52018AE2256

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AE2256 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AE2256

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade (COM(2018) 269 final)

EESC 2018/02256

UL C 62, 15.2.2019, p. 142–147 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

15.2.2019

Uradni list Evropske unije

C 62/142

(COM(2018) 269 final)

(2019/C 62/24)

Poročevalec:	Michael McLOUGHLIN
Soporočevalec:	Adam ROGALEWSKI

Zaprosilo	Evropska komisija, 18. 6. 2018
Pravna podlaga	člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije

Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	26. 9. 2018
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	18. 10. 2018
Plenarno zasedanje št.	538
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	116/4/2

1. Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja strategijo EU za mlade za obdobje 2019–2027 (v nadaljevanju: strategija), zlasti pa uvedbo koordinatorja EU za mlade v njenem okviru.

1.2

Ker je strategija medsektorske narave, Odbor meni, da bi morala biti bolj povezana z obstoječimi programi EU, kot so Erasmus+, jamstvo za mlade in evropska solidarnostna enota.

1.3

Po mnenju EESO bo strategija uspešna, če se osredotoči na naslednje tri cilje:

—	medsektorski pristop: celostna obravnava potreb in pravic mladih,

—	novi koordinator EU za mlade bi moral voditi medsektorsko delo. To bi morala biti višja funkcija,

—	politika EU za mlade bi morala biti vključena v proces evropskega semestra, da bi se bolj osredotočili na doseganje rezultatov, zlasti na medsektorskih področjih.

1.4

EESO meni, da bi bilo treba področje uporabe strategije razširiti z ukrepi, namenjenimi varovanju in podpori mladih ter prizadevanjem, da bi pridobili pravice, znanje in spretnosti, s katerimi se bodo lahko soočili z globalnimi izzivi, kot so digitalizacija, podnebne spremembe in vzpon populizma.

1.5

EESO priporoča, naj ima strategija velike ambicije za medsektorsko delo, ko gre za druga povezana področja politike EU, kot so zaposlovanje, izobraževanje, zdravstvo, migracije in enakost.

1.6

Odbor priporoča, naj strategija bolj poudari vprašanja zaposlovanja, ki vplivajo na mlade, zlasti v zvezi z razpravo o prihodnosti dela, pa tudi druga socialna vprašanja, kot so duševno zdravje, enakost in izobraževanje.

1.7

EESO se strinja s Komisijo, da bi morala strategija spodbujati demokracijo, po njegovem mnenju pa tudi širše angažiranje državljanov, na primer pri volitvah, prostovoljskih dejavnostih, nevladnih organizacijah, ki jih vodijo mladi, demokraciji na delovnem mestu in socialnem dialogu.

1.8

Odbor je prepričan, da bi bilo treba vključenost mladih v procese odločanja promovirati tudi širše, ne le na enkratnih dogodkih. Poleg tega je treba pri nadaljnjem razvoju dialoga z mladimi povečati vlogo mladinskih prostovoljskih organizacij in nacionalnih mladinskih svetov ter izkoristiti še druge možnosti. Institucije EU bi morale pri tem prevzeti vodilno vlogo in EESO bi moral biti na čelu prizadevanj institucij za večje vključevanje mladih na ravni EU.

1.9

Spodbujati je treba večjo porabo za mladinsko delo in dolgoročne naložbe v javne storitve, zlasti kjer so se sredstva za javne storitve zmanjšala.

1.10

Strategija mora odražati pristop na podlagi pravic, na primer Konvencije ZN o otrokovih pravicah, kjer je to ustrezno.

1.11

Strategija mora več pozornosti posvetiti mladim ženskam in deklicam, mladim osebam LGBTIQ+, mladim invalidom ter mladim migrantom in beguncem.

1.12

Na področju mladinske politike bi bilo treba od držav članic zahtevati večjo konvergenco navzgor, kar bi morali olajšati nacionalni načrti, ki zajemajo podobna področja. Da bi to dosegli, je treba okrepiti postopek s kazalniki, ki je bil uveden v okviru zadnje strategije.

1.13

EESO predlaga, naj se na evropskem mladinskem portalu uporablja čim več spletnih orodij, ko gre za sedanje angažiranje mladih.

