Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018AE3480

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa v gibanju – Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista (COM(2018) 293 final)

EESC 2018/03480

UL C 62, 15.2.2019, pp. 254–260 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

15.2.2019   

SL

Uradni list Evropske unije

C 62/254


Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropa v gibanju – Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista

(COM(2018) 293 final)

(2019/C 62/39)

Poročevalka:

Giulia BARBUCCI

Zaprosilo

Evropska komisija, 18. 6. 2018.

 

 

Pravna podlaga

člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

 

 

Pristojnost

strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

4. 10. 2018

Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

17. 10. 2018

Plenarno zasedanje št.

538

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

201/3/7

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odobrava tretji sveženj o mobilnosti in meni, da gre za nadaljnji korak k trajnostni mobilnosti za Evropo. Vendar opozarja, da se v predlogu Komisije obravnava skoraj izključno cestni promet. Za razvoj resnično trajnostne in varne mobilnosti je treba oblikovati ambicioznejši projekt, v katerem se bodo upoštevale vse razpoložljive oblike prometa, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti intermodalnosti tovornega in potniškega prometa.

1.2

EESO meni, da bodo predlogi Komisije za varno, povezano in čisto mobilnost zahtevali zelo velika gospodarska prizadevanja predvsem od držav članic, in sicer za prilagajanje fizične in digitalne infrastrukture (5G). Te pobude je zato treba podpreti z ustreznimi finančnimi sredstvi in za daljše obdobje ter ob tem določiti realistične in uresničljive cilje.

1.3

EESO odobrava „strateški akcijski načrt za varnost v cestnem prometu“ ter podpira cilj „vizija nič“ za odpravo smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v cestnem prometu do leta 2050. Pristop „Varni sistem“, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), bo nedvomno prispeval k dosegi tega cilja z zmanjšanjem števila nesreč ter omejitvijo poškodb potnikov in pešcev. Prednostno je treba uskladiti tudi nacionalne cestnoprometne predpise in kazni ter hkrati razširiti obvezno uporabo zaščitne opreme z avtomobilov na vsa vozila na cestah – tovorna in potniška, javna in zasebna. Nazadnje se priporoča, naj bodo nova „varna“ vozila cenovno dostopna potrošnikom in podjetjem.

1.4

Digitalizacija, povezljivost in avtomatizacija so glavni način za razvoj pristopa „Varni sistem“ in približevanje cilju „vizija nič“. EESO podpira projekt za vzpostavitev avtomatiziranega, povezanega in varnega cestnega omrežja. Komisiji priporoča, naj upošteva različno stanje cestne in avtocestne infrastrukture v državah članicah in zlasti naj projekt razširi na mesta, saj se v njih zgodi največ hudih prometnih nesreč brez smrtnega izida.

1.5

Predlog Komisije poudarja pomen razvoja avtonomnih vozil in njihove vloge pri povečevanju varnosti, vendar ne določa podrobne strategije za dosego avtomatiziranega prometa. To verjetno koristi napredku na tem področju, vendar lahko države članice ovira pri prilagajanju prometne politike novim tehnologijam in njihovi uporabi. Poleg tega EESO opozarja na težave v zvezi s tehnološko izvedljivostjo, da bi se zagotovila čim večja varnost v sistemu mešanega prometa (vozila s človeškim voznikom, vozila z asistenčnim sistemom in avtomatizirana vozila).

1.6

S popolno avtomatizacijo vozil se postavljajo številna etična, gospodarska in zaposlitvena vprašanja ter vprašanja glede družbene sprejemljivosti in pravne odgovornosti. EESO se sklicuje na načelo, v skladu s katerim lahko samo človek kot tak sprejema etične odločitve, stroji – ne glede na raven njihove izpopolnjenosti – pa mu lahko le pomagajo, ne morejo pa ga nadomestiti. Pomembno je, da je organizirana civilna družba v celoti vključena v upravljanje tega procesa ter da potekajo socialni dialog in kolektivna pogajanja, da se preprečijo morebitni negativni učinki na delo in delavce.

