013), Accessibility of ECEC for children from ethnic minority and low-income families (Dostopnost predšolske vzgoje in varstva za otroke iz etničnih manjšin in družin z nizkimi dohodki) https://www.researchgate.net/publication/236347188_Accessibility_of_Early_Childhood_Education_and_Care_ECEC_for_children_from_ethnic_minority_and_low--income_families ; Delovni dokument služb Komisije (2017) – Pregled priporočila iz leta 2013 „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“, COM(2017) 258.
(16)    Vandenbroeck M. et al. (2018), Benefits of early childhood education and care and the conditions for obtaining them (Koristi predšolske vzgoje in varstva ter pogoji za njihovo pridobitev), poročilo EENEE, https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/14194adc-fc04-11e7-b8f5-01aa75ed71a1/language-en ; glej tudi Evropska komisija (2016), Employment and social developments in Europe 2015 (Zaposlovanje in socialni razvoj v Evropi v letu 2015).
(17)    Priporočilo Komisije (2013), Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU), UL L 59, 2.3.2013.
(18)    Sporočilo Komisije (2017), Razvoj šol in odlično poučevanje za dober začetek v življenju, COM(2017) 248 .
(19)    Sklepi Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju, 2017/C 421/03 .
(20)    Priporočilo Komisije z dne 20. februarja 2013, Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU), UL L 59, 2.3.2013.
(21)    Evropska Komisija (2018), Predlog priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, COM(2018) 24 .
(22)    Evropska komisija (2018), Predlog priporočila Sveta o skupnih vrednotah, vključujočem izobraževanju in evropski razsežnosti poučevanja, COM(2018) 23 final .
(23)    Svet Evropske unije (2017), Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13129-2017-INIT/sl/pdf .
(24)    Poročilo Komisije o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti v Evropi („cilji iz Barcelone“), COM(2018) 273 final; http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-273-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF .
(25)    Sporočilo Komisije (2017), Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, COM(2017) 252 final .
(26)    Evropska komisija (2015), Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019 , https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/24968221-eb81-11e5-8a81-01aa75ed71a1 .
(27)    Člen 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
(28)    Sporočilo Komisije (2011) z naslovom Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov , COM(2011) 173 .
(29)     Priporočilo Sveta (EPSCO) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah , https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/139979.pdf .
(30)    Sporočilo Komisije (2016), Akcijski načrt za vključevanje državljanov tretjih držav, COM(2016) 377 final .
(31)    Sporočilo Komisije (2017), Zaščita otrok pri migracijah, COM(2017) 211 final .
(32)    Pregled socialnih kazalnikov, Monitoring EU Member States Performance under the European Pillar of Social Rights (Spremljanje uspešnosti držav članic EU v okviru evropskega stebra socialnih pravic), https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/social-scoreboard-2018-country-reports_en.pdf .
(33)    Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, 2015/C 417/04 .  
(34)    Tematska delovna skupina za predšolsko vzgojo in varstvo (2014), Predlog za ključna načela okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo, http://ec.europa.eu/assets/eac/education/policy/strategic-framework/archive/documents/ecec-quality-framework_en.pdf .
(35)    Evropska komisija (2016), Dober začetek v življenju, Poročilo o konferenci , https://ec.europa.eu/education/sites/education/files/great-start-life-report_en.pdf .
(36)    Evropska komisija (2017), Report on the public consultation on possible action addressing the challenges of work-life balance faced by working parents and caregivers (Poročilo o javnem posvetovanju o morebitnem ukrepanju za spopadanje zaposlenih staršev in oskrbovalcev z izzivi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja),  http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1311&langId=en&moreDocuments=yes .
(37)    Javno posvetovanje o evropskem stebru socialnih pravic, http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=en&catId=699&consultId=22&visib=0&furtherConsult=yes .
(38)    Na primer: Evropsko združenje ponudnikov storitev za osebe z invalidnostjo (2016), Statement on Early Childhood Intervention (Izjava o predšolski vzgoji), http://www.easpd.eu/sites/default/files/sites/default/files/Policy/Education/easpd_statement_on_early_childhood_intervention.pdf , Evropsko združenje staršev (2015), The Best Interest of the Young Child: Position Paper on Early Childhood Education and Care Needs and Provisions from the Parents’ Perspective (Interes majhnega otroka: dokument o stališču o potrebah po predšolski vzgoji in varstvu ter njegovem zagotavljanju z vidika staršev).
(39)    Evropska komisija (2018), Monitoring the Quality of Early Childhood Education and Care – Complementing the 2014 ECEC Quality Framework proposal with indicators (Spremljanje kakovosti predšolske vzgoje in varstva – dopolnitev predloga okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo iz leta 2014 s kazalniki), https://publications.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/825252b4-3ec6-11e8-b5fe-01aa75ed71a1/language-en/format-PDF/source-69837044 .
(40)    Delovni dokument služb Komisije (2017) – Pregled priporočila iz leta 2013 z naslovom „Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti“, SWD(2017) 258; glej tudi: Priporočilo Komisije z dne 20. februarja 2013, Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU), UL L 59, 2.3.2013.
(41)    ZN (1989), Konvencija o otrokovih pravicah, sprejeta 20. novembra 1989.
(42)    Sklepi predsedstva, Evropski svet v Barceloni, 15. in 16. marec 2002, SN 100/1/02 REV 1, http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/barcelona_european_council.pdf .
(43)    Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, 2015/C 417/04 .
(44)    Svet (2017), Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic, http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-13129-2017-INIT/sl/pdf .
(45)    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 2012/C 326/02.
(46)    Cilj trajnostnega razvoja 4, UN SDG 4.2 .
(47)    Sporočilo Komisije (2017), Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture, prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017, COM(2017) 673 final .
(48)    Sklepi Sveta o razvoju šol in odličnem poučevanju, 2017/C 421/03 .
(49)    Evropska Komisija (2018), Predlog priporočila Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, COM(2018) 24 .
(50)    Zgodnja leta so opredeljena kot obdobje od rojstva do običajno šestega leta starosti, kar ustreza izobraževalni ravni ISCED 0.
(51)    Priporočilo Komisije z dne 20. februarja 2013, Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti (2013/112/EU), UL L 59, 2.3.2013.
(52)     Priporočilo Sveta (EPSCO) z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah.
(53)    Vandenbroeck, M., et al. (2017), Benefits of early childhood education and care and the conditions for obtaining them (Koristi predšolske vzgoje in varstva ter pogoji za njihovo pridobitev), Report of the European Expert Network on Economics of Education (poročilo Evropske mreže strokovnjakov za ekonomijo izobraževanja), http://www.eenee.de/eeneeHome/EENEE/Analytical-Reports.html .  
(54)    OECD (2016), Education at a Glance (Kratek pregled izobraževanja), http://www.oecd.org/education/education-at-a-glance-19991487.htm .  
(55)    Evropska Komisija (2014), Study on the effective use of early childhood education and care in preventing early school leaving (Študija o učinkoviti uporabi predšolske vzgoje in varstva pri preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja), https://publications.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/7548dd37-c626-4e2d-bd70-625edf707adc/language-en .  
(56)

