52018AE2791

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AE2791 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE2791

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil in migracije, Sklad za notranjo varnost in Instrument za upravljanje meja in vizume (COM(2018) 375 final – 2018/0196 (COD))

EESC 2018/02791

UL C 62, 15.2.2019, p. 83–89 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

15.2.2019

Uradni list Evropske unije

C 62/83

(COM(2018) 375 final – 2018/0196 (COD))

(2019/C 62/13)

Poročevalec:

Stefano MALLIA

Zaprosilo	Evropski parlament, 11. 6. 2018 Evropski svet, 19. 6. 2018
Pravna podlaga	člen 177, člen 304 in člen 322(1) PDEU

Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	3. 10. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	17. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	111/0/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Kohezijska politika je ena od najoprijemljivejših politik EU, ki neposredno vpliva na vsakodnevno življenje državljanov, zato EESO odločno nasprotuje predlogu Komisije za realno 10-odstotno zmanjšanje proračunskih sredstev EU. EESO poziva države članice, naj najdejo rešitve, ki bodo omogočile, da bodo proračunska sredstva ostala na isti ravni kot v programskem obdobju 2014–2020, in sicer pri vrednostih za leto 2020.

1.2

EESO meni, da je potrebna jasna politična strategija, ki bo usklajena z globalnimi zavezami EU. Komisijo poziva, naj prenovi strategijo Evropa 2020 in z novo strategijo uskladi prednostne naloge iz nove uredbe o skupnih določbah. Komisiji še priporoča, naj cilje trajnostnega razvoja učinkovito vključi v predpise, povezane s kohezijsko politiko, in sicer tako, da zagotovi njihovo medsektorsko vključevanje v vse prednostne naloge skladov.

1.3

EESO meni, da bi gospodarske okoliščine, ki jih določa uredba o skupnih določbah (makroekonomska pogojevanja, manjše sofinanciranje itd.), ustvarile prestrogo okolje in bi lahko škodile naložbam, zato:

—	nasprotuje makroekonomskemu pogojevanju, saj kaznuje regije in državljane, ki niso krivi za makroekonomske odločitve, sprejete na nacionalni ali evropski ravni,

—	poziva Komisijo, naj ohrani pravilo prenehanja obveznosti N+3,

—	poziva Komisijo, naj ponovno preuči možnost povišanja stopenj sofinanciranja.

1.4

EESO zelo ceni prizadevanja v zvezi s poenostavitvijo, prožnostjo in učinkovitostjo, saj so korak v pravo smer. Žal pa nova pravila niso enoten sklop pravil.

1.5

EESO meni, da so pravila v zvezi s tematsko osredotočenostjo prestroga. Predlaga, naj enega izmed ciljev politike izberejo države članice. V zvezi s tem spodbuja države članice, naj razmislijo o cilju politike št. 5 kot cilju, ki lahko nudi najbolj prilagojene rešitve za njihove posebne izzive.

1.6

ESSO Komisiji priporoča, naj razvije potrebna orodja, ki strukturno in stalno prikrajšanim območjem (otokom, gorskim regijam itd. (1).) omogočajo učinkovito reševanje posebnih in kompleksnih izzivov, s katerimi se soočajo. To ne more ostati v izključni pristojnosti nacionalnih organov. EESO tudi priporoča, naj se projekti, ki se izvajajo na teh področjih, podprejo z višjo stopnjo sofinanciranja.

1.7

EESO priporoča, naj se poiščejo ad hoc rešitve za obravnavo položaja držav ali regij, ki so bile v programskem obdobju 2007–2013 opredeljene kot konvergenčne regije in so bile v obdobju 2014–2020 upravičene do 80-odstotne stopnje sofinanciranja, v obdobju 2021–2027 pa bodo opredeljene kot regije v prehodu in upravičene do 55-odstotne stopnje sofinanciranja.