1.7

EESO podpira predloge za bolj trajnosten prevoz in strateški akcijski načrt za baterije, katerega namen je zapolniti evropsko energetsko vrzel in ustvariti vrednostno verigo baterij. Vendar poudarja, da popolno uresničitev načrta ovira več dejavnikov: odvisnost od surovin iz tretjih držav, pomanjkanje alternativnih goriv, zamude pri upravljanju, predelavi in odstranjevanju odsluženih baterij, pomanjkanje usposobljene delovne sile.

1.8

Zato so nujna precejšnja vlaganja v raziskave in inovacije, da se odkrijejo nova alternativna goriva iz povsem obnovljivih virov, ki so ogljično nevtralna. Prav tako pomembne bodo tudi naložbe v programe izobraževanja in usposabljanja, v katerih morajo sodelovati univerze in raziskovalna središča, da bo na voljo usposobljena delovna sila.

1.9

Zaradi prehoda na električne avtomobile bo treba v dobrem desetletju zamenjati velik del evropskega avtomobilskega voznega parka. Bolj čista in varna vozila bi morala biti cenovno dostopna vsem, državljanom in podjetjem, države pa bi morale prehod olajšati s primernimi davčnimi spodbudami.

1.10

Prenova avtomobilskega voznega parka bo prinesla tudi težave z njegovim odstranjevanjem in recikliranjem obstoječega. Ta tema bi morala biti v ospredju strategij Komisije v zvezi s krožnim gospodarstvom. Organizirana civilna družba bi mora biti vključena v vse faze prehoda in pozvana k obveščanju in ozaveščanju državljanov z vidika trajnostne mobilnosti.

2.   Uvod

2.1

Prometni sektor, ki je z leti doživel precejšen napredek in spremembe, je postal eden ključnih dejavnikov razvoja. Inovacije, tehnologija, digitalizacija in povezljivost povzročajo korenite spremembe na področju prometa, ki so usmerjene v večjo varnost, dostopnost, trajnost, konkurenčnost in delovna mesta.

2.2

Evropska unija je po uvedbi strategije za mobilnost z nizkimi emisijami (1) oblikovala ad hoc agendo za prometni sektor, razdeljeno v tri svežnje o mobilnosti (2), ki so bili objavljeni maja 2017, novembra 2017 in maja 2018. To mnenje obravnava zadnji navedeni sveženj z naslovom „Evropa v gibanju“.

2.3

Sporočilo Komisije in sveženj predlogov se nanašajo na sektor cestnega prometa in se osredotočajo zlasti na avtomobilski prevoz, druge oblike prevoza pa v njem niso obravnavane.

3.   Povzetek predloga

3.1

Sporočilo Komisije COM(2018) 293 final „Evropa v gibanju. Trajnostna mobilnost za Evropo: varna, povezana in čista“ je ključni dokument tretjega svežnja o mobilnosti, saj določa njegov okvir. Ta je razdeljen na tri poglavja: varnost, povezanost in avtomatizacija ter trajnost. Poleg tega prilogi k sporočilu vključujeta ključni pobudi v zvezi s strateškim akcijskim načrtom za varnost v cestnem prometu in strateškim akcijskim načrtom za baterije.

3.2   Varna mobilnost

3.2.1

Kljub napredku, doseženemu v zadnjih letih, je število hudih prometnih nesreč ali prometnih nesreč s smrtnim izidom v cestnem prometu še vedno previsoko. Leta 2017 so nesreče zahtevale 25 300 smrtnih žrtev, 135 000 ljudi pa je bilo v njih hudo telesno poškodovanih, kar je povzročilo zelo visoke gospodarske in družbene stroške. Ker je več kot 90 odstotkov nesreč posledica človeške napake, Komisija meni, da bi lahko avtomatizacija, povezljivost in novi konstrukcijski standardi pomembno prispevali k omejitvi tega izjemno žgočega pojava (3), in sicer s ciljem, da se do leta 2050 odpravijo smrtne žrtve in hude prometne nesreče v cestnem prometu („vizija nič“). Ta strategija predvideva vmesni cilj, tj. do leta 2030 zmanjšati število smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb za 50 odstotkov.