1.14

EESO sicer pozdravlja posebno novo strategijo EU za mlade, vendar se močno zavzema za to, da se mladinske teme vključijo v splošno delo vseh različnih generalnih direktoratov Evropske komisije.

2. Ozadje mnenja

2.1

Predlagana strategija je tretji okvir s poudarkom na mladih prebivalcih Evrope, ki ga je predlagala EU. Nova strategija se osredotoča na tri področja ukrepanja, in sicer angažiranje, povezovanje in opolnomočenje, strategija EU za mlade za obdobje 2010–2018 pa se je osredotočala na osem področij ukrepanja, in sicer zaposlovanje in podjetništvo, socialno vključenost, udeležbo, izobraževanje in usposabljanje, zdravje in dobro počutje, prostovoljstvo, mlade in svet ter ustvarjalnost in kulturo.

2.2

Najpomembnejše spremembe v novi strategiji so uvedba koordinatorja EU za mlade, zamenjava strukturiranega dialoga z mladimi z dialogom EU z mladimi ter pretvorba niza prejšnjih ciljev v medsektorske trende, ki so namenjeni vzpostavitvi komunikacijskih kanalov med mladimi in oblikovalci politik.

2.3

Jamstvo za mlade kot v predhodnih strategijah tudi tokrat ni vključeno v strategijo, ampak je del Evropskega socialnega sklada plus.

2.4

Na področju strategije obstajajo številne pobude tako na nacionalni kot tudi na evropski ravni. Veliko dela je opravljenega v okviru programa Erasmus+, jamstva za mlade, pobude za zaposlovanje mladih in Evropskega socialnega sklada, drugi pomembni področji v tej zvezi pa sta program za nova znanja in spretnosti ter evropska solidarnostna enota. Obenem imajo velik učinek na mlade na t. i. medsektorskih področjih (na primer področjih prometa, socialnih zadev, zdravstva, zunanjega delovanja in kmetijstva) tudi druge politike. Poleg tega imajo države članice vsaka svoj pristop k mladinskim politikam in drugim vprašanjem, ki vplivajo na mlade.

2.5

Mladinska vprašanja so vključena v evropski steber socialnih pravic, agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njene cilje trajnostnega razvoja ter druge programe.

2.6

EESO je v zvezi z mladinskimi vprašanji že sprejel številna mnenja, kot so mnenja o pobudi za zaposlovanje mladih (1), jamstvu za mlade (2) ter evropski solidarnostni enoti (3), nedavno pa tudi mnenje o okviru EU za kakovostna in učinkovita vajeništva (4). Poleg tega je z vidika civilne družbe ocenil izvajanje politik EU za zaposlovanje mladih in zlasti jamstva za mlade na primeru šestih držav članic.

2.7

Na posvetovanju EESO za to mnenje, ki so ga vodili mladi, so mladi udeleženci izrazili zelo veliko negotovost, saj čutijo velik pritisk in nizko raven sprejemanja ljudi, ki se odločijo za drugačno pot ali zgodaj opustijo šolanje. Nekateri mladi so omenili, da morajo že kot najstniki začeti razmišljati o pokojnini. Zaposlitev še vedno pomeni izziv, na posvetovanju pa je bilo mogoče opaziti nezadovoljstvo zaradi diskriminacije mladih na podlagi starosti pri plačilu za enako delo. Poleg digitalizacije in problemov s priznavanjem in potrjevanjem znanj in spretnosti, pridobljenih z neformalnim učenjem, so bila med kritičnimi vprašanji tudi stanovanja in promet.

3. Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja strategijo ter meni, da bi morala biti celovit načrt, ki bo vodil do učinkovitih želenih rezultatov in mladim zagotovil dodano vrednost, pri čemer bo več kot le vsota posameznih delov in bo učinkovitejši od zbirke različnih ukrepov. Meni tudi, da bi morala biti strategija bolj povezana z obstoječimi programi EU, kot so Erasmus+, jamstvo za mlade in evropska solidarnostna enota.