1.8

Po mnenju EESO bi morala Komisija nadalje okrepiti sinergije tako, da bi poiskala način, da bi pravila zopet veljala tudi za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ter okrepila vezi z Evropskim socialnim skladom plus. EESO se zavzema tudi za tesnejše povezovanje z drugimi programi in instrumenti financiranja ter povezave med njimi (Obzorje 2020, InvestEU itd.).

1.8.1

Te vezi bi morale biti vidne tudi pri načrtovanju skladov. EESO poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo programe, financirane iz več skladov, ki bodo izzive obravnavali celostno. Meni, da je povezovanje potrebno tudi pri teritorialnem sodelovanju, in sicer z ustreznimi vezmi med podeželskimi in mestnimi območji, mestnimi in predmestnimi območji itd., pri čemer je bistven lokalni pristop.

1.9

Izvajanje upravljanja „na več ravneh in z več akterji“, kar pomeni sodelovanje z ekonomskimi in socialnimi partnerji v procesu odločanja in izvajanja, je eden najpomembnejših pogojev za uspeh kohezijske politike. Kar zadeva kodeks dobre prakse, je EESO seznanjen z nezadovoljstvom evropskih socialnih partnerjev, pri čemer poziva k reviziji in posodobitvi pravil v neposrednem sodelovanju z njimi. EESO tudi poziva, naj kodeks dobre prakse postane zavezujoč.

1.10

EESO ne odobrava tega, da so bila iz predloga nove uredbe o skupnih določbah izključena načela o spodbujanju enakosti moških in žensk, nediskriminacije, dostopnosti za invalide in trajnostnega razvoja. Zato močno priporoča, naj se v predlagano novo uredbo o skupnih določbah vključi člen 7 iz veljavne uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 ter naj bo to načelo neposredno vključeno v glavno besedilo predlagane uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu. Nadalje zavzeto predlaga, naj se načelo o dostopnosti za invalide vključi v člen 67 predlagane uredbe o skupnih določbah, ki se nanaša na izbiro operacij.

1.11

EESO meni, da je ključnega pomena učinkovitejša splošna komunikacija. Projekti, ki jih financira EU, vse prepogosto potekajo, ne da bi državljani EU zanje sploh vedeli oziroma o njih vedo zelo malo. EESO zato poziva Komisijo, naj uvede učinkovitejše informacijske strategije, ki bodo namenjene državljanom in različnim skupinam upravičencev.

2. Splošne ugotovitve

2.1

EESO globoko obžaluje, da se je proračun za kohezijsko politiko realno zmanjšal za 10 %. Predlaganemu krčenju proračuna EU odločno nasprotuje in predlaga, naj države članice najdejo rešitve, s katerimi bi proračun ohranili na sedanji ravni, tj. pri vrednostih za leto 2020.

2.2

Kohezijska politika je eden od najpomembnejših dejavnikov približevanja državljanov viziji evropskega povezovanja. Ima jasno dodano vrednost pri ustvarjanju delovnih mest, trajnostni rasti in sodobni infrastrukturi, premoščanju strukturnih ovir, krepitvi človeškega kapitala in izboljšanju kakovosti življenja ljudi. Zato EESO toplo pozdravlja dejstvo, da so do financiranja upravičene vse regije.

2.2.1

Kohezijska politika EU mora biti sestavni del naložbene strategije EU z močnim teritorialnim pristopom in mora biti namenjena opolnomočenju vseh regij z orodji, ki jih potrebujejo za okrepitev konkurenčnosti. Voditi mora do ekonomskega in strukturnega preoblikovanja ter v vsaki od regij zagotoviti odporne temelje, ki izhajajo iz njenih prednosti (2).

2.3

EESO ugotavlja, da je nov pristop, ki še vedno temelji na treh kategorijah (manj razvite regije, regije v prehodu in bolj razvite regije), bolj prilagojen. Čeprav metoda dodelitve sredstev še vedno večinoma temelji na BDP na prebivalca, so bila dodana nova merila (brezposelnost mladih, nizka stopnja izobrazbe, podnebne spremembe ter sprejem in vključevanje migrantov). EESO ocenjuje, da to bolje odraža realnost na lokalni in regionalni ravni, vendar meni, da je treba – v skladu z oceno učinka, ki jo je zahteval Odbor za regulativni nadzor (3) – pristop še dodatno prilagoditi.