3.2.2

Da bi EU pripomogla k izpolnitvi teh ciljev, namerava uvesti nove tehnološke in ureditvene instrumente na podlagi pristopa „Varni sistem“ SZO. Ta temelji na načelu, da je mogoče sprejeti ukrepe za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb, čeprav nesreč ni mogoče v celoti odpraviti.

3.2.3

Evropska unija namerava vzroke nesreč obravnavati celostno ter povezati več varnostnih mehanizmov, kar bo omogočalo nadomestitev neuspešnega mehanizma z drugimi. To vključuje uvedbo tehnološke opreme v vozilih in na cestni infrastrukturi ter vse večjo izmenjavo informacij med njima. Vsak ukrep se izvaja na podlagi priložnostne zakonodajne pobude:

(a)

Strateški akcijski načrt za varnost v cestnem prometu (4). V akcijskem načrtu so določeni cilj „nič smrtnih žrtev na cestah“ ter merila za krepitev evropskega upravljanja, povečanje financiranja za prenovo cestnega omrežja na podlagi Instrumenta za povezovanje Evrope (200 milijonov EUR), uvedba pristopa „Varni sistem“, nove zahteve za izboljšanje varnosti vozil, cilji v smislu avtomatizacije in povezljivosti med vozili ter med vozili in cestno infrastrukturo ter predlog za izvažanje evropskih varnostnih standardov v tretje države (prednostno v države Zahodnega Balkana).

(b)

Uredba za zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu (5). Med drugim je predvidena uporaba naprednih sistemov za zaviranje v sili, opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu in drugačne zasnove kabine težkih gospodarskih vozil za izboljšanje vidljivosti kolesarjev ali pešcev skupaj s senzorji za njihovo zaznavanje.

(c)

Direktiva o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (6). Njen cilj je evidentiranje tveganj celotnega evropskega omrežja, ki ne bo zajemalo le avtocest vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), temveč tudi vse druge avtoceste in glavne ceste. Vanj niso vključene mestne ceste. Z direktivo so poleg tega določeni boljši standardi kakovosti za cestno infrastrukturo (vidne talne označbe in prometni znaki ter uvedba novih tehnologij, kot je asistenca za ohranjanje voznega pasu).

3.3   Povezana in avtomatizirana mobilnost

3.3.1

Strategija Komisije za „povezano in avtomatizirano mobilnost“ (7) temelji na ukrepih, ki se že izvajajo na ravni EU, in zlasti na sporočilu „Umetna inteligenca za Evropo“ (8) ter na izjavi iz Amsterdama, s katero so države članice Komisijo pozvale, naj oblikuje evropsko strategijo za avtomatizirano in povezano vožnjo, prilagodi zakonodajni okvir, podpira raziskave in inovacije ter uvede „interoperabilne kooperativne pametne prometne sisteme“.

3.3.2

Komisija je v enem dokumentu zajela dolgoročne cilje (zmanjšanje emisij, prometnih zastojev in števila nesreč): zagotavljati konkretno podporo avtomobilski industriji v povezavi z raziskavami in inovacijami; pravočasno obravnavati etična in družbena vprašanja, kot so nov odnos človek–stroj, kibernetska varnost in vpliv teh tehnologij na zaposlovanje pred uvedbo popolnoma avtomatiziranih vozil na trg.