3.2

Zamisel celostnega pristopa k vprašanjem politike se je v zadnjem času precej uveljavila in je pogosta tako na ravni EU kot tudi na ravni držav članic, kar je dobro, saj se z njo priznava, da socialni problemi včasih morda ne ustrezajo uveljavljenim upravnim kategorijam. Razgradnja tradicionalnih resorskih vlog, proračunov in kultur pa je izredno zahtevna in zagotoviti je treba, da celosten pristop ne bo postal univerzalna rešitev, kadar so težave prezahtevne ali oblikovalci politik preprosto nočejo izbrati drugih možnosti.

3.3

EESO meni, da bi bilo treba mladinsko politiko EU izvajati na bolj prepoznaven in trajnosten način na ravni EU in držav članic, da jo bo mogoče ustrezno ovrednotiti, na primer v okviru evropskega semestra in pregleda socialnih kazalnikov.

3.4

Na splošno mora pristop predlagane strategije v večji meri temeljiti na pravicah. To je pomembno področje, saj je Konvencija ZN o otrokovih pravicah (ki seveda ne zajema vseh v kategoriji mladih) zasnovana na ta način in predvideva redne preglede uspešnosti držav z dogovorjenim meritvenim sistemom. Predlogi so močni, ko gre za naravo mladinskega dela samega in vlogo prostovoljskega sektorja, kar je kritičnega pomena, saj se na mednarodni ravni pojavljajo novi pristopi k delu z mladimi z večjim poudarkom na instrumentalizmu.

3.5

EESO meni, da bi morala biti strategija namenjena spodbujanju dejanske konvergence držav članic navzgor na področju politik za mlade. Takega mnenja je zlasti zato, ker vse države članice prejemajo veliko sredstev EU (npr. v okviru programa Erasmus). Na drugih področjih financiranja EU se uporablja pristop sofinanciranja, s katerim se spodbujata konvergenca in še več skupnega pristopa v vsej EU. Odbor meni, da je mogoče te izkušnje pri strategiji dobro izkoristiti.

3.6

S Komisijo se strinja, da imajo mladinski delavci ključno vlogo in da mladim prinašajo edinstvene koristi pri prehodu v odraslost, vendar poudarja, da je kakovost mladinskega dela v veliki meri odvisna od financiranja javnih storitev. V nekaterih državah članicah se je zaradi zmanjševanja stroškov in zamrznitev plač v javnem sektorju kakovost dela mladinskih delavcev poslabšala, poleg tega pa številna delovna mesta v tem sektorju ostajajo nezasedena, zato EESO poziva k večjemu vlaganju v javne storitve.

3.7

Ne glede na to Komisija upravičeno poudarja, da morajo države članice za mladinske politike nameniti lastna sredstva. V zvezi s tem so najspodbudnejši predlogi o sledenju sredstev, vendar bi morali zajeti delo držav članic in drugih medsektorskih področij politike. EESO meni, da bi bilo treba pri sledenju sodelovati s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe na vseh ravneh.

3.8

Odbor se strinja s Komisijo, da morajo države članice preučiti inovativne in alternativne oblike demokratičnega sodelovanja, vendar je trdno prepričan, da je potrebne več podpore – tudi finančne – za obstoječe načine družbenega angažiranja, kot je sodelovanje v prostovoljskih organizacijah, mladinskih svetih, organizacijah civilne družbe, sindikatih ali svetih delavcev. Mladi so prihodnost Evrope, zato bi jih bilo treba spodbuditi k sodelovanju na lokalnih in evropskih volitvah ter k udejstvovanju v vseh oblikah državljanskega in političnega življenja.

3.9

EESO je prepričan, da bi bilo treba v strategiji, ki se osredotoča na tri področja delovanja: ANGAŽIRANJE, POVEZOVANJE in OPOLNOMOČENJE, zadnje področje razširiti z nalogami, namenjenimi varovanju in podpori mladih ter zagotavljanju, da imajo znanje in spretnosti, s katerimi se bodo lahko soočili z globalnimi izzivi, kot so digitalizacija, podnebne spremembe in vzpon populizma. Varovanje državljanov je ena od prednostnih nalog EU, zato Odbor meni, da morajo biti vanj poleg odraslih vključeni tudi mladi. Poleg tega bi morali imeti mladi korist od koncepta digitalne pravičnosti, ki ga spodbuja EESO (5), namenjen pa je varovanju evropskih državljanov pred negativnimi vidiki digitalne revolucije ali v širšem okviru pravičnega prehoda, za katerega se zavzema Mednarodna organizacija dela.

