EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.3.2018

COM(2018) 133 final

SPOROČILO KOMISIJE

Drugo poročilo o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil v Evropi

{SWD(2018) 72 final}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU IN EVROPSKI CENTRALNI BANKI

Drugo poročilo o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil v Evropi

1.Uvod

Ker se Evropska unija in njeno gospodarstvo ponovno vidno krepita, mora EU še naprej izkoriščati zagon, da bi okrepila svojo ekonomsko in monetarno unijo (EMU). V okviru načrta za poglobitev evropske ekonomske in monetarne unije 1 , ki ga je Komisija predstavila 6. decembra 2017, in v skladu z agendo voditeljev 2 je ena od najnujnejših prednostnih nalog dokončati bančno unijo in postaviti vse temelje za unijo kapitalskih trgov 3 . Povezan finančni sistem bo povečal odpornost ekonomske in monetarne unije na škodljive pretrese, tako da bo omogočil čezmejno delitev tveganj v zasebnem sektorju in hkrati zmanjšal potrebo po javni delitvi tveganj.

Hkrati so v sporočilu Komisije z dne 11. oktobra 2017 4 določeni nadaljnji ukrepi za dokončanje bančne unije s spodbujanjem sočasnega zmanjševanja in delitve tveganj na podlagi načrta Sveta iz junija 2016 5 .

Ukrepi za zmanjševanje tveganj, sprejeti po finančni krizi, so bistveno izboljšali solventnost, finančne vzvode in likvidnost bank, kot je navedeno v prvem poročilu Komisije o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil v Evropi, ki je bilo objavljeno 18. januarja 2018 6 . Poleg napredka na področju teh ključnih metrik tveganja, ki je bil dosežen v skoraj vseh državah članicah, je mogoče v državah članicah opaziti večje približevanje boljšemu povprečju teh kazalnikov. Ta razvoj je zlasti posledica znatnih izboljšanj tistih nacionalnih bančnih sistemov, ki sta jih kriza in posledična gospodarska recesija najbolj prizadeli. Količniki temeljnega kapitala bank v euroobmočju so se v vzorcu Evropske centralne banke (ECB) s 14,6 % v tretjem četrtletju leta 2016 zvišali na 15,3 % v tretjem četrtletju leta 2017. Krepitev kapitalskega položaja bank v euroobmočju je razvidna tudi iz njihovih boljših količnikov finančnega vzvoda. Povprečni količnik finančnega vzvoda 7 se je nadalje zvišal, in sicer s 5 % v tretjem četrtletju leta 2016 na 5,2 % v tretjem četrtletju leta 2017. Banke v euroobmočju so izboljšale tudi svojo odpornost na likvidnostne šoke, saj se je količnik likvidnostnega kritja s 138 % v tretjem četrtletju leta 2016 zvišal na 140 % v tretjem četrtletju leta 2017. Zaradi odločnih ukrepov za zmanjšanje tveganj se preostala tveganja v euroobmočju danes obravnavajo učinkoviteje in enakomerneje kot pred tremi leti.

Komisija je predlagala tudi več dodatnih obsežnih ukrepov za zmanjšanje tveganj in povečanje odpornosti bančnega sektorja EU. Novembra 2016 je na primer predlagala pomemben zakonodajni sveženj za pregled direktive o sanaciji in reševanju bank (DSRB), uredbe o enotnem mehanizmu za reševanje, direktive o kapitalskih zahtevah IV (CRD IV) in uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR), da bi se dodatno zmanjšala tveganja v bančnem sektorju 8 . Istega leta je Komisija sprejela tudi predlog direktive o postopkih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti za podjetnike in učinkovitosti insolvenčnih okvirov 9 . Učinkovita pravila o prestrukturiranju in insolventnosti so bistvena za preprečevanje ali zmanjšanje obsega slabih posojil in dobro delujočo unijo kapitalskih trgov. Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj pokažeta odločnost glede teh pomembnih predlogov, da bi omogočila njihovo hitro sprejetje.

Obravnavanje velikega obsega slabih posojil 10 in njihovega morebitnega prihodnjega kopičenja je ključno za dokončanje bančne unije. Slaba posojila so posojila, katerih posojilojemalec ima težave z načrtovanim plačevanjem obresti in/ali odplačevanjem glavnice. Posojilo se razvrsti kot slabo posojilo, če plačila zamujajo več kot 90 dni ali če se zanj oceni, da ga posojilojemalec verjetno ne bo odplačal. Zaradi finančne krize in poznejših recesij se je povečalo število posojilojemalcev, ki niso mogli odplačati posojil, saj je imelo več družb in ljudi stalne težave s plačevanjem ali pa je celo šlo v stečaj. To se je zgodilo zlasti v državah članicah, kjer je bila recesija dolga ali globoka. Zato so se v poslovnih knjigah številnih bank nakopičila slaba posojila.

Velik obseg slabih posojil lahko na dva načina negativno vpliva na rezultate banke:

1.slaba posojila banki prinašajo manj prihodkov kot donosna posojila, zato zmanjšujejo njeno dobičkonosnost in lahko povzročijo izgube, ki zmanjšajo kapital banke. V najresnejših primerih lahko ti učinki postavijo pod vprašaj sposobnost preživetja banke, kar lahko ima posledice za finančno stabilnost;

2.za slaba posojila je treba nameniti veliko človeških virov in finančnih sredstev banke. To zmanjšuje posojilno sposobnost banke, tudi za posojanje malim in srednjim podjetjem.