3.3.3

Med glavnimi koristmi avtomatizacije je dostop do mobilnosti za vse tiste subjekte (predvsem invalide in starejše), ki so trenutno iz nje izključeni. Da bi čim bolj izkoristili možnosti, ki jih ponuja avtomatizacija, je bistveno, da si vozila in cestne infrastrukture nenehno izmenjavajo informacije, saj bi se lahko v prihodnjih letih vzpostavil mešan sistem, v katerem bodo povezana vozila z različnimi tehnologijami (vozila s človeškim voznikom, vozila z asistenčnim sistemom in avtomatizirana vozila). Za dopolnitev tega okvira z vidika razvoja intermodalnosti so določene tudi priložnostne zahteve za enotno evropsko okence za pomorski sektor (9) in elektronske informacije o prevozu blaga (10).

3.4   Čista mobilnost

3.4.1

Razogljičenje prometa in prehod na čisto energijo sta ključna vidika tretjega svežnja o mobilnosti. Ta pobuda spada v širši okvir akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Da bi EU dosegla večjo trajnost in konkurenčnost, je začela izvajati več pobud:

(a)

strateški akcijski načrt za baterije (11): ta izhaja iz potrebe po povečanju evropske energetske samozadostnosti ob nadaljnjem vzpostavljanju evropske zveze za baterije, v kateri sodelujejo zainteresirane strani iz industrije, države članice in EIB. Poudarek tega načrta je na trajnostni proizvodnji baterij v celotni vrednostni verigi, in sicer od pridobivanja (primarnih in sekundarnih) surovin, prek faze oblikovanja in proizvodnje baterijskih celic in baterijskih sklopov do njihove uporabe, ponovne uporabe, recikliranja in odstranjevanja;

(b)

uredba o emisijah iz novih težkih vozil (12), katere cilj je opredelitev vrste parametrov o emisijah CO2 za tovornjake in avtobuse, združuje in dopolnjuje veljavno zakonodajo. Ta pobuda vključuje tudi ukrepe za spodbujanje podjetij k nakupu energetsko učinkovitejših vozil z manjšimi emisijami. Ta ukrep je povezan s predlogom za čimprejšnjo uveljavitev novih konstrukcijskih standardov o aerodinamiki in masi težkih vozil za zmanjšanje emisij CO2 (13);

(c)

uredba za omogočanje primerljivosti cen alternativnih goriv na podlagi sprejetja enotne enote za spodbujanje nakupa novih vozil z majhnim vplivom na okolje (14);

(d)

uredba za označevanje pnevmatik (15) za opredelitev standardov v zvezi z varnostjo, energijsko učinkovitostjo in hrupom;

(e)

pregled okvira za obdavčitev energentov s spodbujanjem električne mobilnosti;

(f)

uredba o racionalizaciji ukrepov za realizacijo jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) (16) za racionalizacijo postopkov odobritve projektov.

3.5

Ta skupek pobud je podprt z naložbami v skupni vrednosti 450 milijonov EUR v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, in sicer za financiranje projektov, ki prispevajo k varnosti v cestnem prometu ter digitalizaciji in večmodalnosti. V okviru istega programa bodo dodatni 4 milijoni EUR namenjeni za kibernetsko varnost ter za kooperativno, povezano in avtomatizirano mobilnost.

4.   Splošne ugotovitve

4.1

EESO odobrava tretji sveženj o mobilnosti, ki ga šteje za nadaljnji korak k varnejši, bolj dostopni in trajnostni mobilnosti. Vendar opozarja, da se v predlogu Komisije obravnava skoraj izključno le en del sektorja cestnega prometa. Za razvoj trajnostne in varne mobilnosti je treba upoštevati vse razpoložljive oblike prevoza ter načrtovati vse tesnejšo, uspešnejšo in učinkovitejšo medsebojno povezanost javnega in zasebnega prevoza, s katero se bo skrajšal potovalni čas in zmanjšala gostota prometa.