   Heckman, J. J., in Mosso, S. (2014), The Economics of Human Development and Social Mobility (Ekonomija človekovega razvoja in socialne mobilnosti). Annual Reviews of Economics, 6, 689-733.

(57)    Sklepi Sveta z dne 7. marca 2011 o Evropskem paktu za enakost spolov (2011–2020), http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011XG0525(01)&from=SL.
(58)    Sporočilo Komisije (2017), Pobuda za podporo zaposlenim staršem in oskrbovalcem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, COM(2017) 252 final .
(59)    Melhuish, E., et al. (2015). A Review of Research on the Effects of Early Childhood Education and Care on Child Development (Pregled raziskave o učinkih predšolske vzgoje in varstva na otrokov razvoj). CARE Project Report (poročilo o projektu CARE), http://ecec-care.org/ .
(60)    Poročilo Komisije o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti v Evropi („cilji iz Barcelone“), COM(2018) 273 final; http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-273-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF.
(61)

   OECD (2017), Starting strong 2017: Key OECD Indicators on Early Childhood Education and Care (Dober začetek: ključni kazalniki OECD za predšolsko vzgojo in varstvo) http://dx.doi.org/10.1787/9789264276116-en ; Priporočilo Sveta (2013) o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32013H1224(01)&from=sl ; Eurofound (2015) Early childhood care: Accessibility and quality of services (Predšolsko varstvo: dostopnost in kakovost storitev), https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1512en.pdf .