Za reševanje problematike velikega obsega slabih posojil so še vedno v prvi vrsti odgovorne prizadete banke in države članice. Komisija je pri zadevnih državah na to problematiko dosledno opozarjala v okviru evropskega semestra. Hkrati pri vprašanjih zmanjšanja trenutnih deležev slabih posojil in preprečevanja prevelikega kopičenja slabih posojil v prihodnosti obstaja tudi jasna razsežnost EU glede na medsebojno povezanost bančnega sistema EU na splošno in zlasti tistega v euroobmočju. Obstajajo pomembni možni učinki prelivanja iz držav članic z velikimi deleži slabih posojil v gospodarstvo EU kot celoto, tako v smislu gospodarske rasti kot tudi finančne stabilnosti.

Svet je julija 2017 ob upoštevanju te razsežnosti EU in na podlagi skupnega dogovora, da je treba nadaljevati in razširiti ukrepe, ki jih je Komisija že začela, sprejel „Akcijski načrt za reševanje problema slabih posojil v Evropi“, v katerem je različne institucije, vključno s Komisijo, pozval, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za nadaljnje obravnavanje izzivov, povezanih z velikim deležem slabih posojil v Evropi. Komisija se je v prvem poročilu o napredku pri zmanjšanju obsega slabih posojil zavezala, da bo marca poročala o napredku pri izvajanju navedenih ukrepov.

Zaradi skupnih prizadevanj in trenutnega okrevanja gospodarstva se velik obseg slabih posojil zmanjšuje, zlasti v nekaterih bankah in državah članicah. Povprečni delež slabih posojil se vztrajno zmanjšuje in se je od leta 2014 zmanjšal za več kot tretjino 11 . Kot je pojasnjeno v nadaljevanju, se je napredek pri zmanjševanju obsega slabih posojil nadaljeval tudi v zadnjih nekaj mesecih.

Zdaj je bistveno, da se okrepijo prizadevanja za odločno obravnavanje preostalega obsega slabih posojil in možnosti njihovega prihodnjega kopičenja.

Komisija skupaj s tem poročilom o napredku in na trdni podlagi ukrepov za zmanjševanje tveganj, ki jih je Unija že sprejela, predstavlja celovit sveženj za pospešitev reševanja slabih posojil v Evropi in preprečevanje njihovega prihodnjega kopičenja. Sveženj sestavljata dva zakonodajna predloga, katerih cilj je ustvariti pravni okvir na ravni Unije za spodbujanje reševanja slabih posojil, in delovni dokument služb Komisije, ki daje nezavezujoče tehnične smernice (tako imenovani „načrt“) za ustanovitev nacionalnih družb za upravljanje. Ta predloga bosta skupaj:

·izboljšala bonitetna orodja, potrebna za učinkovito obravnavanje slabih posojil;

·spodbudila razvoj sekundarnih trgov slabih posojil;

·olajšala izterjavo dolgov, tako da bosta zaščito zavarovanih upnikov v izvensodnih postopkih okrepila na način, ki dopolnjuje predlog o postopkih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti za podjetnike in učinkovitosti insolvenčnih okvirov, ki je bil predstavljen novembra 2016, ter

·državam članicam, če želijo, zagotovila smernice za prestrukturiranje njihovih bank z ustanovitvijo družb za upravljanje ali vzpostavitvijo drugih ukrepov, namenjenih obravnavanju slabih posojil.

2.Napredek v zvezi s slabimi posojili

Komisija od začetka finančne krize v letih 2008 in 2009 vprašanju slabih posojil namenja veliko pozornosti. V primeru bank, katerih sposobnost preživetja je bila ogrožena zaradi velikega deleža slabih posojil, je Komisija državam članicam pomagala pri uvedbi začasnih in sistemskih ukrepov za zmanjšanje obsega slabih posojil, ki so združljivi s pravili o državni pomoči 12 . Zaradi tega se je skupni obseg slabih posojil v bančnem sektorju bistveno zmanjšal. To je banke spodbudilo k upravljanju in zmanjševanju slabih posojil prek tržnih mehanizmov ter tako davkoplačevalce zaščitilo pred prevzemanjem stroškov, saj je zagotovilo ustrezno porazdelitev bremena in poglobljeno prestrukturiranje. Poleg tega so morale banke v skladu z zahtevami iz pravil o državni pomoči prestrukturirati svoje dejavnosti, da bi zagotovile dolgoročno sposobnost preživetja. Če sposobnosti preživetja ni bilo mogoče zagotoviti, so bile banke likvidirane ali so jih prevzele uspešne banke. Ti ukrepi so prispevali k odpornejšemu in stabilnejšemu bančnemu sistemu. Podobno bo treba banke v težavah v prihodnosti prestrukturirati ali likvidirati, da bi bile upravičene do državne pomoči, s čimer se bo okrepil bančni sistem.