4.2

Sveženj zajema vrsto povezanih zakonodajnih pobud, ki si po mnenju EESO zaslužijo podrobno preučitev v posameznih mnenjih. Zato je treba mnenje, ki je osredotočeno na analizo referenčnega sporočila, brati in razumeti v povezavi s prejšnjimi mnenji EESO o prvem in drugem svežnju o mobilnosti ter mnenji, ki so bila pripravljena usklajeno s tem mnenjem in v katerih so analizirani njegovi specifični vidiki (17).

4.3

EESO meni, da sta sporočilo Komisije in sveženj predlogov skladna z njegovimi prejšnjimi mnenji o tej temi ter da lahko prispevata k izboljšanju varnostnih standardov in konkurenčnosti celotnega evropskega avtomobilskega sektorja.

4.4

Poudarja, da sporočilo Komisije ni podprto z ustrezno oceno učinka o ukrepih, ki jih predlaga. Zlasti niso jasni učinki na lastništvo vozil in njihovo uporabo ter na posledični razvoj gostote prometa. Ta bi se lahko ob spodbujanju prevoza povečala, ne pa zmanjšala, kar bi podaljšalo čas, ki ga državljani porabijo za prevoz, obenem pa bi se povečalo tudi tveganje nesreč. Bistveno je, da Komisija postane nosilka globalne in ambiciozne vizije, v skladu s katero je intermodalnost javnega in zasebnega prevoza dejavnik učinkovitosti, kakovosti življenja in varnosti. EESO poudarja, kako pomembno je pripraviti ustrezne ocene učinka za vse predloge, ki vključujejo konkretne ukrepe. V pripravah na nove načine prevoza ne bi smeli upočasniti obsežne uvedbe rešitev, povezanih s pametno tehnologijo (npr. razsvetljava), ki povečujejo učinkovitost prevoza, zlasti javnega, in zmanjšujejo verjetnost nesreč.

4.5

EESO podpira cilj „vizija nič“, ki bo dosežen s pristopom „Varni sistem“. Za okrepljeno upravljanje bo potrebna vključenost vseh sektorjev in vseh uporabnikov cest. Pomembno je, da so kazalniki, določeni za izpolnitev ciljev, jasni in realistični ter da jih je mogoče spremljati. EESO se zlasti zavzema za dejavno vključenost organizirane civilne družbe v vse faze razvoja, izvajanja, spremljanja in vrednotenja strategije.

4.6

EESO odobrava odločitev, da se v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope dodeli 450 milijonov EUR (v obdobju 2018–2020) za digitalizacijo in varnost v cestnem prometu. Vendar poudarja, da je v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 nujno bistveno povečati razpoložljiva finančna sredstva za zagotavljanje dolgoročnega izvajanja, da se lahko dosežejo ambiciozni cilji, ki jih je določila EU.

4.7

EESO meni, da je evidentiranje tveganj za celotno vseevropsko prometno omrežje ter za vse avtoceste in glavne ceste bistven korak pri načrtovanju obsega in vrste infrastrukturnih ukrepov na evropskem cestnem omrežju. Pomembno je, da se hkrati razvijata fizična in digitalna infrastruktura. Pomembno je tudi, da se čim prej dopolni pokritost z omrežjem 5G na vseh avtocestnih in glavnih evropskih cestnih omrežjih, kar bo omogočilo učinkovito medsebojno povezovanje cest in vozil ter samih vozil. Vendar EESO ugotavlja, da se stanje cestnih in avtocestnih omrežij med evropskimi državami zelo razlikuje. Zato je pomembno, da se posameznim državam članicam pri tej bistveni posodobitvi zagotovi tudi ustrezno financiranje ter da se določijo realistični in uresničljivi cilji.

