Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE2770

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora - Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja (COM(2018) 277 final – 2018/0138 (COD))

    EESC 2018/02770

    UL C 62, 15.2.2019, p. 269–273 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    15.2.2019   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 62/269

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora - Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja

    (COM(2018) 277 final – 2018/0138 (COD))

    (2019/C 62/42)

    Poročevalec:

    Dumitru FORNEA

    Zaprosilo

    Evropski parlament, 11. 6. 2018

    Svet, 15. 6. 2018

    Pravna podlaga

    člen 172(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije

     

     

    Sklep plenarne skupščine

    22. 5. 2018

    Pristojnost

    strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    4. 10. 2018

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    17. 10. 2018

    Plenarno zasedanje št.

    538

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    210/3/4

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 EESO meni, da so pobude, združene v tretjem svežnju „Evropa v gibanju“, potrebne za to, da se zagotovi učinkovit pravni okvir na evropski ravni ter potrdi politična in finančna zavezanost držav članic pravočasnemu dokončanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T): jedrno omrežje naj bi dokončali do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050.

    1.2

    		 EESO ugotavlja, da predlog uredbe prinaša dodano vrednost, saj na podlagi primerov dobre prakse, ugotovljene po vsej EU, ureja številne ključne vidike, da bi se zagotovilo spoštovanje rokov pri uresničevanju projektov, ohranila njihova privlačnost ter privabili javni in zasebni vlagatelji k sodelovanju v javnih naročilih na področju prometne infrastrukture.

    1.3

    		 EESO podpira pristop Komisije in meni, da je primeren in ustrezen glede na glavni namen predloga uredbe, ki je skrajšati zamude pri izvajanju infrastrukturnih projektov TEN-T. Te je dejansko mogoče bistveno zmanjšati s priznavanjem prednostnega statusa projektov v skupnem interesu, določitvijo enotnega pristojnega organa, ki mora imeti usposobljeno osebje in zadostna sredstva ter združevati konkurenčne organe in subjekte, s čimer bi dosegli dejansko upravno poenostavitev, z združevanjem in usklajevanjem postopkov ter uporabo ene same nacionalne zakonodaje za nabave skupnega subjekta.

    1.4

    		 EESO pozdravlja Komisijino uvedbo merila uspešnosti za trajanje postopkov izdajanja dovoljenja in meni, da je omejitev celotnega postopka izdajanja dovoljenj na največ tri leta smiselna, vendar poudarja, da je pomembno, da se upoštevajo stališča pristojnih nacionalnih organov, da se zagotovi, da bodo predlagani roki realistični glede na posebne okoliščine v državah članicah.

    1.5

    		 EESO meni, da bo v nekaterih državah članicah zaradi spoštovanja obveznih rokov, določenih v predlogu uredbe, treba sprejeti zakonodajne in upravne reforme. Te bodo pristojnim pravnim in upravnim organom omogočile, da pospešijo delovne metode in jih naredijo bolj učinkovite ter se izognejo sodnim postopkom na nacionalni ali evropski ravni zaradi nespoštovanja rokov.

    1.6

    		 EESO podpira tehnično pomoč, predlagano v členu 9, vendar Komisijo opozarja, da so potrebne dodatne podrobnosti glede meril upravičenosti in postopkov, ki jih je treba uporabiti za dodelitev tehnične pomoči, predvidene v predlogu.

    1.7

    		 EESO meni, da bi izvajanje infrastrukturnih projektov lahko pospešili z opredelitvijo standardiziranih pogodbenih pogojev in posebnih ureditev za javno naročanje na evropski ravni.

    1.8

    		 EESO meni, da nacionalne oblasti lahko zmanjšajo verjetnost konfliktov pri izvajanju projektov TEN-T z učinkovitim in pravočasnim vključevanjem deležnikov oziroma vpletenih strani že v fazi načrtovanja prometne infrastrukture ter z organizacijo posvetovanj z javnostjo, organizacijami civilne družbe ter ustreznimi lokalnimi oblastmi.