Institucionalne ureditve za nadzor in reševanje bank EU, zlasti bank v euroobmočju, so se z ustanovitvijo bančne unije in dveh od njenih treh stebrov, tj. enotnega mehanizma nadzora in Enotnega odbora za reševanje 13 , prav tako bistveno okrepile. V priporočilih v okviru evropskega semestra, ki so naslovljena na zadevne države članice, je bila poudarjena potreba po odločnem ukrepanju za obravnavanje velikih deležev slabih posojil. Poleg tega podporna služba Komisije za strukturne reforme državam članicam zagotavlja tehnično pomoč pri projektih, povezanih s slabimi posojili 14 . ECB v svoji nadzorni vlogi, enotni mehanizem nadzora (EMN), nacionalni pristojni organi in Evropski bančni organ (EBA) so prav tako imeli pomembno vlogo pri krepitvi nadzora in poročanju o slabih posojilih v Evropi, ECB pa je imela poleg tega ključno vlogo pri varovanju finančne stabilnosti v EU. Zaradi teh skupnih prizadevanj je bil v zadnjih letih dosežen velik napredek pri zmanjševanju obsega in deležev slabih posojil v bankah EU.

Zlasti najnovejši podatki za konec tretjega četrtletja leta 2017 potrjujejo trend zmanjševanja deleža slabih posojil v EU. Ta delež se je na medletni ravni zmanjšal za približno eno odstotno točko (glej sliko 1) in dosegel 4,4 %, na medčetrtletni ravni pa se je zmanjšal za 0,2 % ali 40 milijard EUR. Tako je delež dosegel najnižjo raven od zadnjega četrtletja leta 2014. To je rezultat zmanjšanja obsega slabih posojil in povečanja obsega posojil v EU. Stopnja oblikovanih rezervacij 15 je ostala stabilna in je znašala 50,7 %. Vendar je treba kljub temu pozitivnemu razvoju nadaljevati in pospešiti odločno ukrepanje.

Deleži slabih posojil se zadnje čase zmanjšujejo v skoraj vseh državah članicah, čeprav se stanje med njimi 16 zelo razlikuje (glej preglednico 1). Vendar države članice, v katerih so deleži slabih posojil še vedno veliki, zaradi kombinacije ukrepov politike in gospodarske rasti dosegajo spodbuden napredek.

Preglednica 1: Slaba posojila in rezervacije po državah članicah  17

Vir: ECB, konsolidirani bančni podatki. Izračuni služb Komisije (GD FISMA).

Vendar slaba posojila kljub temu znatnemu napredku še naprej pomenijo tveganja za gospodarsko rast in finančno stabilnost. Skupni obseg slabih posojil v EU še vedno znaša približno 910 milijard EUR, kar je precej nad ravnmi pred krizo 18 . Strukturne ovire še vedno ovirajo hitrejše zmanjševanje obsega obstoječih slabih posojil. Oblikovanje rezervacij je pogosto prepočasno in nezadostno za učinkovito reševanje in preprečevanje morebitnega kritičnega prihodnjega kopičenja slabih posojil. Kljub večjemu interesu nekaterih skupin vlagateljev in vse večjemu obsegu poslov, povezanih s slabimi posojili, dejavnosti na sekundarnih trgih slabih posojil še niso dovolj obsežne, da bi bistveno podprle prizadevanja za zmanjšanje obsega slabih posojil. Poleg tega postopki za prestrukturiranje dolga, insolventnost in izterjavo dolgov zaradi nedoseganja napredka v zvezi s predlogi, ki jih je Komisija že predložila, v nekaterih primerih še vedno potekajo prepočasi in ne zagotavljajo zadostne pravne varnosti.

3.Celovit sveženj za obravnavanje preostalih in prihodnjih slabih posojil

Kljub dobremu napredku se zdi, da so potrebni dodatni zakonodajni ukrepi za obravnavo preostalih vprašanj v zvezi z velikim obsegom slabih posojil. V zvezi s tem je potreben celovit pristop, ki bi moral biti osredotočen na kombinacijo dopolnjujočih se ukrepov politike na naslednjih štirih področjih: (i) nadzor in regulacija bank, (ii) nadaljnje reforme nacionalnih okvirov za prestrukturiranje, insolventnost in izterjavo dolgov, (iii) razvoj sekundarnih trgov za prizadeto premoženje ter (iv) spodbujanje prestrukturiranja bank, če je to ustrezno in potrebno. Ukrepe na teh področjih bi bilo treba sprejeti na nacionalni ravni in po potrebi na ravni EU. Komisija je zavezana izvajanju tistih elementov akcijskega načrta za slaba posojila, za katere je neposredno odgovorna.

Komisija danes sprejema celovit sveženj, ki obravnava štiri zgoraj opisana področja, s čimer krepi finančno stabilnost v EU (glej sliko 2, na kateri je prikazano, kako se sveženj ukrepov Komisije ujema s splošnim akcijskim načrtom). Predlagani ukrepi bodo bankam in državam članicam omogočili še odločnejše reševanje vprašanja slabih posojil kot prej in preprečiti čezmerno prihodnje kopičenje slabih posojil.

Ko bodo nova posojila postala slaba, bodo morale banke oblikovati zadostne rezervacije, s čimer se bodo zagotovile ustrezne spodbude za zgodnje reševanje slabih posojil in preprečevanje njihovega prevelikega kopičenja.

Če bodo posojila kljub temu postala slaba, bodo učinkovitejši mehanizmi uveljavljanja za zavarovana posojila bankam omogočili reševanje slabih posojil, razen posojil potrošnikom, pri tem reševanju pa se bodo uporabljali ustrezni zaščitni ukrepi za dolžnike.