4.8

EESO odobrava predlog Komisije, da bodo postali obvezni nekateri pomembni varnostni elementi vozil, in sicer tehnološki (inteligentni sistem za uravnavanje hitrosti, samodejni sistem za zaviranje v sili itd.) in konstrukcijski (izboljšana neposredna vidljivost v tovornjakih). Vendar upa, da se bo uporaba vseh varnostnih sistemov razširila tudi na vse druge oblike cestnega prometa, s čimer bo zagotovljena popolnost, jasnost in usklajenost zakonodajnega okvira.

4.9

Predlog novega sistema za označevanje pnevmatik, ki vključuje specifikacije varnostnih standardov (pa tudi okoljskih standardov in standardov glede hrupa), bi lahko bil ključni dejavnik za zmanjšanje števila nesreč, saj naj bi spodbujal proaktivno in ozaveščeno izbiro pri potrošnikih. Pomembno je, da so potrošnikom navedbe na oznakah takoj jasne in razumljive.

4.10

Z vidika varnosti v cestnem prometu je pomembno tudi, da začne Evropska unija postopoma usklajevati nacionalne predpise in povezane kazni (prometni znaki, hitrost, uporaba varnostnih pasov in čelad, prepoved vožnje pod vplivom alkohola ali drog itd.). Te ukrepe bo treba izvajati skupaj z razvojem ustreznih tehnologij, ki se nanašajo na posameznike, da se zaznajo morebitne tvegane ali nevarne okoliščine (blokirne naprave v primeru uživanja alkohola, zaznavanje zaspanosti pri vozniku itd.). Pomembno je tudi, da nobena vrsta tehnologije ne povzroči čezmernega povečanja cene vozil. Varnejša vozila morajo biti dostopna vsakomur (18).

4.11

Cilj „vizija nič“ vzbuja veliko upanja za razvoj povezane in avtomatizirane mobilnosti. EESO meni, da bi lahko avtomatizacija nedvomno imela ključno vlogo za zmanjšanje števila nesreč, vendar meni, da je nujno opozoriti na nekatere pomisleke in dvome glede razvojne poti, ki jo predlaga Komisija. Zato je pomembno izboljšati obstoječe tehnologije in hkrati uvesti postopke nadzora obstoječih in novih tehnologij, ki jamčijo doseganje ustreznih ravni varnosti. Pomanjkanje podrobne strategije za dosego avtomatiziranega prometa zagotovo koristi napredku na tem področju, vendar lahko države članice ovira pri prilagajanju prometne politike novim tehnologijam in njihovi uporabi.

4.11.1

To strategijo bi bilo treba razvijati s čim večjim poudarkom na avtomatizaciji in medsebojnem povezovanju v podporo človeku. EESO skrbi pogled Komisije, da sta raven vožnje, pri kateri vozilo pomaga vozniku, in raven popolnoma avtomatizirane vožnje (pri kateri je človek le potnik) blizu. Popolna avtomatizacija dejansko povzroča probleme v zvezi z družbenoekonomsko sprejemljivostjo ter tehnološko in infrastrukturno izvedljivostjo, saj je treba zagotavljati čim večjo varnost v sistemu mešanega prometa (vozila, ki ne pomagajo vozniku, vozila, ki pomagajo vozniku, in popolnoma avtomatizirana vozila). Pred uvedbo popolnoma avtomatiziranih vozil na trg bi bilo zato treba ta preizkusiti, da se zagotovijo ravni učinkovitosti in varnosti, podobne tistim za letala ali vlake.

4.11.2

EESO odobrava predloge za izmenjavo digitalnih informacij v pomorskem prometu (enotno okence za pomorski sektor in priznavanje dokumentov v tovornem prometu), vendar meni, da bi bilo mogoče te predloge nadalje razviti.

4.12

Odobrava strateški akcijski načrt za baterije, ki v središče postavlja evropsko zvezo za baterije, in opozarja na precejšnjo energetsko odvisnost EU od tretjih držav.