    1.9

    		 EESO poudarja, da sta za ustvarjanje političnega in družbenega okolja, naklonjenega izvajanju politike na področju evropske prometne infrastrukture, izredno pomembna ozaveščanje in pravočasno zaznavanje poskusov blatenja projektov TEN-T. Evropski organi lahko škodljive učinke dezinformacij nevtralizirajo tako, da so v stiku z množičnimi mediji in nadalje razvijajo institucionalne instrumente za zagotavljanje točnih informacij in posvetovanje z javnostjo.

    1.10

    		 EESO ugotavlja nedoslednost v besedilu predloga, saj je opredelitev „čezmejnega projekta v skupnem interesu“ v členu 2(e) omejena na projekte, ki jih izvaja skupni subjekt. Vendar pa se zdi, da ta pojem v členih 7(2) in 8(1) zajema tudi projekte, pri katerih ni bil ustanovljen skupni subjekt.

    1.11

    		 EESO meni, da se mehanizmi za čezmejno usklajevanje v okviru omrežja TEN-T lahko okrepijo s povečanjem pristojnosti evropskih koordinatorjev in okrepitvijo orodij, ki jih imajo na razpolago. Da bi čim bolje izkoristili njihove izkušnje in zmogljivosti, bo morda treba revidirati zakonodajo, ki določa njihove naloge, ter njihove pristojnosti razširiti, da se utrdi evropska vodilna vloga pri izvajanju čezmejnih projektov prometne infrastrukture v državah članicah.

    1.12

    		 EESO ugotavlja, da ni jasno, kakšne so predvidene sankcije za neizpolnjevanje zakonodajnih določb iz predloga uredbe. Glede na glavni cilj predloga, ki je zlasti skrajšanje zamud, je treba ta vidik pojasniti, da se okrepi pravno zavezujoča narava uredbe ter Evropejcem, civilni družbi, javnim organom ter nacionalnim in evropskim sodiščem zagotovi pregleden in predvidljiv pravni okvir.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    		 Komisija je predlog uredbe, ki ga obravnava to mnenje, objavila maja 2018. Njen namen je dopolniti pobude, združene v tretjem svežnju „Evropa v gibanju“, pri čemer se osredotoča na zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi bi pospešili izvajanje naložbenih programov in tako pravočasno dokončali vseevropsko prometno omrežje (TEN-T): jedrno omrežje naj bi dokončali do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050.

    2.2

    		 Po ocenah Evropske komisije bodo za realizacijo jedrnega omrežja TEN-T potrebne naložbe v višini približno 500 milijard EUR v obdobju 2021–2030, dokončanje celovitega omrežja pa bo stalo okoli 1 500 milijard EUR. Sredstva, vložena v to evropsko prometno infrastrukturo, bodo imela učinek vzvoda, saj bodo pripomogla k odprtju 13 milijonov delovnih mest na leto do leta 2030 in ustvarjanju dodatnih prihodkov v višini do 4 500 milijard EUR (1,8 % BDP EU).

    2.3

    		 Komisija je junija 2018 napovedala, da namerava v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 nameniti 30,6 milijarde EUR za Instrument za povezovanje Evrope, kar je 47-odstotno nominalno povečanje v primerjavi z obdobjem 2014–2020. Vendar pa močna zaveza in prispevek EU za dokončanje omrežja TEN-T ne bosta dovolj brez dejanskih prizadevanj držav članic, ki morajo najti alternativne rešitve za delno ali polno financiranje projektov prometne infrastrukture.

    2.4

    		 Izvajanje naložbenih programov TEN-T zahteva tako opredelitev vlagateljev in zagotovitev potrebnih sredstev kot tudi oblikovanje zakonodajnih in upravnih pogojev, ki omogočajo, da se naložbe izvajajo pravočasno in ob spoštovanju opredeljenih standardov. Javna posvetovanja so pokazala, da si vsi deležniki (javni in zasebni vlagatelji, podjetja, organizacije civilne družbe in javnost) želijo učinkovitih in predvidljivih upravnih postopkov pri izvajanju infrastrukturnih projektov, ki so v skladu z načeli trajnostnega razvoja in sledijo razvoju digitalne tehnologije ter so usmerjeni v uresničevanje ciljev, določenih v evropskih in nacionalnih politikah na področju mobilnosti v EU.