Če obseg slabih posojil kljub zgoraj navedenim ukrepom postane prevelik, kot trenutno velja za nekatere banke v določenih državah članicah, bodo lahko banke slaba posojila prodale drugim gospodarskim subjektom na učinkovitih, konkurenčnih in preglednih sekundarnih trgih. Nadzorni organi bodo banke pri teh prizadevanjih vodili na podlagi svojih obstoječih pooblastil za posamezne banke – tako imenovanih pooblastil stebra 2 – v skladu z uredbo o kapitalskih zahtevah 19 .

Kjer so slaba posojila postala pomembna in obsežna težava, lahko države članice v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in reševanju bank, če želijo, ustanovijo nacionalne družbe za upravljanje ali vzpostavijo druge ukrepe.

Slika 2: Elementi „Akcijskega načrta za reševanje problema slabih posojil v Evropi“, ki ga je sprejel Svet 20

4.Zadostno kritje izgub pri posojilih bank za prihodnja slaba posojila

V skladu z uredbo o spremembi uredbe o kapitalskih zahtevah 21 bodo morale banke zagotoviti dovolj sredstev za kritje izgub pri posojilih za na novo odobrena posojila, če bodo ta postala nedonosne izpostavljenosti. S spremembo je uvedeno „obvezno bonitetno varovalo“ za preprečevanje tveganja oblikovanja nezadostnih rezervacij za prihodnja slaba posojila. Tako varovalo vključuje minimalne ravni rezervacij in odbitke od kapitala, ki jih bodo morale banke zagotoviti za nastale in pričakovane izgube pri na novo odobrenih posojilih, ki pozneje postanejo slaba. Če banka ne doseže ustrezne minimalne ravni, bi se uporabili odbitki od kapitala.

Komisija za zagotovitev skladnosti bonitetnega okvira uvaja tudi skupno opredelitev nedonosnih izpostavljenosti, ki je v skladu z opredelitvijo, ki se že uporablja za nadzorno poročanje. Bonitetno varovalo bo zmanjšalo tveganja za finančno stabilnost, ki izhajajo iz velikih deležev nezadostno pokritih nedonosnih izpostavljenosti, tako da bo preprečilo kopičenje ali povečanje takih nedonosnih izpostavljenosti s potencialnimi učinki prelivanja v izjemnih tržnih razmerah. Zagotovilo bo tudi, da bodo institucije zagotovile dovolj sredstev za kritje izgub pri slabih posojilih, s čimer bo zaščitilo njihovo dobičkonosnost, kapital in stroške financiranja v izjemnih razmerah. To pa bi zagotovilo, da bo gospodinjstvom in podjetjem na voljo stabilno in manj prociklično financiranje.

5.Direktiva o izvajalcih storitev servisiranja kredita, odkupovalcih kredita in izterjavi zavarovanja s premoženjem

Direktiva izboljšuje pogoje za uveljavljanje zavarovanja s premoženjem, uporabljenega za zavarovanje kredita, ali prodajo kredita tretjim osebam in s tem bankam omogoča, da učinkoviteje obravnavajo posojila, kadar postanejo slaba. Pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja bi kot hiter mehanizem za izterjavo vrednosti znižalo stroške reševanja slabih posojil in tako podprlo banke pri izterjavi vrednosti. Kar zadeva banke, ki se srečujejo z velikim kopičenjem slabih posojil in nimajo dovolj osebja ali strokovnega znanja za njihovo ustrezno servisiranje, direktiva omogoča lažji prenos servisiranja teh posojil na specializiranega zunanjega izvajalca storitev servisiranja kredita ali prodajo kreditnih pogodb odkupovalcu kredita s potrebno nagnjenostjo k prevzemanju tveganja in strokovnim znanjem za upravljanje teh pogodb.

Dve možnosti za obravnavanje slabih posojil, ki ju imajo na voljo banke in sta poenostavljeni s to direktivo, se medsebojno krepita. Zaradi hitrejšega reševanja in višjih izterjanih zneskov, ki se pričakujejo pri pospešenem izvensodnem uveljavljanju pravic iz zavarovanja, se poveča vrednost slabih posojil in zvišajo nakupne cene v morebitnih transakcijah s slabimi posojili. Poleg tega je na sekundarnih trgih lažje določiti ceno zavarovanega slabega posojila kot ceno nezavarovanega posojila, saj vrednost zavarovanja s premoženjem določa minimalno vrednost slabega posojila. Zato bodo odkupovalci kredita dali prednost slabim posojilom z možnostjo pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja. To pa bi kreditne institucije dodatno spodbudilo k uporabi te možnosti pri dajanju novih posojil. Poleg tega bi usklajenost, dosežena s pospešenim izvensodnim uveljavljanjem pravic iz zavarovanja, spodbudila pojav vseevropskih vlagateljev v slaba posojila, kar bi nadalje izboljšalo likvidnost trga.

5.1.Nadaljnji razvoj sekundarnih trgov slabih posojil

Direktiva bo prispevala k razvoju sekundarnih trgov slabih posojil, saj bo odstranila nepotrebne ovire za servisiranje posojil s strani tretjih oseb in prenos posojil na odkupovalce posojil, hkrati pa bo popolnoma v skladu z veljavnim civilnim pravom Unije in pravili držav članic o varstvu potrošnikov.