Mladi in svet dela

3.10

Strategija mora biti jasna in ne imeti preveč ciljev, vendar Odbor meni, da bi moral biti v trenutni strategiji večji poudarek na socialnih in zaposlitvenih vprašanjih, ki vplivajo na mlade, zlasti v zvezi z razpravo o prihodnosti dela. Vprašanja, ki imajo zlasti velik vpliv na mlade, med drugim vključujejo digitalizacijo, platforme, razdrobljenost trga dela in priložnostno zaposlovanje.

3.11

Za številne mlade je delo ob študiju postalo nekaj povsem običajnega, zato EESO meni, da bi morale prihodnje mladinske politike EU spodbujati demokracijo na delovnem mestu, med drugim s spodbujanjem socialnega dialoga in varovanjem zaposlitvenih pravic mladih. Na trgu dela bi morali biti mladi obravnavani enako kot odrasli, zlasti bi morali biti upravičeni do enake minimalne plače (6), imeti enak dostop do pokojninskega zavarovanja in uživati zaščito pred prekarnimi pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti („nič ur“) ter neplačanimi pripravništvi ali navideznim samozaposlovanjem. V družbi in na delovnih mestih bi se moral slišati tudi glas mladih. Bolj bi bilo treba spodbujati tudi sodelovanje mladih v zastopniških strukturah na delovnem mestu (sindikati in sveti delavcev), kot je to urejeno v nekaterih državah, kjer imajo v delovnem okolju posebne mladinske zastopniške svete.

3.12

Nekateri mladi so tudi starši in politike EU, kot je nova direktiva o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, so pomembne za mlade, ki ob izobraževanju delajo in skrbijo za sorodnike. Zaradi digitalizacije delovnih mest bo položaj mladih glede zaposlovanja nedvomno drugačen, kot je bil položaj njihovih staršev. EESO predlaga, da bi morala strategija posvetiti več pozornosti socialnim in zaposlitvenim politikam, saj politike trga dela pomembno vplivajo na življenje mladih.

3.13

Trg dela je zlasti pomemben, ker je v številnih državah brezposelnost v letih po gospodarski krizi leta 2008 najbolj prizadela mlade. Stopnja brezposelnosti mladih se je sicer znižala, vendar je bilo število brezposelnih mladih skoraj dvakrat višje od števila zaposlenih (7). V številnih primerih so nedavno ustvarjena delovna mesta slabša od tistih pred krizo ali pa prinašajo manjše možnosti za stalno zaposlitev s polnim delovnim časom (gre npr. za začasne pogodbe ali pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti).

Izobraževanje in zdravje mladih

3.14

Namen strategije je opozoriti politike na glas nezastopanih mladih. Za to so potrebni dodatni ukrepi, da bi mlade, ki so oddaljeni od trga dela in izobraževalnega sistema, vključili v družbo. Število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, se je rahlo zmanjšalo, toda leta 2017 je bilo v takem položaju še vedno 10,9 % mladih v starosti od 15 do 24 let in 17,7 % mladih v starosti od 25 do 29 let. Izboljšanje znanj, spretnosti in kompetenc pozitivno vpliva na zaposljivost mladih, vendar samo ta dejavnik sam po sebi ne zagotavlja rasti zaposlovanja. Tako neudejstvovanje ima velik učinek na življenja in ambicije mladih, saj lahko vodi v revščino in socialno izključenost. Poleg tega imajo javni organi z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, stroške, ki po ocenah Eurofounda (2012, 2014) znašajo 1,2 % nacionalnega BDP. Mladi v tej kategoriji so tudi bolj dovzetni za ekstremistične in ksenofobne ideologije.

3.15

Člen 4 evropskega stebra socialnih pravic o aktivni podpori zaposlovanju navaja, da imajo mladi pravico do nadaljnjega izobraževanja, vajeništva, pripravništva ali kakovostne ponudbe za zaposlitev v štirih mesecih od dne, ko postanejo brezposelni ali končajo izobraževanje. Strategija za mlade bi morala prispevati k uresničevanju tega načela, zlasti s spodbujanjem krepitve zavezništev civilne družbe in socialnih partnerjev za pripravo in spremljanje različnih politik, ki se izvajajo na tem področju. Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti strategijam za terensko delo, da bi dosegli tudi mlade, ki so oddaljeni od trga dela, in jim pomagali spet dobiti zaposlitev ali se izobraževati.