    2.5

    		 V členu 6 predloga uredbe so določene faze in roki za izvedbo postopka izdajanja dovoljenj: faza pred oddajo vloge, ki ne sme biti daljša od dveh let, in faza, v kateri enotni pristojni organ oceni vlogo in izda odločbo ter ki ne sme biti daljša od enega leta. Roki, določeni v predlogu, med drugim ne posegajo neposredno v upravne pritožbene postopke in pravna sredstva pred sodišči.

    2.6

    		 Faza pred oddajo vloge vključuje roke, ki jih mora spoštovati enotni pristojni organ za zaključek glavnih stopenj te faze. Zato:

    —

    mora enotni pristojni organ najpozneje dva meseca po prejemu obvestila nosilca projekta v pisni obliki sprejeti ali zavrniti začetek postopka izdajanja dovoljenj, če meni, da projekt še ni dovolj zrel,

    —

    mora enotni pristojni organ v tesnem sodelovanju z nosilcem projekta in drugimi zadevnimi organi v treh mesecih od začetka postopka izdaje dovoljenj pripraviti in nosilcu projekta posredovati podrobno predlogo vloge, ki jo je treba vložiti, preden se izdajo dovoljenja, potrebna za izvajanje projekta,

    —

    pristojni organ najpozneje v dveh mesecih od datuma oddaje popolne vloge s pisnim obvestilom, ki ga pošlje nosilcu projekta, potrdi popolnost vloge.

    2.7

    		 V zvezi z zgoraj navedenimi vprašanji si Komisija s to zakonodajno pobudo prizadeva za dosego štirih glavnih ciljev :

    I.

    skrajšanje zamud pri izvajanju infrastrukturnih projektov za dokončanje omrežja TEN-T;

    II.

    jasnejši postopki za nosilce in izvajalce projekta, zlasti v zvezi z izdajo dovoljenj ali postopki javnega naročanja, pa tudi pri prošnjah za državno pomoč ali drugih postopkih, v katere so vključeni javni organi;

    III.

    sistematična uporaba enotnega okvira za čezmejne projekte, ki jih izvaja skupni subjekt, razen če se sodelujoče države članice ne odločijo drugače;

    IV.

    večja jasnost za državljane in civilno družbo z okrepitvijo okvira preglednosti za njihovo sodelovanje pri načrtovanju in izvajanju projektov TEN-T.

    3.   Posebne ugotovitve

    3.1

    		 EESO meni, da omrežja TEN-T ne bo mogoče dokončati brez močne politične zaveze držav članic ter močne vodilne vloge in trdnega sodelovanja na evropski ravni. Predlog uredbe na podlagi primerov dobre prakse, ugotovljene po vsej EU, zagotavlja dodano vrednost, saj ureja številne ključne vidike, da bi se zagotovilo spoštovanje rokov pri uresničevanju projektov, ohranila njihova privlačnost ter privabili javni in zasebni vlagatelji k sodelovanju v javnih naročilih na področju prometne infrastrukture.

    3.2

    		 EESO podpira pristop Komisije in meni, da je predlog primeren in ustrezen glede na ključne vidike, ki jih ureja, in sicer: priznavanje prednostnega statusa projektov TEN-T v skupnem interesu, združitev postopkov izdajanja dovoljenj, določitev enotnega pristojnega organa, odgovornega za izdajanje dovoljenj, opredelitev časovnega okvira za izdajanje dovoljenj in njihovo uporabo, usklajevanje postopkov izdajanja dovoljenj za čezmejne projekte, enostavnejše javno naročanje pri čezmejnih projektih v skupnem interesu ter tehnična pomoč EU za izvajanje te uredbe in izvajanje projektov v skupnem interesu.