Trenutno banke ne morejo vedno učinkovito ali uspešno upravljati svojih slabih posojil. V takih primerih bodo iz svojih portfeljev izterjale manj, kot bi bilo sicer mogoče. To se lahko zgodi na primer, če se banke spopadajo z velikim obsegom slabih posojil, ki jih ne morejo ustrezno servisirati. Portfelj slabih posojil bank lahko postane tak, da narava posojil ne spada na osrednje področje strokovnega znanja bank za izterjavo. V tem primeru je najboljša možnost prenos servisiranja teh posojil na specializiranega zunanjega izvajalca storitev servisiranja posojil ali prodaja kreditne pogodbe.

Zato je s predlogom uveden skupen niz pravil, ki jih morajo izvajalci storitev servisiranja kredita upoštevati, če želijo čezmejno poslovati v Uniji. Predlog določa skupne standarde za zagotavljanje pravilnega ravnanja odkupovalcev posojil in izvajalcev storitev servisiranja kreditov v Uniji ter nadzora nad njimi, hkrati pa z usklajevanjem pravil držav članic o dostopu na trg omogoča večjo konkurenco. S tem se bodo znižali stroški vstopa na trg za potencialne odkupovalce posojil, in sicer s povečanjem dostopnosti storitev servisiranja kredita in znižanjem stroškov teh storitev. Več odkupovalcev na trgu pomeni konkurenčnejši trg, kar pomeni večje povpraševanje in višje transakcijske cene.

Za zagotovitev stabilnega sekundarnega trga slabih posojil in trdnega okvira za izvajalce storitev servisiranja kredita se predlagajo jasna pravila za zaščito pravic in interesov potrošnikov. Predlog vključuje pravna jamstva in pravila o preglednosti, s čimer zagotavlja, da prenos dolga ne vpliva na raven varstva potrošnikov. Posebna pozornost je namenjena najranljivejšim in prezadolženim potrošnikom. Izvajalci storitev servisiranja kredita bi na primer morali imeti ustrezne politike za obravnavo posojilojemalcev, potrošnika pa bi morali po potrebi napotiti na svetovalce glede zadolženosti ali socialno službo.

Države članice so pozvane tudi, naj uvedejo pravila za oceno cenovne dostopnosti za potrošnike, da bi preprečile morebitna nova slaba potrošniška posojila. Pripravljalno delo v zvezi z oceno kreditne sposobnosti, predvideno v akcijskem načrtu o finančnih storitvah za potrošnike 22 , še poteka, Komisija pa bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi opredelila dobre prakse in vodilna načela, ki jih bodo lahko kreditne institucije upoštevale pri ocenjevanju kreditne sposobnosti potrošnikov.

5.2.Učinkovitejša izterjava vrednosti iz zavarovanih posojil

Direktiva bo zavarovanim upnikom zagotovila tudi učinkovitejši način izterjave vrednosti iz zavarovanih posojil s pospešenim izvensodnim uveljavljanjem pravic iz zavarovanja. To se nanaša na hiter in učinkovit izvensodni mehanizem za uveljavljanje pravic, ki zavarovanim posojilodajalcem omogoča, da izterjajo zneske iz zavarovanja s premoženjem, ki so ga za zavarovanje posojil zastavili samo gospodarske družbe in podjetniki. V 25 državah članicah taki mehanizmi že obstajajo (vendar je v polovici teh držav področje uporabe takih mehanizmov omejeno na premično ali nepremično premoženje).

Predlog bo bankam pomagal izboljšati sedanje postopke reševanja slabih posojil in upravljati taka posojila s povečanjem učinkovitosti postopkov za izterjavo dolgov s pospešenim izvensodnim uveljavljanjem pravic iz zavarovanja. V večini primerov banke svoja slaba posojila obravnavajo same, tako da vrednost izterjajo z reševanjem. Velik delež posojil, ki postanejo slaba, so posojila, zavarovana s premoženjem. Banke lahko zavarovanje s premoženjem uveljavljajo na podlagi nacionalnih okvirov za insolventnost in izterjavo dolgov, vendar je lahko ta postopek pogosto počasen in ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti. Medtem slaba posojila ostajajo v bilancah stanja bank, zaradi česar banke ostajajo izpostavljene dolgotrajni negotovosti, njihova sredstva pa vezana na slaba posojila. To bankam preprečuje, da bi se osredotočile na dajanje novih posojil kreditno sposobnim strankam. Zato predlog vključuje učinkovito metodo za banke in druga podjetja, pooblaščena za dajanje posojil, da se jim omogoči izterjava sredstev iz zavarovanih posojil poslovnim posojilojemalcem v izvensodnem postopku. Ta učinkovit izvensodni postopek bi bil dostopen, če bi se posojilodajalec in posojilojemalec o tem vnaprej dogovorila v posojilni pogodbi. Za potrošniške kredite ne bo na voljo, zasnovan pa je tako, da ne bo vplival na zgodnje postopke prestrukturiranja ali postopke v primeru insolventnosti. Ne bo vplival na insolvenčno zakonodajo držav članic v zvezi z vprašanji, kot je hierarhija upnikov v primeru insolventnosti.