2.4

EESO je zelo zaskrbljen zaradi predloga Komisije o zmanjšanju stopenj sofinanciranja in posledičnem učinku na sodelovanje upravičencev, katerih finančno stanje je manj ugodno. Vključitev DDV med upravičene odhodke je dobrodošla, čeprav so nekateri elementi te vključitve prisotni že v sedanjem obdobju.

2.5

Opozoriti je treba tudi, da obstajajo primeri, ko bodo države ali regije, ki so bile v programskem obdobju 2007–2013 razvrščene med konvergenčne regije in so bile v obdobju 2014–2020 upravičene do 80-odstotne stopnje sofinanciranja, v obdobju 2021–2027 razvrščene med regije v prehodu in upravičene do 55-odstotne stopnje sofinanciranja, kar bo zanje pomenilo ogromno zmanjšanje sofinanciranja. EESO meni, da je treba takšne primere posebej obravnavati. Poleg tega je treba opozoriti, da bodo upravičenci v projektih z zasebnim financiranjem deležni le sofinanciranja za javni delež.

2.6

Pri najbolj oddaljenih regijah mora biti za EU prednostna naloga okrepitev vezi, ki regije povezujejo z evropsko celino, in občutka državljanov, da pripadajo evropskemu projektu (4). EESO pozdravlja dejstvo, da bodo najbolj oddaljene regije še naprej upravičene do posebne podpore EU.

2.7

Vendar EESO obžaluje, da kohezijska politika še vedno ne ponuja celovitih rešitev za izzive posebnih regij, omenjenih v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (5). Iz študij je razvidno, da osrednje oblasti posebnih območij ne obravnavajo vedno tako, kot je navedeno v členu 174. Zato EESO meni, da bi morala Komisija spodbujati sodelovanje regionalnih in lokalnih zainteresiranih strani pri tem, kako države članice obravnavajo svoje posebne regije, ob hkratnem spoštovanju institucionalnih in pravnih okvirov, vzpostavljenih v teh regijah.

3. Splošna načela

3.1

EESO se ne strinja z izključitvijo načel spodbujanja enakosti moških in žensk, nediskriminacije in dostopnosti za invalide, pa tudi trajnostnega razvoja iz predloga nove uredbe o skupnih določbah. Evropski pravni red je v okviru načrtovanja in izvajanja skladov razvil prečni pristop k tem načelom (člen 7 sedanje uredbe o skupnih določbah in člen 16 uredbe o skupnih določbah za obdobje 2007–2013).

3.1.1

EESO zato močno priporoča, naj se v predlagano novo uredbo o skupnih določbah vključi člen 7 iz veljavne uredbe o skupnih določbah za obdobje 2014–2020 ter naj bo to načelo neposredno vključeno v glavno besedilo predlagane uredbe o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu. Nadalje zavzeto predlaga, naj se načelo o dostopnosti za invalide vključi v člen 67 predlagane uredbe o skupnih določbah, ki se nanaša na izbiro operacij.

3.2

Ker je EU podpisnica Konvencije OZN o pravicah invalidov (UNCRPD), je po mnenju EESO primerno, da se ta konvencija vključi v pravno podlago predlagane uredbe o skupnih določbah.

3.3

EESO je prepričan, da resnično partnerstvo z ekonomskimi in socialnimi partnerji ter zainteresiranimi stranmi organizirane civilne družbe na vseh ravneh pri pripravi, izvajanju in naknadni oceni programov in projektov na področju kohezijske politike EU izboljšuje njihovo kakovost in izvajanje. EESO je sam pozval k pripravi kodeksa dobrega ravnanja, zato močno podpira pobudo Komisije in se strinja njenimi predlaganimi priporočili (člen 6) (6). Ugotavlja, da bo treba predlog Komisije morda prilagoditi tako, da bo obravnaval sektorske izzive (zlasti nacionalne izzive, povezane z varnostjo), ki se pojavljajo v programih na področju migracij in varnosti.