    3.3

    		 Odločitev Komisije, da izbere politiko omejenih, decentraliziranih ukrepov, ki se izvajajo na nacionalni ravni, je razumljiva glede na aktualno politično dogajanje v nekaterih državah članicah in podaja zanimivo sliko o tem, kakšna so stališča nacionalnih vlad glede zakonodajnih pobud, ki predlagajo sodelovanje na evropski ravni na področjih, kjer je treba spoštovati načelo subsidiarnosti.

    3.4

    		 Roki za izdajanje dovoljenj, ki jih ureja predlog, so dobrodošli, vendar dokaj optimistični glede na omejitve, povezane s spoštovanjem nacionalne zakonodaje na področju naložb in javnega naročanja.

    3.5

    		 EESO pozdravlja Komisijino uvedbo merila uspešnosti za trajanje postopkov izdajanja dovoljenja, vendar poudarja, da je pomembno posvetovanje s pristojnimi nacionalnimi organi, da se zagotovi, da bodo predlagani roki realistični glede na posebne okoliščine v državah članicah. Na podlagi dosedanjih izkušenj se lahko zgodi, da bo čas, ki je potreben za izpolnitev posameznih stopenj postopka – med drugim odobritev tehnične dokumentacije, tehnični in ekonomski kazalniki, postopki javnega naročanja ter sklenitev pogodb in njihovo izvajanje v okviru določenih rokov ter v skladu z nacionalno zakonodajo – bistveno presegel roke, predlagane v tej uredbi.

    3.6

    		 Razlog za nekatere dosedanje zamude pri uresničevanju projektov TEN-T je neprimeren in v nekaterih primerih pretirano spolitiziran nacionalni institucionalni ustroj, pri čemer javni organi ne morejo izvajati reform in uvesti sodobnih delovnih metod ter še vedno uporabljajo zastarele upravne postopke, ki so jih že zdavnaj opustile institucije, ki so na široko prevzele aplikacije digitalne revolucije.

    3.7

    		 Zaradi teh razmer bo uredba neposredno vplivala na upravne strukture držav članic, ki ne izpolnjujejo evropskih standardov. Treba bi bilo razmisliti o reformi teh institucij, zato je tehnična pomoč, predvidena v členu 9, dragocena za tiste države članice, ki bodo zanjo zaprosile zaradi izvajanja projektov, povezanih z vzpostavitvijo jedrnega omrežja TEN-T. Vendar pa so potrebne dodatne podrobnosti glede meril upravičenosti in postopkov, ki jih je treba uporabiti za dodelitev tehnične pomoči, predvidene v predlogu.

    3.8

    		 Mnoge zamude so posledica pravnih sporov zaradi konfliktov med deležniki ali akterji, prizadetimi zaradi izvajanja projektov. En vidik delovanja pravosodja je najti ravnotežje med pravicami posameznikov in nacionalno zakonodajo. Dejstvo, da imajo države članice izključno pristojnost na področju pravosodja in izjemno zapleten nacionalni in evropski pravni okvir za izdajanje dovoljenj za infrastrukturne projekte, ustvarja mozaik neizogibnih pravnih zahtev, ki bi lahko bistveno spodkopale Komisijine ambiciozne cilje.

    3.9

    		 Dolžina upravnih pritožbenih in sodnih postopkov in učinek suspenzivnih pogojev, tehnični izzivi pri dokončanju infrastrukturnih del, pomanjkanje ključnih upravnih dokumentov, potrebnih za zagotovitev zakonitosti postopka, ter pomanjkanje potrebnih sredstev vplivajo na dolžino postopkov izdajanja dovoljenj za projekte. Evropske institucije morajo zato ta dejstva upoštevati pri sprejemanju končne odločitve o rokih za izdajanje dovoljenj, določenih na evropski ravni s predlogom uredbe.