Postopki prestrukturiranja in postopki v primeru insolventnosti prevladajo nad postopkom pospešenega izvensodnega uveljavljanja pravic iz zavarovanja iz tega predloga. Za zagotovitev popolne skladnosti in dopolnjevanja s predlogom za prestrukturiranje se bo uporabljalo naslednje načelo: izvensodno uveljavljanje zavarovanja bo mogoče le, kadar se prekinitev posameznih postopkov izvršbe v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo ne uporablja. V predlogu za prestrukturiranje je že predvideno, da se za upnike, vključno z zavarovanimi upniki podjetja ali podjetnika, ki je v postopku prestrukturiranja, uporablja prekinitev posameznih postopkov izvršbe. V tem primeru se lahko dolžnik v težavah z upniki pogaja o načrtu prestrukturiranja in se izogne insolventnosti.

6.Tehnični načrt za ustanovitev nacionalnih družb za upravljanje

V okviru svežnja so državam članicam zagotovljene tudi nezavezujoče smernice o tem, kako lahko ob popolnem spoštovanju pravil EU o bančništvu in državni pomoči, če želijo, ustanovijo nacionalne družbe za upravljanje. Načrt za ustanovitev družb za upravljanje zagotavlja praktične smernice za oblikovanje in ustanovitev družb za upravljanje na nacionalni ravni, ki temeljijo na dobrih praksah iz preteklih izkušenj v državah članicah, kjer je to ustrezno. Družbe za upravljanje so lahko zasebne ali (delno) javno podprte družbe, ki ne potrebujejo državne pomoči, če se lahko za državo šteje, da ravna kot kateri koli drug gospodarski subjekt. Možnost, da se za družbo za upravljanje uporabi državna pomoč, se ne bi smela šteti za privzeto rešitev. Ob upoštevanju, da so družbe za upravljanje z elementom državne pomoči izredna rešitev, je namen načrta pojasniti dopustno zasnovo takih družb, ki je popolnoma v skladu s pravnim okvirom EU, zlasti direktivo DSRB, uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje in pravili o državni pomoči.

V načrtu je predlaganih več skupnih načel, kot so obseg zadevnih sredstev, obseg udeležbe, premisleki o pragu za višino sredstev, pravila vrednotenja sredstev, ustrezna kapitalska struktura ter upravljanje in delovanje družbe za upravljanje. Poleg tega so v načrtu opisani nekateri alternativni ukrepi pomoči v zvezi z oslabljenimi sredstvi, ki ne vključujejo državne pomoči, kot so državna poroštva, ki ustrezajo tržnim pogojem in omogočajo listinjenje slabih posojil. Komisija je v preteklih letih ocenila tudi druge ukrepe za obravnavanje preteklih slabih posojil, ki so jih predlagale države članice, in jih bo v posameznih primerih še naprej ocenjevala, da bi zagotovila njihovo popolno skladnost z direktivo DSRB, uredbo o enotnem mehanizmu za reševanje in pravili o državni pomoči.

7.Močan sveženj ukrepov, ki se medsebojno krepijo

Predlogi v tem svežnju se medsebojno krepijo in ne bi bili tako učinkoviti, če bi se izvajali ločeno. Obvezno bonitetno varovalo bo zagotovilo ustrezno kritje kreditnih izgub pri prihodnjih slabih posojilih, s čimer bo olajšalo reševanje ali prodajo takih posojil. Te učinke dopolnjuje prizadevanje za nadaljnji razvoj sekundarnih trgov slabih posojil, saj bi ti povečali konkurenčnost povpraševanja po slabih posojilih in zvišali tržno vrednost takih posojil. Poleg tega pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja kot hiter mehanizem za izterjavo zneskov iz zavarovanja s premoženjem zniža stroške reševanja slabih posojil.

Sveženj zajema velik del akcijskega načrta Sveta. Z združevanjem več elementov sveženj kot celota ustvarja ustrezno okolje za obravnavanje slabih posojil v bilancah stanja bank in zmanjšanje tveganja za prihodnje kopičenje slabih posojil. Pričakuje se, da bo njihov vpliv v zadevnih državah članicah in institucijah različen. Nekateri bodo močneje vplivali na predhodno oceno tveganja bank pri dajanju posojil, nekateri bodo omogočili hitro prepoznavanje in boljše upravljanje slabih posojil, drugi pa bodo povečali njihovo tržno vrednost.

Natančneje:

·predlog o bonitetnih varovalih bo zagotovil oblikovanje zadostnih rezervacij za kreditne izgube pri prihodnjih slabih posojilih, s čimer bo olajšal njihovo reševanje in/ali odprodajo. Te učinke bi dopolnjevali razvitejši sekundarni trgi slabih posojil, saj bi ti okrepili povpraševanje po slabih posojilih in povečali njihovo tržno vrednost. To bo bankam olajšalo prodajo slabih posojil ob upoštevanju strožjih pravil o oblikovanju rezervacij;

·družbe za upravljanje so se v preteklosti izkazale za koristno orodje v ustreznih pogojih in ostajajo koristen del zbirke orodij, čeprav se je zadevni pravni okvir EU v zadnjih letih razvijal. Vendar je koristnost družb za upravljanje manjša, če sekundarni trgi slabih posojil niso dovolj razviti, saj je prodaja posojil tretjim vlagateljem pomembno orodje družbe za upravljanje. Družbe za upravljanje in številni drugi potencialni odkupovalci kreditov so zelo odvisni od razpoložljivosti neodvisnih družb, ki v njihovem imenu servisirajo in upravljajo posojila. Zato bodo družbe za upravljanje učinkovitejše, če bodo podprte z zakonodajnimi predlogi, ki jih Komisija predlaga v tem svežnju. Nasprotno pa bi lahko imela družba za upravljanje več težav pri izpolnjevanju svojega namena, če se delovanje sekundarnih trgov slabih posojil ne bi izboljšalo;