3.4

EESO je trdno prepričan, da je eden od bistvenih pogojev za uspeh kohezijske politike partnerstvo med upravnimi organi ter ekonomskimi in socialnimi partnerji na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni, in sicer v obliki upravljanja na več ravneh in z več akterji. To mora biti temeljni pogoj za sklenitev sporazumov o partnerstvu in dodelitev evropskih sredstev. EESO pozdravlja novo zavezujoče besedilo in zakonodajalca izrecno poziva, naj ohrani besedilo „vključi“.

3.5

Kar zadeva kodeks ravnanja, se je EESO seznanil z nezadovoljstvom evropskih socialnih partnerjev, pri čemer poziva k reviziji in posodobitvi pravil v neposrednem sodelovanju z njimi. EESO poziva, naj kodeks ravnanja postane zavezujoč.

3.6

Da bi se okrepila poznavanje in uspešnost partnerstva, EESO poziva k uvedbi ukrepov za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč za partnerje iz člena 6. Želi si tudi, da bi se z ustreznimi partnerji vzpostavil mehanizem za posvetovanje na letni ravni.

3.7

EESO se strinja, da ima vsak član odbora za spremljanje en glas. Za zagotovitev pravičnega ravnovesja pri odločanju bi morali glasovi upravnih organov in organov, določenih v členu 6(1)(a), predstavljati 50 % končnega rezultata, preostalih 50 % pa glasovi ekonomskih in socialnih partnerjev iz točk (b) in (c). Opozarja, da bo ta predlog morda treba prilagoditi tako, da bo obravnaval občutljiva vprašanja, kot so vprašanja nacionalne varnosti.

4. Poenostavitev

4.1

EESO meni, da je zelo pomembno bistveno zmanjšati nepotrebno upravno breme za upravičence ter hkrati ohraniti visoko stopnjo zagotavljanja zakonitosti in pravilnosti. Priznava in pozdravlja dejstvo, da predlog Komisije obravnava številna vprašanja glede poenostavitve.

4.2

EESO predlaga sistematično uporabo načela enkratnega opravljanja vseh formalnosti iz pobude „Small Business Act“ za Evropo (pobuda za mala in srednje velika podjetja v Evropi), ki zagotavlja, da vodje projektov upravne, revizijske in kontrolne formalnosti samo enkrat predložijo neposredno pristojnemu organu upravljanja, ki je odgovoren za njihovo predložitev nacionalnim in evropskim organom upravljanja.

4.3

EESO priporoča tudi vzpostavitev zelo poenostavljenega sistema nadzora/revizije de minimis za zelo majhne projekte: če neposredno pristojni organ upravljanja ugotovi in izjavi, da so pričakovani rezultati doseženi, nadaljnji nadzor ali revizija nista potrebna.

4.4

Imenovati uredbo o skupnih določbah enoten sklop pravil bi bilo pretirano. Čeprav je vključenih sedem skladov, je skladnost zaradi precejšnjega števila izjem pomanjkljiva, saj na primer za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost ter instrument za upravljanje meja in vizume pogosto veljajo drugačne določbe. V skladu s sklepi skupine na visoki ravni za poenostavitev v obdobju po letu 2020 (7) EESO meni, da bi moral biti regulativni paket precej enostavnejši in preprečevati mikroupravljanje skladov.

4.5

Čeprav je EESO seznanjen s tem, da so v uredbo o skupnih določbah vključeni novi skladi, namenjeni reševanju migracijske krize in varnostnih zadev (8), močno obžaluje, da Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ni del pravil in da so vezi z Evropskim socialnim skladom plus šibkejše kot v prejšnji uredbi. EESO Komisijo poziva, naj ponovno razmisli o tej odločitvi.