    3.10

    		 Poleg tega bi lahko boljše in bolj specializirano usposabljanje sodnikov, sodnih uradnikov in odvetnikov na področju infrastrukturnih projektov javnega pomena skrajšalo sodne postopke in izboljšalo kakovost pravosodja, hkrati pa bi se v celoti izpolnjevale pravne zahteve.

    3.11

    		 Postopki javnega naročanja za dela na področju prometne infrastrukture so izjemno dolgotrajni in glavni razlog za zamude pri izvajanju projektov TEN-T. EESO meni, da bi izvajanje infrastrukturnih projektov lahko pospešili z opredelitvijo standardiziranih pogodbenih pogojev in posebnih ureditev za javno naročanje na evropski ravni.

    3.12

    		 EESO meni, da nacionalne oblasti lahko zmanjšajo verjetnost konfliktov pri izvajanju projektov TEN-T z učinkovitim in pravočasnim vključevanjem deležnikov oziroma vpletenih strani že v fazi načrtovanja prometne infrastrukture ter z organizacijo posvetovanj z javnostjo, organizacijami civilne družbe ter ustreznimi lokalnimi oblastmi. Socialni in civilni dialog na nacionalni, regionalni in lokalni ravni lahko ključno prispeva k javni podpori za projekte prometne infrastrukture in izboljšanju upravnih delovnih metod z uvedbo in izvajanjem celostnih postopkov izdajanja dovoljenj.

    3.12.1

    		 EESO ugotavlja nedoslednost v besedilu predloga, saj je opredelitev „čezmejnega projekta v skupnem interesu“ v členu 2(e) omejena na projekte, ki jih izvaja skupni subjekt. Vendar pa se zdi, da ta pojem v členih 7(2) in 8(1) zajema tudi projekte, pri katerih ni bil ustanovljen skupni subjekt.

    3.13

    		 V nekaterih državah članicah so infrastrukturni projekti TEN-T in TEN-E tarča kampanj dezinformiranja in blatenja, saj niso vselej v skladu z geopolitičnimi interesi držav ali interesnih skupin, ki kujejo politični kapital z napredkom ali pomanjkanjem napredka na področju infrastrukturnih projektov, ki jih podpira EU. Za ustvarjanje političnega in družbenega okolja, ki bo podpiralo izvajanje politike na področju evropske prometne infrastrukture, sta izredno pomembna ozaveščanje in pravočasno zaznavanje tovrstnih groženj. Evropski organi lahko škodljive učinke dezinformacij nevtralizirajo tako, da so v stiku z množičnimi mediji in nadalje razvijajo institucionalne instrumente za zagotavljanje točnih informacij in posvetovanja z javnostjo.

    3.14

    		 EESO meni, da se mehanizmi za čezmejno usklajevanje v okviru omrežja TEN-T lahko okrepijo s povečanjem pristojnosti evropskih koordinatorjev in okrepitvijo orodij, ki jih imajo na razpolago. Predlog uredbe upošteva ta vidik in natančneje opredeljuje ključno vlogo teh kooordinatorjev TEN-T, katerih naloga je podrobno spremljati postopke izdajanja dovoljenj za evropske projekte v skupnem interesu in zagotavljati redna poročila o napredku. Da bi čim bolje izkoristili njihove izkušnje in zmogljivosti, bo morda treba revidirati zakonodajo, ki določa njihove naloge, ter njihove pristojnosti razširiti, da se utrdi evropska vodilna vloga pri izvajanju čezmejnih projektov prometne infrastrukture v državah članicah.

    3.15

    		 EESO ugotavlja, da za neizpolnjevanje zakonodajnih določb iz predloga uredbe ni predvidenih sankcij. Pojasnitev te točke bi okrepila pravno zavezujočo naravo uredbe ter Evropejcem, civilni družbi, javnim organom ter nacionalnim in evropskim sodiščem zagotovila pregleden in predvidljiv pravni okvir.

    V Bruslju, 17. oktobra 2018

    Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Luca JAHIER

    Top