3.16

Evropska strategija za mlade bi si morala pri nagovarjanju teh skupin pomagati z vseevropsko strategijo. Za uspeh je ključno tesno sodelovanje nacionalnih organov, evropskih socialnih partnerjev, nacionalnih mladinskih svetov in mladinskega sektorja.

3.17

Mladi običajno velik del svojega časa preživijo v izobraževanju (s polnim ali skrajšanim urnikom), kar je še eno področje, kjer so pristojnosti na ravni EU omejene, razen zagotavljanja, da ima „vsakdo […] pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehajanja na trgu dela“, kot navaja prvo načelo evropskega stebra socialnih pravic. To področje je prav tako pokrival poseben steber predhodne strategije.

3.18

Duševno zdravje mladih je ključno za mladinsko delo in vsakršno poklicno interakcijo z mladimi. Za zdravje so na splošno pristojne države članice, vendar duševno zdravje spada med vidike javnega zdravja, za katere je pristojna EU, zato bi moralo imeti pomembno mesto v medsektorskem delu, predvidenem v strategiji. Posebno pozornost je treba posvetiti vprašanjem, kot so tesnoba, depresija in število samomorov med mladimi.

3.19

Vse več je primerov dobre prakse pri delu z mladimi na ravni držav članic, dokazano pa je tudi, da mladinsko delo pozitivno vpliva na duševno zdravje mladih. EESO meni, da je treba slednjemu v strategiji posvetiti več pozornosti.

3.20

Številne nacionalne politike se osredotočajo tudi na telesno zdravje mladih, saj se na tem področju pojavlja več perečih vprašanj. Med vzroki za skrb se vse pogosteje pojavljata debelost otrok in mladih ter zloraba substanc in uživanje „dovoljenih drog“. Države članice imajo različne pristope do teh vprašanj, vendar se jih kljub temu v medsektorskem pristopu do težav mladih ne sme prezreti, ampak jih je treba obravnavati na podlagi ustreznih pooblastil EU. Ta področja so bila zajeta v posebne stebre predhodne strategije in pomembno je, da pri medsektorskem delu ostanejo v središču pozornosti.

Enakost

3.21

Mladinsko delo, mladinska politika in enakost so močno povezani. Na teh področjih je EU sprejela številne ukrepe, ustrezno zakonodajo pa imajo tudi vse države članice, vendar se mladi kljub temu še vedno soočajo s številnimi primeri diskriminacije, na primer ko gre za stanovanja ali storitve, od katerih so odvisni bolj kot drugi, na primer javni prevoz. Zakoni o enakosti pogosto bolj poudarjajo starejše. V državah članicah EU je diskriminacija prepovedana v devetih splošnih primerih. Zagotoviti moramo, da strategija EU za mlade ustrezno poskrbi za mlade, ki so tako diskriminirani. Čeprav obstajajo številne skupine, bomo poudarili naslednje, ki jim je treba v dokumentu posvetiti večjo pozornost:

—	mladi invalidi,

—	mladi migranti in begunci,

—	mlade ženske in deklice,

—	mlade osebe LGBTIQ+.

3.22

Številne politike EU v zvezi z mladimi so se v zadnjem času osredotočale na radikalizacijo. Vendar mora vključevanje postati del širšega razpona ukrepov za mlade, kar je treba v strategiji poudariti. Sklada se tudi s programi zaposlovanja mladih.

4. Posebne ugotovitve

4.1

EESO pozdravlja oblikovanje nove funkcije koordinatorja EU za mlade, ki bo prisluhnil mladim in vplival na medsektorsko razsežnost mladinske politike, na čemer bi moral biti tudi poudarek. Koordinator bi moral podoben proces spodbujati in olajšati na ravni držav članic, zato bi se moral pridružiti predstavnikom Komisije na zasedanjih Sveta.