·poleg tega bi pospešeno izvensodno uveljavljanje pravic iz zavarovanja kot hiter mehanizem za izterjavo zneskov iz zavarovanja s premoženjem znižalo stroške reševanja slabih posojil in bi tako banke in odkupovalce slabih posojil podprlo pri izterjavi vrednosti iz posojil. Tak mehanizem, ki bi bil na voljo zunaj okvira postopkov preventivnega prestrukturiranja ali postopkov v primeru insolventnosti, bi dopolnjeval predlog direktive o prestrukturiranju, drugi priložnosti in učinkovitosti insolvenčnih okvirov iz novembra 2016.

Slika 3: Sveženj za slaba posojila: učinki ukrepov, ki se medsebojno krepijo

Poleg tega Komisija z ECB in EBA preučuje, kako dodatno okrepiti preglednost slabih posojil in trgov slabih posojil. Za uresničitev tega cilja bo treba povečati razpoložljivost in primerljivost podatkov o slabih posojilih. Zamisel, ki se preučuje v zvezi s tem, je podpora udeležencem na trgu pri razvoju informacijskih platform ali kreditnih registrov za slaba posojila. Preučevanje se bo kmalu končalo, v namenski tehnični opombi pa bo predstavljeno skupno delo Komisije, ECB in EBA.  23

Nazadnje, pobude, ki jih danes predlaga Komisija, prav tako dobro dopolnjujejo druge elemente akcijskega načrta Sveta, vključno s predlaganimi ukrepi, ki naj bi jih sprejeli države članice, nadzorni organi in druge institucije EU. Natančneje, ukrepe, ki jih danes predlaga Komisija, bodo dopolnjevali naslednji ukrepi:

·splošne smernice o upravljanju slabih posojil za vse banke EU;

·podrobne smernice o dajanju bančnih posojil ter spremljanju in notranjem upravljanju bank, ki obravnavajo zlasti preglednost in oceno cenovne dostopnosti za posojilojemalce;

·makrobonitetni pristopi za preprečevanje nastanka sistemskih težav v zvezi s slabimi posojili ob upoštevanju potencialne procikličnosti in posledic ukrepov politike glede slabih posojil za finančno stabilnost ter

·zahteve glede razkritja v zvezi s kakovostjo sredstev in slabimi posojili bank.

Ukrepi Komisije, ECB, EBA in Evropskega odbora za sistemska tveganja bodo ustvarili pomembne sinergije. Predlagane zakonsko določene minimalne zahteve glede kritja bi uprave bank močno spodbudile k preprečevanju kopičenja prihodnjih slabih posojil z boljšim upravljanjem takih posojil in boljšimi praksami dajanja posojil. To bo okrepilo pričakovane učinke sedanjega dela ECB in EBA v zvezi z dajanjem bančnih posojil, upravljanjem slabih posojil, spremljanjem in praksami notranjega upravljanja. Delo v zvezi z informacijami o slabih posojilih in tržno infrastrukturo bi dodatno okrepilo delovanje sekundarnih trgov slabih posojil.

8.Sklepi

V skladu s splošnim znatnim napredkom pri zmanjševanju tveganj v bančnem sektorju EU se obseg slabih posojil še naprej zmanjšuje. Kljub temu pozitivnemu trendu veliki deleži slabih posojil še vedno pomenijo izziv za več držav članic in EU kot celoto.

Pospešitev trenutnih trendov zmanjševanja obsega slabih posojil in preprečevanje kopičenja novih slabih posojil sta pomemben korak k dokončanju bančne unije. Čeprav nadzor ECB nad velikimi in sistemskimi bankami (enotni mehanizem nadzora) ter Enotni odbor za reševanje zdaj delujeta, bančna unija še vedno ni dokončana. Ključni temelji za bonitetne okvire in okvire za reševanje za obdobje po krizi so postavljeni ali bodo kmalu dokončani, tveganja v bančnem sektorju v euroobmočju pa se bistveno zmanjšujejo. To pomeni, da je prišel čas za vzpostavitev dveh manjkajočih elementov bančne unije, tj. skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje in evropskega sistema jamstva za vloge. V nedokončani bančni uniji bo bančni sektor ostal razdrobljen glede na nacionalne meje, zato ne bo zagotovil ekonomskih koristi in večje stabilnosti bolj povezanega sektorja.

Celoviti sveženj, ki je bil predstavljen danes, je velik korak pri obravnavanju tega izziva. V naslednjih mesecih in letih bo treba ohraniti hitrost napredka pri izvajanju vseh predvidenih ukrepov, da bi se izziv, ki ga pomeni velik delež slabih posojil, obravnaval tako v smislu zmanjševanja obsega obstoječih posojil na vzdržno raven kot tudi preprečevanja prihodnjega kopičenja.