(62)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo, (2017/2002(INI)) P8_TA-PROV(2017)0360 .
(63)    A Children in Europe policy paper (2008), Young children and their services: developing a European approach (Dokument o politiki mreže Children in Europe (2008), Majhni otroci in storitve zanje: razvoj evropskega pristopa), http://www.edizionijunior.com/public/INSERTI/CiE%20Policy%20Paper_april%202008_INGLESE.pdf .
(64)    Konvencija o otrokovih pravicah (1989), http://www.ohchr.org/EN/ProfessionalInterest/Pages/CRC.aspx .
(65)    Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (2006), Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov .
(66)

   Tematska delovna skupina za predšolsko vzgojo in varstvo (2014), Predlog za ključna načela okvira kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo, poročilo Delovne skupine za predšolsko vzgojo in varstvo pod okriljem Evropske komisije, http://ec.europa.eu/assets/eac/education/policy/strategic-framework/archive/documents/ecec-quality-framework_en.pdf .

(67)    Eurofound (2015), Early Childhood Care: working conditions, training and quality-A systematic review (Predšolsko varstvo: delovni pogoji, usposabljanje in kakovost – sistematični pregled) https://www.eurofound.europa.eu/de/publications/report/2015/working-conditions-social-policies/early-childhood-care-working-conditions-training-and-quality-of-services-a-systematic-review .  
(68)    Evropska komisija (2011), CoRe: Competence Requirements in Early Childhood Education and Care (CoRe: Zahtevane kompetence v predšolski vzgoji in varstvu), https://download.ei-ie.org/Docs/WebDepot/CoReResearchDocuments2011.pdf .
(69)    Peeters, J., Sharmahd, J., Budginaitė, I. (2016), Professionalisation of Childcare Assistants in Early Childhood Education and Care (ECEC): Pathways towards Qualification (Profesionalizacija pomočnikov vzgojiteljev v predšolski vzgoji in varstvu: poti do kvalifikacije), poročilo NESET II http://www.earlychildhoodworkforce.org/node/228 .  
(70)    Lazzari, A. (2017), The current state of national ECEC quality frameworks, or equivalent strategic policy documents, governing ECEC quality in EU Member States (Sedanje stanje nacionalnih okvirov kakovosti za predšolsko vzgojo in varstvo ali enakovrednih strateških dokumentov politike, ki se nanašajo na kakovost predšolske vzgoje in varstva v državah članicah EU), poročilo NESET II.
(71)    Sklepi predsedstva, Evropski svet v Barceloni, 15. in 16. marec 2002, SN 100/1/02 REV 1, http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/barcelona_european_council.pdf.
(72)    Poročilo Komisije o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti v Evropi („cilji iz Barcelone“), COM(2018) 273 final; http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-273-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF.
(73)    Skupno poročilo Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju, 2015/C 417/04 .
(74)    Poročilo Komisije o razvoju storitev otroškega varstva za majhne otroke za povečanje udeležbe žensk na trgu dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev ter zagotovitev trajnostne in vključujoče rasti v Evropi („cilji iz Barcelone“), COM(2018) 273 final; http://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2018/EN/COM-2018-273-F1-EN-MAIN-PART-1.PDF.
(75)    Evropska komisija (2017), Pregled izobraževanja in usposabljanja .
(76)    ISCED 0.1 in ISCED 0.2.
Top

Bruselj,22.5.2018

COM(2018) 271 final

PRILOGA

k

priporočilu Sveta

o visokokakovostnih sistemih predšolske vzgoje in varstva

{SWD(2018) 173 final}


PRILOGA
OKVIR KAKOVOSTI ZA

PREDŠOLSKO VZGOJO IN VARSTVO

Otroci imajo pravico do cenovno dostopne in kakovostne predšolske vzgoje in varstva 1 .