4.6

EESO se strinja, da bi bilo treba za preprečitev poslabšanja kriz prednost nameniti začasni ustavitvi obveznosti in ne plačil. Plačila se lahko začasno ustavijo le, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje in v primeru bistvenega neizpolnjevanja obveznosti.

5. Prožnost

5.1

Da bi EU spodbudila ustanavljanje podjetij in rast, mora podpreti reforme za naložbam prijazno okolje, v katerem so podjetja lahko uspešna, ter izboljšati okvirne pogoje za podjetništvo. Kohezijski skladi morajo zagotavljati tudi boljše pogoje za rast zagonskih podjetij ter mladih inovativnih MSP ter olajšati zamenjavo generacij v družinskih podjetjih. V zvezi s tem EESO meni, da mora kohezijska politika zagotavljati stabilen, vendar prožen okvir (9).

5.2

V zvezi z obveznimi prerazporeditvami v instrument za povezovanje Evrope EESO ugotavlja, da je skupni znesek sredstev, ki jih je treba prerazporediti, ostal na enaki ravni, čeprav se je skupno financiranje zmanjšalo za 10 %. Tako bi bil delež skupnih prerazporejenih sredstev dejansko višji, kot je v sedanjem programskem obdobju. EESO se strinja s splošnim pristopom, če bo skupen proračun kohezijske politike ostal na ravni za obdobje 2014–2020.

5.3

Poleg tega so zdaj vsa sredstva, prerazporejena v instrument za povezovanje Evrope, namenjena porabi v posameznih državah članicah. Za novo obdobje se predlaga, da se za porabo v posameznih državah članicah nameni le 70 % sredstev, preostalih 30 % pa izbranim projektom Komisije. EESO ta predlagani pristop odločno zavrača.

5.4

EESO pozdravlja dejstvo, da ne bo več posebnih pravil za naložbe, ki ustvarjajo prihodek. Ugotavlja tudi, da ne bo postopka za velike projekte (namesto tega bo strateške projekte spremljal odbor za spremljanje). Čeprav je to samo po sebi dobrodošel dosežek, ima EESO pomisleke, kako bo kljub temu mogoče zagotoviti veljavnost velikih projektov.

5.5

EESO pozdravlja tudi možnost prilagoditve programskih ciljev in sredstev glede na spremenljive okoliščine, kar bi v primeru naravne nesreče omogočalo uporabo sredstev EU že od prvega dne naprej (10).

5.6

EESO se strinja, da samo z nepovratnimi sredstvi ni mogoče obravnavati precejšnjih vrzeli v naložbah. Učinkovito se lahko dopolnijo s finančnimi instrumenti, ki imajo učinek finančnega vzvoda in so bliže trgu. EESO zato pozdravlja dejstvo, da je kombiniranje nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov lažje in da nov okvir vključuje tudi posebne določbe, ki privabijo več zasebnega kapitala.

5.7

EESO podpira dejstvo, da je bila poenostavljena tehnična pomoč za države članice, in poudarja, da je morajo biti deležni tudi partnerji iz člena 6.

6. Učinkovitost

6.1

EESO obžaluje, da Komisija ni začela participativnega procesa za sprejetje krovne in celostne strategije za trajnostno Evropo do leta 2030 in pozneje. Prednostne naloge, s katerimi želi Komisija uskladiti partnerske sporazume držav članic in operativne programe, ostajajo odprto vprašanje.

6.2

EESO Komisiji priporoča, naj kohezijsko politiko uskladi z agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja vključi v glavno besedilo uredbe o skupnih določbah, pri čemer naj zajame vse sklade.

6.3

EESO ima pomisleke glede novih pravil tematske osredotočenosti. Meni, da je osredotočenost skladov na dve prednostni nalogi preveč omejujoča, in je zaskrbljen zaradi univerzalnega pristopa, ki ga je v zvezi s tem izbrala Komisija. EESO meni, da mora biti tematski pristop dovolj prožen, da se lahko s prednostnimi nalogami financiranja obravnavajo različne razvojne potrebe na nacionalni in regionalni ravni.