4.2

Zelo dobrodošli so tudi predlogi nacionalnih akcijskih načrtov na področju mladih. Potrebni so jasni cilji, spremljanje in napredek pri podpiranju mladih. EESO odločno podpira razmišljanje Komisije, da je potrebna tesnejša povezava med financiranjem in nacionalnimi akcijskimi načrti.

4.3

Nadomestitev strukturiranega dialoga z bolj vključujočim dialogom z mladimi je nadvse dobrodošla. Potrebno je večje vključevanje, ki bi ga lahko dosegli z razširitvijo vrste in narave sodelujočih organizacij ter dodajanjem nadaljnjih skupin. Mladinske prostovoljske organizacije in nacionalne mladinske svete bi bilo treba še naprej obravnavati kot ključne za to delo, saj so blizu mladim in imajo obsežne izkušnje.

4.4

Utrditev evropskega mladinskega portala kot enotne digitalne vstopne točke za angažiranje mladih v EU je dobrodošla, posebno pozornost pa bi bilo treba posvetiti razpoložljivosti portala z brezplačno internetno povezavo in dostopom do računalnikov, zlasti za prikrajšane skupine mladih v državah članicah. Poleg tega bi Komisija morala slediti stalnemu prehajanju mladih med različnimi platformami družbenih medijev.

4.5

V predlogih je nakazano, da so mladi v prednosti, ko gre za tehnološke spremembe, vendar je treba opozoriti, da tudi med mladimi prihaja do digitalne izključenosti. Ljudje, ki delajo z mladimi, se morajo zavedati tako pozitivnih kot tudi negativnih strani tehnološke angažiranosti mladih (npr. težav z duševnim zdravjem in izzivov, ki jih pomenijo lažne novice).

4.6

Mobilnost je ena temeljnih evropskih vrednot, ki ima v mladinskih programih osrednjo vlogo, vendar ima lahko tudi negativne strani, zlasti v državah, ki se soočajo z izseljevanjem, upadanjem števila prebivalcev, begom možganov ali begom delovne sile. Te težave pa bi bilo mogoče izboljšati z vključevanjem novih priseljencev in beguncev v Evropi.

4.7

EESO meni, da so predlogi Komisije glede potrjevanja priložnostnega in neformalnega učenja dragoceni. Spodbudno bi bilo, če bi bili na področju mladih in drugje na voljo izdelani modeli.

4.8

Na srečo zdaj obstaja več mladinskih dogodkov, ki vključujejo institucije EU, zato bi jih bilo vredno ovrednotiti, preveriti pa bi bilo treba tudi, ali je mogoče doseči večjo sinergijo med njimi. Prednost strukturiranega dialoga je v tem, da poteka stalno in ni le enkratni dogodek. Stalna vključenost mladih v sprejemanje odločitev, ki vplivajo nanje, bi morala biti prioriteta, pomembno pa je tudi, da to velja na vseh področjih politike, ne le pri mladinski politiki. Institucije, ki organizirajo enkratne dogodke, bi se morale osredotočiti na stalno vključenost mladih v svoje delo.

4.9

Odbor meni, da je v dobi lažnih novic in čezmernega zanašanja na spletna orodja zlasti pomembna močna vloga neodvisnega informiranja mladih. Odnos z zaupanja vrednimi odraslimi bi moral ostati ena ključnih značilnosti mladinskega dela in mladinske politike.

4.10

Po mnenju EESO bi morala biti strategija skupaj z drugimi politikami, namenjenimi mladi generaciji, pomembno orodje za preprečevanje protievropskega razpoloženja in populizma med mladimi.

4.11

EESO sicer pozdravlja posebno novo strategijo EU za mlade, vendar se močno zavzema za to, da se mladinske teme vključijo v splošno delo vseh različnih generalnih direktoratov Evropske komisije.

V Bruslju, 18. oktobra 2018

Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Luca JAHIER

(1) UL C 268, 14.8.2015, str. 40.

(2) UL C 271, 19.9.2013, str. 101.

(3) UL C 81, 2.3.2018, str. 160.

(4) UL C 262, 25.7.2018, str. 41.

(5) UL C 237, 6.7.2018, str. 1.

(6) UL C 125, 21.4.2017, str. 10.

(7) UL C 125, 21.4.2017, str. 10.

Top

Choose the experimental features you want to try