Evropski steber socialnih pravic

Učenje in vzgoja od rojstva in zgodnjih let najbolj oblikujeta življenje otrok, saj postavita temelje za njihov vseživljenjski razvoj. V tem okviru kakovosti so predstavljena ključna načela in evropski pristop k visokokakovostnim sistemom predšolske vzgoje in varstva na podlagi dobre prakse v državah članicah EU in najsodobnejših raziskav. Vključuje deset izjav o kakovosti, razporejenih po petih širših področjih kakovosti: dostop, delovna sila, izobraževalni program, spremljanje in vrednotenje ter upravljanje in financiranje. Deset izjav o kakovosti opisuje glavne značilnosti visokokakovostnih storitev, ugotovljenih v praksi. Okvir kakovosti je orodje za upravljanje, katerega namen je zagotoviti usmeritve za razvoj in vzdrževanje sistemov predšolske vzgoje in izobraževanja. Za omogočanje samoocenjevanja in dodatnega razmisleka okvir zagotavlja tudi seznam kazalnikov, ki se lahko uporabijo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Glavni cilj okvira je zagotavljanje kakovostne predšolske vzgoje in varstva za vse otroke, njegov razvoj pa temelji na naslednjih načelih:

·visokokakovostne storitve so odločilne pri spodbujanju razvoja in učenja otrok ter dolgoročno pri izboljšanju njihovih izobraževalnih možnosti;

·sodelovanje staršev kot partnerjev pri takih storitvah je bistveno – družina je najpomembnejše mesto za rast in razvoj otrok, starši (in skrbniki) pa so odgovorni za dobro počutje, zdravje in razvoj vsakega otroka;

·storitve predšolske vzgoje in varstva morajo biti osredotočene na otroka, otroke morajo dejavno vključevati in upoštevati njihova mnenja.

Okvir kakovosti EU za predšolsko vzgojo in varstvo

DOSTOP do kakovostnih storitev predšolske vzgoje in varstva za vse otroke pripomore k njihovemu zdravemu razvoju in učnemu uspehu ter pomaga zmanjševati socialne neenakosti in razlike v kompetencah med otroki z različnimi socialo-ekonomskimi ozadji. Enak dostop je bistven tudi za zagotovitev, da imajo starši, zlasti ženske, potrebno prožnost za (ponovno) vključitev na trg dela.

Izjavi o kakovosti:

1.Zagotavljanje storitev, ki so na voljo in cenovno dostopne vsem družinam in njihovim otrokom.

Splošna pravna upravičenost do storitev predšolske vzgoje in varstva daje trdno podlago za vključitev vseh otrok. Podatki o prebivalstvu in anketiranje staršev o povpraševanju po mestih v predšolski vzgoji in varstvu so lahko podlaga za oceno dodatnih potreb in prilagoditev zmogljivosti.

Z zagotavljanjem storitev se lahko odpravljajo ovire, ki morda družinam in otrokom preprečujejo udeležbo. To lahko vključuje prilagoditev zahtevanih plačil za predšolsko vzgojo in varstvo, da se dostop omogoči tudi gospodinjstvom z nizkimi dohodki. Dokazano je tudi, da lahko prožen odpiralni čas in druge ureditve omogočijo udeležbo, zlasti za otroke zaposlenih mater in otroke iz manjšin ali prikrajšanih skupin.

Zagotavljanje storitev, enakomerno porazdeljeno po mestnih in podeželskih območjih, premožnih in revnejših soseskah ter regijah, lahko poveča dostopnost za prikrajšane skupine v družbi. Poroča se, da razpoložljivost in cenovna dostopnost kakovostnih storitev v soseskah, kjer prebivajo revne družine, etnične manjšine ali migrantske družine, najbolj vplivata na podporo enakosti in socialni vključenosti.