6.4

EESO pozdravlja močnejšo povezavo z evropskim semestrom prek priporočil za posamezno državo (11). Vendar nasprotuje makroekonomskemu pogojevanju, ki kaznuje regije in državljane, ki niso krivi za makroekonomske odločitve, sprejete na nacionalni ali evropski ravni (12). EESO se strinja, da je pomembno tudi zagotoviti popolno dopolnjevanje in usklajevanje z novim in izboljšanim programom za podporo reformam.

6.5

EESO ceni okrepljene sinergije med nekaterimi programi (pristop pečata odličnosti), saj lahko prispevajo k poenostavljenemu dostopu do financiranja, vendar predlog v večini primerov ni dovolj jasen (če se na primer lahko v primeru orodja za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, strukturni skladni kombinirajo z EKSRP).

6.6

Kar zadeva pravila sprostitve obveznosti, EESO obžaluje, da ta predlog sedanje pravilo N+3 spreminja v pravilo N+2, in Komisijo poziva, naj o tem znova razmisli. Želi, da se obravnavajo potrebe držav, ki so imele pri izvajanju programov težave, ter da se tem državam zagotovi večja in ne manjša prožnost.

6.7

Poleg tega je treba opozoriti, da bi lahko bila upravna zmogljivost zlasti manjših držav članic in regij v začetnih fazah obdobja 2021–2027 pod precejšnjim pritiskom. To je treba obravnavati ob upoštevanju dejstva, da bodo države članice, ko bodo še vedno zaključevale trenutno programsko obdobje, pod pritiskom, da začnejo izvajati zadnji dve leti novega programskega obdobja (zaradi pristopa 5+2) s pravilom N+2 in zmanjšanim zneskom predfinanciranja.

6.8

Glede na to, da lahko imajo majhna in mikro podjetja ter organizacije civilne družbe na splošno težave pri koriščenju možnosti, ki jih ponujajo evropski skladi, EESO poziva k podprtju ukrepov, s katerimi bi okrepili njihov dostop do informacij, jim nudili usposabljanje in mentorstvo ter okrepili njihove zmogljivosti za posredovanje.

7. Načrtovanje in izvajanje

7.1

EESO pozdravlja dejstvo, da obstaja manj ciljev politike in da se zdijo prožnejši od ciljev v predhodnem obdobju, vendar obžaluje, da niso povezani s širšim strateškim okvirom.

7.2

EESO zlasti pozdravlja nov cilj politike, ki se imenuje približati Evropo njenim državljanom (cilj politike št. 5). Upa, da bodo države članice v skladu z njegovim imenom in zahtevo iz člena 17(3)(g) svoje programe na podlagi tega cilja pripravile in izvajale v tesnem sodelovanju z državljani, ekonomskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe.

7.3

EESO ima pomisleke v zvezi z dejstvom, da se bo sprva načrtovalo samo prvih pet let. Priznava prednosti tega pristopa, vendar je zaskrbljen, da bi lahko to postalo težko upravno breme za organe, ki bodo tvegali tudi neizpolnjevanje pravil glede prenehanja obveznosti.

7.4

Poenostavitev programskih dokumentov (sporazum o partnerstvu, operativni programi) je dobrodošla. EESO se zlasti strinja s poenostavitvijo sporazuma o partnerstvu in meni, da bi to moral biti strateški dokument na visoki ravni. Zato je potrebno zagotoviti, da bodo programi držav članic tudi v prihodnje skladni s prednostnimi nalogami EU in v sinergiji drug z drugim. EESO pozdravlja tudi poenostavitev delegiranih aktov. Da se organi upravljanja ne bi lotili čezmernega urejanja, EESO poziva Komisijo, naj v pripravo delegiranih aktov vključi evropske ekonomske in socialne akterje.