4.12.1

Odločitev o oblikovanju vrednostne verige baterij v skladu z modelom krožnega gospodarstva je nedvomno sprejemljiva, vendar EESO poudarja, da popolno uresničitev načrta ovira več dejavnikov: odvisnost od surovin iz tretjih držav (npr. litija), začetna faza raziskav novih alternativnih surovin, primernih za krožno gospodarstvo, nezmožnost popolnoma upravljati dejavnost predelave odsluženih baterij (sekundarne surovine), pomanjkanje usposobljene delovne sile.

4.12.2

EESO zlasti meni, da je treba za odpravo teh pomanjkljivosti nameniti precejšnja sredstva za raziskave in inovacije. Sredstva, dodeljena za obdobje 2018–2020, so nedvomno pomembna, vendar jih je treba zagotoviti tudi v prihodnjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027. Zlasti je ključno, da se podpirajo raziskave na področju alternativnih virov energije, ki so v celoti obnovljivi, čisti in nimajo vplivov na okolje, in da se premostijo nekatere očitne omejitve v zvezi z razpoložljivostjo surovin in vplivi na okolje, ki so že značilne za baterije za električne motorje. Poleg tega je bistveno oblikovati usposobljeno delovno silo, in sicer s črpanjem sredstev iz programa Erasmus+ ter vključevanjem univerz in raziskovalnih središč.

4.12.3

EESO poudarja, da bo zaradi pobude Komisije treba v desetih letih skoraj popolnoma prenoviti ves evropski avtomobilski vozni park, kar bo povzročilo novo težavo z odstranitvijo in recikliranjem več milijonov vozil. Ta tema bi morala biti v ospredju strategij Komisije v zvezi s krožnim gospodarstvom. Organizirana civilna družba mora biti vključena v vse faze prehoda in pozvana k obveščanju in ozaveščanju z vidika trajnostne mobilnosti.

4.13

EESO podpira pobudo za določitev mejnih vrednosti emisij CO2 tudi za težka vozila, tako kot so že določene za druge kategorije vozil. Ker bodo MSP v prometnem sektorju morda imela težave pri obnovi svojega voznega parka, se državam članicam priporoča, naj prehod na nizkoogljično gospodarstvo podprejo z ustreznimi davčnimi spodbudami.

4.14

EESO meni, da bi moral predlog za poenostavitev izgradnjo vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) ustrezno upoštevati pravne postopke, da bi bil v celoti učinkovit (19).

5.   Posebne ugotovitve

5.1

V razvrstitvi tveganj, ki je bila opravljena v zvezi z evropskimi avtocestami in državnimi cestami, ni upoštevan razvoj ustrezne in usklajene tehnologije v mestih, v katerih se zgodi največ nesreč brez smrtnega izida. Poleg tega bi bilo treba isto izvesti tudi v šestih državah Zahodnega Balkana, ki so že začele pogajanja o pristopu k EU.

5.2

Sistem eCall v avtomobilih, ki v primeru nesreče samodejno pokliče pristojne cestne in zdravstvene organe, je zagotovo dodaten dejavnik, ki bi lahko ublažil posledice prometnih nesreč. EESO upa, da bo ta oprema postala obvezna za vsa vozila, ki so splošno razširjena in izpostavljena nesrečam (tovorna vozila, avtobusi in motorna kolesa), ter da bo EU spodbujala njeno večjo povezanost s službami za ukrepanje ob nesrečah, pristojnimi za varnost v cestnem prometu, in službami za nujno medicinsko pomoč.

5.3

Pri razvoju avtomatizacije so ključnega pomena etični vidiki. Zlasti sporne so okoliščine, v katerih bi lahko bilo sprejemanje etičnih odločitev prepuščeno strojem. EESO se ponovno sklicuje na načelo, v skladu s katerim lahko samo človek kot tak sprejema etične odločitve, stroji – ne glede na raven njihove izpopolnjenosti – pa mu lahko le pomagajo, ne morejo pa ga nadomestiti.