2.Zagotavljanje storitev, ki spodbujajo udeležbo, krepijo socialno vključenost in sprejemajo različnost.

Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo lahko dejavno spodbujajo udeležbo z vključevanjem staršev, družin in skrbnikov v procese odločanja (npr. v starševskih odborih). Vključenost družin, zlasti žensk ter prikrajšanih družin ali družin iz manjšinskih okolij ali z migrantskim ozadjem, v ciljno usmerjene pobude tem skupinam omogoča, da izrazijo svoje potrebe, ustanovam pa, da to upoštevajo pri prilagajanju zagotavljanja storitev povpraševanju lokalnih skupnosti.

Spodbuja se lahko zaposlovanje osebja iz marginaliziranih, migrantskih ali manjšinskih skupin, saj je dokazano, da je koristno, če sestava osebja v ustanovah za predšolsko vzgojo in varstvo odraža raznolikost v skupnosti.

Vzpostavitev gostoljubnega okolja za otroke, v katerem se cenijo njihovi jeziki in domače ozadje, prispeva k razvoju njihovega občutka pripadnosti. Z ustreznim stalnim strokovnim razvojem se osebje pripravi tudi na sprejemanje in podpiranje dvojezičnih otrok.

Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo lahko razvijejo dobre družinske prakse za gladek prehod iz domačega okolja v ustanovo ter z organiziranjem posebnih pobud spodbujajo visoko raven sodelovanja staršev.

OSEBJE je najpomembnejši dejavnik za dobro počutje, učenje in razvojne rezultate otrok. Zato se delovni pogoji in poklicni razvoj osebja štejejo za bistvene sestavine kakovosti.

Izjavi o kakovosti:

3.Visoko kvalificirano osebje z začetnim in stalnim usposabljanjem, ki mu omogoča izpolnjevanje svoje poklicne vloge.

V učinkovitih sistemih predšolske vzgoje in varstva se razmišlja o izboljšanju poklicnega statusa osebja, ki je splošno priznano kot ključni dejavnik kakovosti, z dvigom ravni kvalifikacij, ponujanjem prožnih poklicnih možnosti in alternativnimi potmi za pomočnike. To se lahko podpre s prizadevanjem za pedagoško delovno silo, sestavljeno iz strokovnjakov s polno poklicno kvalifikacijo, ki so specializirani za predšolsko vzgojo na ravni ISCED 6, poleg pomočnikov.

Najsodobnejši programi začetnega izobraževanja so zasnovani skupaj z izvajalci ter zagotavljajo dobro uravnoteženost teorije in prakse. Koristno je tudi, če izobraževalni programi osebje bolje pripravijo na kolektivno delo in izboljšanje sposobnosti refleksije. Taki programi lahko koristijo z usposabljanjem osebja za delo z jezikovno in kulturno različnimi skupinami,od družin iz manjšinskih okolij, migrantskih družin in družin z nizkimi dohodki.

Osebje, usposobljeno za spremljanje razvojnih potreb majhnih otrok in sposobno zaznati morebitne razvojne težave, lahko aktivneje podpre razvoj otroka. Možnosti rednega prilagojenega in stalnega strokovnega razvoja koristijo vsem članom osebja, tudi pomočnikom in pomožnemu osebju.

V zvezi z nujnimi elementi razvoja in psihologije otroka bi morale kompetence osebja zajemati praktičen modul o zaščiti otrok ter splošneje o otrokovih pravicah.

4.Ugodni delovni pogoji, vključno s strokovnim vodenjem, ki zagotavljajo priložnosti za opazovanje, refleksijo, načrtovanje, skupinsko delo in sodelovanje s starši.

Sistemi predšolske vzgoje in varstva, katerih cilj so izboljšani delovni pogoji, vključno s primernejšo višino plače, lahko povečajo privlačnost zaposlitve v predšolski vzgoji za višje kvalificirano osebje, ki si želi ustrezne poklicne poti.

Razmerje med odraslimi in otroki ter velikost skupin sta najprimernejša, če sta oblikovana na način, ki ustreza starosti in sestavi skupine otrok, saj mlajši otroci potrebujejo več pozornosti.