7.5

EESO meni, da je bistveno, da se predlagajo enostavne rešitve, s katerimi se bodo povezale različne pobude v zvezi s kohezijsko politiko (strategije in programi) različnih teritorialnih ravni, in sicer horizontalno (npr. makroekonomske regionalne strategije z nadnacionalnimi programi) in vertikalno (med različnimi teritorialnimi ravnmi). Zato EESO pozdravlja člen 17 in Komisijo spodbuja, naj nadaljuje prizadevanja v tej smeri.

7.6

V mestih zdaj živi že več kot polovica svetovnega prebivalstva, ta delež pa naj bi se do leta 2050 povečal na 70 % (13). EESO zato pozdravlja dejstvo, da je celostnemu in trajnostnemu razvoju mest dodeljenih več sredstev ESRR, vendar obžaluje, da se to ni razširilo na Evropski socialni sklad plus.

7.7

EESO meni, da je utemeljitev teritorialnega razvoja na celostnih teritorialnih strategijah pravilen pristop, ki omogoča, da se na lokalni ravni opredelijo možnosti in potrebe ter da se ob sodelovanju z vsemi lokalnimi akterji uvedejo ukrepi za reševanje konkretnih opredeljenih potreb. EESO meni, da je to dober pristop upravljanja, ki bi ga bilo treba zelo spodbujati in krepiti. V zvezi s tem pozdravlja dejstvo, da morajo biti, v skladu s členom 6, partnerji vključeni v pripravo in izvajanje teritorialnih strategij.

7.8

EESO pozdravlja tudi nova druga teritorialna orodja, kot so navedena v členu 22(c), saj lahko omogočijo opredelitev in uporabo prilagojenih in lokalno funkcionalnih rešitev, vendar obžaluje, da je njihova uporaba omejena na cilj politike št. 5. Takšno orodje bi moralo biti na voljo vsem ciljem politike. Ker so pojasnila glede tega novega orodja precej nejasna, EESO Komisiji priporoča, naj jih nadalje opredeli, da bi države članice spodbudili k izkoriščanju teh možnosti v celoti.

7.9

EESO meni, da bi morala biti za boljše upoštevanje dejanskih razmer in zagotovitev, da so v ukrepih nove evropske pobude za mesta zastopani lokalni interesi, v mehanizmu upravljanja zastopana civilna družba, ki bi morala biti vanj trdno vključena. EESO močno podpira ustanovitev takšnega mehanizma upravljanja na evropski ravni v sodelovanju z ustreznimi akterji civilne družbe.

7.10

EESO je trdno prepričan, da državljani ter gospodarski in socialni akterji sredstva iz kohezijske politike najbolj prepoznajo. Podprti ukrepi predstavljajo eno od najboljših vrst zaščite proti evroskepticizmu in gibanjem, ki nasprotujejo Evropi. Zato je treba nuditi neposredne in enostavno dostopne informacije, ki bodo ciljno naravnane glede na poklicne dejavnosti ljudi, kot na primer smernice za dobre prakse. EESO poziva Komisijo, naj v sodelovanju z vsemi zadevnimi partnerji razvije strateški načrt komuniciranja.

V Bruslju, 17. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) Člen 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(2) https://www.businesseurope.eu/sites/buseur/files/media/position_papers/ecofin/2017-06-09_eu_cohesion_policy.pdf.

(3) SEC(2018) 268.

(4) UL C 161, 6.6.2013, str. 52.

(5) UL C 209, 30.6.2017, str. 9.

(6) UL C 44, 15.2.2013, str. 23.

(7) http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/newsroom/pdf/simplification_proposals.pdf.

(8) UL C 75, 10.3.2017, str. 63.

(9) UL C 81, 2.3.2018, str. 1.

(10) UL C 173, 31.5.2017, str. 38.

(11) https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/resources/docs/qe-02-17-362-en-n.pdf in https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/resources/docs/qe-01-14-110-en-c.pdf.

(12) UL C 191, 29.6.2012, str. 30.

(13) http://www.un.org/en/development/desa/news/population/world-urbanization-prospects-2014.html.

Top

Choose the experimental features you want to try