Medtem ko morajo posamezne banke in zadevne države članice vztrajno nadaljevati svoja prizadevanja, se mora nadaljevati tudi usklajeno ukrepanje Komisije in drugih institucij EU, vključno z ECB. Sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki je danes predstavljen skupaj s tem sporočilom, je ključen del teh prizadevanj. Zato Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj zagotovita hiter napredek v zvezi s tem pomembnim vprašanjem, da bi podprla stalna skupna prizadevanja za zmanjšanje tveganj v evropskem bančnem sektorju. Hkrati je treba zakonodajnim ukrepom v zvezi z zmanjševanjem tveganja, tj. bančnemu svežnju iz novembra 2016 24 , ki še ni bil sprejet, ter zakonodaji o prestrukturiranju podjetij in insolventnosti dati največjo politično prednost ter se čim prej dogovoriti o njih. Komisija je v ta namen pripravljena sodelovati s sozakonodajalcema.

(1) COM(2017) 821.

(2) http://www.consilium.europa.eu/media/21594/leaders-agenda.pdf .

(3) Komisija je 7. marca izdala sporočilo [COM(2018)] z naslovom „Dokončanje unije kapitalskih trgov do leta 2019 – čas za pospešitev dela“.

(4)   https://ec.europa.eu/info/publications/171011-communication-banking-union_sl .

(5)   http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/06/17/conclusions-on-banking-union/ .

(6) COM(2018) 37.

(7) Tj. višina količnika finančnega vzvoda ob polnem izvajanju predpisov (fully loaded), ki se izračuna na strožji način in predstavi pred letom 2019, ko se konča prehodna faza. Blažilni učinek prehodnega obdobja izvajanja ni upoštevan.

(8) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3731_sl.htm.

(9) COM(2016) 723 – 2016/0359(COD).

(10) Slaba posojila pomenijo posojila, pri katerih posojilojemalec ne more plačevati obresti ali odplačevati glavnice v skladu z načrtom odplačevanja. Posojilo se razvrsti kot slabo posojilo, če plačila zamujajo več kot 90 dni ali če se za posojilo oceni, da ga posojilojemalec verjetno ne bo odplačal (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/227).

(11) Za pregled glej oddelek 2.

(12) V nekaterih primerih v okviru programa finančne pomoči.

(13) Komisija je tretji steber bančne unije, tj. evropski sistem jamstva za vloge, predlagala novembra 2015. Oktobra 2017 je v svojem sporočilu o dokončanju bančne unije (COM(2017) 592) dala nov zagon pogajanjem o evropskem sistemu jamstva za vloge.

(14) Uredba (EU) 2017/825.

(15) Vir: ECB. Ker podatki o oblikovanju rezervacij za posojila niso bili na voljo, stopnja oblikovanih rezervacij za EU temelji na oslabitvah in slabih posojilih za vse dolžniške instrumente (posojila in dolžniške vrednostne papirje).

(16) Na koncu tretjega četrtletja leta 2017 je imelo več držav članic majhne deleže slabih posojil (v desetih državah članicah so bili ti deleži manjši od 3 %). V drugih državah članicah pa so bili ti deleži veliki (v osmih so bili večji od 10 %).

(17)  Opombe: podatki se nanašajo na domače kreditne institucije ter podrejene družbe in podružnice pod tujim nadzorom. * Podatki za posamezne sektorje za Portugalsko in EU niso na voljo. Podatki se nanašajo na posojila in predujme vsem sektorjem. Kar zadeva podatke za posamezne sektorje, so za Bolgarijo, Nemčijo, Španijo in Madžarsko na voljo le knjigovodske vrednosti (tj. skupna izpostavljenost do gospodinjstev in nefinančnih korporacij). ** Podatki o oblikovanju rezervacij za posojila za Bolgarijo, Nemčijo, Španijo, Madžarsko in EU niso na voljo. V teh primerih podatki temeljijo na oslabitvah in slabih posojilih za vse dolžniške instrumente (tj. posojila in dolžniške vrednostne papirje). Zbirni podatki za EU za drugo in tretje četrtletje leta 2016 niso bili na voljo. Podatek za leto 2016 v preglednici se nanaša na prvo četrtletje leta 2016.

(18) Vir: ECB.

(19) Uredba (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah).

(20) Opomba glede kratic: AMC (Asset management company – družba za upravljanje), SSMR (Single Supervisory Mechanism Regulation – uredba o EMN), CRD IV (Capital Requirements Directive IV – direktiva o kapitalskih zahtevah IV).

(21) Uredba (EU) št. 575/2013.

(22) COM(2017) 139.

(23) Učinkovitejši in predvidljivejši okviri za izterjavo posojil in insolventnost bi bili koristni za upravljanje slabih posojil. Komisija zato izvaja primerjalno analizo takih ureditev, da bi pridobila zanesljivo sliko o zamudah in izterjanih vrednostih za banke pri neplačilih posojilojemalcev. Poziva k tesnemu sodelovanju držav članic in nadzornikov, da bi se razvila zanesljiva primerjalna metodologija. V zvezi s tem je v predlogu Komisije za direktivo o insolventnosti podjetij, prestrukturiranju in drugi priložnosti določeno, da morajo države članice zbrati primerljive podatke o insolventnosti in postopkih prestrukturiranja ter jih sporočiti Komisiji. To je bistveno za prikaz učinkovitosti regulativnega okvira v državah članicah v zvezi z insolventnimi dolžniki.

(24) http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3731_sl.htm .