Izkazalo se je, da poklicne učne skupnosti, ki obstajajo znotraj ustanov in med njimi, pozitivno vplivajo s tem, ko določajo čas in prostor za kolegijske prakse in skupno delo osebja.

Zagotavljanje mentorstva in nadzora novozaposlenim med uvajanjem jim lahko pomaga, da hitro začnejo upoštevati poklicna pravila.

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM je močno orodje za izboljšanje dobrega počutja, razvoja in učnih izkušenj otrok. Širok pedagoški okvir določa načela za podporo razvoju otrok z vzgojnimi in varstvenimi praksami, ki ustrezajo zanimanjem, potrebam in možnostim otrok.

Izjavi o kakovosti:

5.Izobraževalni program na podlagi pedagoških ciljev, vrednot in pristopov, ki otrokom omogočajo, da izkoristijo svoj celotni potencial, z osredotočanjem na njihov čustveni, kognitivni in fizični razvoj ter dobro počutje.

S pedagoškimi pristopi, osredotočenimi na otroka, je mogoče bolje podpreti splošni razvoj otrok, zagotavljati podporo njihovim učnim strategijam ter spodbujati njihov kognitivni in nekognitivni razvoj z bolj sistematično krepitvijo izkustvenega učenja, igre in socialnih interakcij.

Obstajajo trdni dokazi o tem, da je jasen izobraževalni program koristen, saj lahko zagotovi usklajen okvir za varstvo, vzgojo in socializacijo kot sestavne dele zagotavljanja predšolske vzgoje in varstva. V idealnem primeru tak okvir določa učne cilje za posamezne starosti, pri tem pa vzgojiteljem omogoča, da svoj pristop prilagodijo individualnim potrebam otrok in lahko zagotovi smernice za visokokakovostno učno okolje. Ustrezno upošteva razpoložljivost knjig in drugih tiskovin za pomoč otrokom pri razvoju pismenosti.

Učinkovit okvir izobraževalnega programa s spodbujanjem raznolikosti, enakosti in jezikovne ozaveščenosti pospešuje vključevanje migrantov. Spodbuja lahko razvoj maternega in učnega jezika.

6.Izobraževalni program, pri katerem mora osebje sodelovati z otroki, sodelavci in starši ter razmišljati o lastni praksi.

Izobraževalni program lahko pripomore k večji vključenosti staršev, zainteresiranih strani in osebja ter izboljša ustreznost glede na potrebe, zanimanja in možnosti otrok.

V izobraževalnem programu so lahko opredeljene vloge in procesi za osebje za redno sodelovanje s starši in sodelavci v drugih službah za otroke (vključno z zdravstvenim, socialnovarstvenim in izobraževalnim sektorjem).

Kadar je to mogoče, lahko izobraževalni program vsebuje smernice za osebje v predšolski vzgoji in varstvu, kako se povezovati s šolskim osebjem v zvezi s prehodom otrok v primarno in/ali predprimarno izobraževanje.

SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE omogočata trajno kakovost. Postopki spremljanja in vrednotenja lahko s tem, ko opozorijo na prednosti in slabosti, pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti sistemov predšolske vzgoje. Zagotavljajo lahko podporo zainteresiranim stranem in oblikovalcem politike pri uvajanju pobud, ki ustrezajo potrebam otrok, staršev in lokalnih skupnosti.

Izjavi o kakovosti:

7.S spremljanjem in vrednotenjem se ustvarjajo informacije na zadevni lokalni, regionalni in/ali nacionalni ravni v podporo stalnim izboljšavam kakovosti politike in prakse.

Pregledne informacije o storitvah in osebju ali o izvajanju izobraževalnega programa na ustrezni – nacionalni, regionalni in lokalni – ravni lahko pripomorejo k izboljšanju kakovosti.

Redne povratne informacije lahko olajšajo proces ocenjevanja politik, tudi s tem, da omogočajo analizo uporabe javnih sredstev ter tega, kaj je učinkovito in v kakšnih okoliščinah.