5.4

Kar zadeva razvoj in trženje popolnoma avtomatiziranih vozil, EESO poziva Komisijo, naj podrobneje preuči s tem povezane zaposlitvene in družbene vidike. Zlasti je zaskrbljen, da bi lahko v razmeroma kratkem času brez dela ostale celotne panoge (npr. prevozniki), izgubljena delovna mesta pa se ne bi nadomestila z novimi. Poleg tega bi se morala EU v takšnih okoliščinah spoprijeti z zelo velikim številom brezposelnih delavcev, ki bi jih bilo v novem sistemu avtomatiziranega prevoza težko preučiti. Zato je treba v okviru socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj predvideti upravljanje sprememb in izvajanje usposabljanja, na katerem bodo vsi delavci v panogi pridobili potrebna znanja in spretnosti.

5.5

EESO meni, da bi morale zavarovalnice z znižanjem premij spodbujati nakup varnejših vozil. Na splošno meni, da je treba začeti resno razmišljati o pravnih vidikih, povezanih z uvedbo popolnoma avtomatiziranih vozil, pri čemer je treba najprej pojasniti, kdo nosi civilno ali kazensko odgovornost za prometno nesrečo.

5.6

EESO ima pomisleke glede sistema, ki ga je Komisija sprejela za primerjavo različnih goriv (20). Dejansko ta sistem, ki temelji na stroških za 100 km, prevoženih z avtomobilom, ne upošteva številnih parametrov, ki so nujni za količinsko opredelitev dejanskih stroškov goriva, kar bi lahko povzročilo zmedo pri potrošnikih. Poleg tega je bila v mehanizmu Komisije za posvetovanje s potrošniki dejansko razvrednotena vloga EESO in potrošniških združenj, dejavnih v tem sektorju, glavna pozornost pa je bila namenjena statistično neznačilnemu vzorcu (3 000 anketirancev v treh državah članicah EU), pri čemer so si bile alternative preveč podobne.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER


(1)  COM(2016) 501 final.

(2)  COM(2017) 283 final; COM(2017) 675 final; COM(2018) 675 final.

(3)  COM(2016) 686 final.

(4)  COM(2018) 293 final, Priloga I.

(5)  COM(2018) 286 final.

(6)  COM(2018) 274 final.

(7)  COM(2018) 283 final.

(8)  COM(2018) 237 final.

(9)  COM(2018) 278 final.

(10)  COM(2018) 279 final.

(11)  COM(2018) 293 final, Priloga II.

(12)  COM(2018) 284 final.

(13)  COM(2018) 275 final.

(14)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/732 (UL L 123, 18.5.2018, str. 85).

(15)  COM(2018) 296 final.

(16)  COM(2018) 277 final.

(17)  TEN/668, Okolje enotnega evropskega okenca za pomorski sektor in elektronske informacije o prevozu blaga (glej stran 265 tega Uradnega lista); TEN/669, Izvajanje projektov omrežja TEN-T (glej stran 269 tega Uradnega lista); TEN/675, Standardi CO2 za tovornjake ter Mase in mere cestnih vozil (glej stran 286 tega Uradnega lista); TEN/672, Instrument za povezovanje Evrope (UL L 440, 6.12.2018, str. 191); TEN/673, Povezana in avtomatizirana mobilnost (glej stran 274 tega Uradnega lista); TEN/674, Označevanje pnevmatik (glej stran 280 tega Uradnega lista); TEN/667, Izboljšanje varnosti cestne infrastrukture (glej stran 261 tega Uradnega lista); INT/863, Varnost vozil/zaščita ranljivih udeležencev v cestnem prometu (UL C 440, 6.12.2018, str. 90).

(18)  UL C 157, 28.6.2005, str. 34.

(19)  TEN/669, Izvajanje projektov TEN-T (glej stran 269 tega Uradnega lista).

(20)  Izvedbena uredba (EU) 2018/732.


Top