Za določitev učnih potreb osebja in pravilno odločanje o tem, kako najbolje izboljšati kakovost storitev, je koristno, da voditelji predšolske vzgoje pravočasno zberejo zadevne podatke.

8.Spremljanje in vrednotenje, ki sta v otrokovo korist.

Za zaščito pravic otrok je treba v sistem predšolske vzgoje in izobraževanja vključiti trdne politike o zaščiti/varovanju otrok, da se tako pripomore k zaščiti otrok pred vsemi oblikami nasilja. Politike o zaščiti otrok bi morale vključevati štiri širša področja: (1) politiko, (2) ljudi, (3) postopke in (4) odgovornost. Več informacij o teh področjih je na voljo v publikaciji Child safeguarding standards and how to implement them“ (Standardi varovanja otrok in kako jih izvajati), ki jo je izdala organizacija Keeping Children Safe 2 .

Procesi spremljanja in vrednotenja lahko pospešijo dejavno vključenost in sodelovanje med vsemi zainteresiranimi stranmi. Vsi, ki jih zanima razvoj kakovosti, lahko prispevajo k praksam spremljanja in vrednotenja ter imajo od njih korist.

Razpoložljivi dokazi kažejo, da je mogoče s kombinacijo metod spremljanja (npr. opazovanje, dokumentiranje, opisno ocenjevanje kompetenc otrok) zagotoviti koristne informacije ter predstaviti izkušnje in razvoj otrok, tudi z zagotavljanjem pomoči pri gladkem prehodu v osnovno šolo.

Oblikovati je mogoče orodja za spremljanje in postopke za participativno vrednotenje, da se otrokom tako omogoči, da so slišani ter da se lahko izrazijo o svojih učnih in socializacijskih izkušnjah v ustanovi.

UPRAVLJANJE IN FINANCIRANJE sta bistvena, da se omogoči, da predšolska vzgoja in varstvo izpolnita svojo vlogo v osebnem razvoju otrok ter pri zmanjševanju razlik v dosežkih in spodbujanju socialne kohezije. Upravljanje mora biti del celovitega sistema usklajenih javnih politik, ki predšolsko vzgojo in varstvo povezujejo z drugimi storitvami na področju dobrega počutja majhnih otrok in njihovih družin.

Izjavi o kakovosti:

9.Zainteresirane strani jasno in enotno razumejo svojo vlogo in odgovornosti ter vedo, da se od njih pričakuje sodelovanje s partnerskimi organizacijami.

Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo bi morale v idealnem primeru tesno sodelovati z vsemi službami za otroke, vključno s socialnimi in zdravstvenimi službami, šolami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi. Izkazalo se je, da je tako povezovanje med službami učinkovitejše, če je urejeno z usklajenim okvirom politike, ki lahko proaktivno pospešuje sodelovanje in dolgoročno vlaganje v lokalne skupnosti.

Dokazano je bilo, da je vključenost zainteresiranih strani bistvena za zasnovo in izvajanje predšolske vzgoje in varstva.

V najboljšem primeru je lahko za vse predpise o predšolski vzgoji in varstvu ter za financiranje odgovoren isti organ.

10.Zakonodaja, predpisi in/ali financiranje podpirajo napredovanje v smeri splošne upravičenosti do javno subvencionirane ali financirane predšolske vzgoje in varstva, o napredku pa se redno poroča vsem zainteresiranim stranem.

Izboljšanje kakovosti zagotavljanja storitev za vse otroke se lahko morda lažje doseže s postopnim doseganjem splošne pravne upravičenosti. Koristno je lahko, da se oceni, ali tržno usmerjene storitve predšolske vzgoje in varstva povzročajo neenak dostop ali slabšo kakovost za prikrajšane otroke, ter da se po potrebi pripravijo načrti za ukrepanje.

Tesna povezanost s politikami na področju dela, zdravstva in socialnih zadev bi bila nedvomno koristna, saj lahko spodbuja učinkovitejšo prerazporeditev sredstev z usmerjanjem dodatnega financiranja k prikrajšanim skupinam in soseskam.

   

Top