EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2017

COM(2017) 827 final

2017/0333(APP)

Predlog

UREDBA SVETA

o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Kmalu bo šestnajst let, odkar so se v vsakodnevnem življenju evropskih državljanov pojavili prvi eurski kovanci in bankovci. To valuto zdaj vsakodnevno uporablja že 340 milijonov Evropejcev v 19 državah članicah (v nadaljnjem besedilu: euroobmočje). Euro je druga najpogosteje uporabljana valuta na svetu. Šestdeset držav in ozemelj po svetu, v katerih živi 175 milijonov prebivalcev, ga je sprejelo za svojo valuto ali je nanj vezalo svoje valute.

Finančna in gospodarska kriza, ki je zajela Evropo leta 2008 in katere posledice še vedno občutimo, se ni začela v euroobmočju, vendar je razkrila nekatere institucionalne pomanjkljivosti ekonomske in monetarne unije. V odziv na izredne razmere je bilo za obvladovanje perečih izzivov sprejetih več instrumentov. Z njimi so se vzpostavili novi finančni požarni zidovi, zagotovila pomoč najbolj prizadetim državam in okrepilo usklajevanje politik na ravni EU. Z izjemo evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM), ki temelji na Uredbi Sveta (EU) št. 407/2010, je bila večina teh ukrepov vzpostavljenih zunaj pravnega okvira Unije. Države članice so zagotovile dvostransko finančno pomoč Grčiji in vzpostavile evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF). Že leta 2010 je Evropski svet sklenil, da je treba EFSF, ki naj bi bil le začasni mehanizem, nadomestiti s stalno institucijo, evropskim mehanizmom za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS). Da bi se preprečilo nadaljnje stopnjevanje krize, so ti instrumenti okrepili fiskalna in finančna pravila. Izkazalo se je, da so bili ukrepi monetarne politike, ki jih je sprejela Evropska centralna banka, odločilnega pomena.

Po letih nizke ali ničelne rasti so se začela odločna prizadevanja na vseh ravneh obrestovati. V Evropi smo zdaj priča vztrajnemu okrevanju. Gospodarstva vseh držav članic danes rastejo, skupna rast v EU pa je že več let zapovrstjo povprečno približno 2 % 1 . Kazalnik gospodarskega razpoloženja v EU in euroobmočju je na najvišji točki po letu 2000. Brezposelnost je najnižja po koncu leta 2008. Podpora javnosti euru je najvišja, kar jih je euroobmočje zabeležilo od uvedbe eurskih bankovcev in kovancev leta 2002 2 . Vendar, kot je ob nastopu mandata dejala tudi sedanja Komisija, krize ni konec, dokler brezposelnost ostaja na tako visoki ravni: oktobra 2017 je bilo v euroobmočju 14,3 milijona ljudi še vedno brez zaposlitve.

Pomembno je, da se iz večletne krize kaj naučimo. Pomembna vprašanja so bila jasno opredeljena že v poročilu petih predsednikov junija 2015 3 . Od takrat je bilo veliko storjenega, da bi se ekonomska in monetarna unija (v nadaljnjem besedilu: EMU) „poglabljala z izvajanjem“. Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik je bil okrepljen z jasnejšimi smernicami za euroobmočje kot celoto in z večjo osredotočenostjo na socialne vidike. Ekonomsko upravljanje se je izboljšalo z uvedbo Evropskega fiskalnega odbora in nacionalnih odborov za produktivnost. Tehnična pomoč državam članicam se je okrepila z vzpostavitvijo podporne službe za strukturne reforme. Sprejeti so bili pomembni koraki za dokončanje bančne unije 4 in unije kapitalskih trgov 5 , zlasti tako, da so se hkrati razvijali ukrepi za zmanjševanje in delitev tveganj v bančnem sektorju. Da bi akterji na vseh ravneh bolj prevzemali odgovornost, se je poglobil tudi dialog z nacionalnimi in evropskimi političnimi akterji in socialnimi partnerji.

Zaradi vsega navedenega je struktura euroobmočja veliko robustnejša kot kdajkoli prej, kar pa ne pomeni, da je v celoti dokončana. Razmislek o poglobitvi evropske in monetarne unije 6 in razmislek o prihodnosti financ EU 7 , ki ju je Komisija predstavila kot nadgradnjo Bele knjige o prihodnosti Evrope 8 , opozarjata na trenutno stanje in začrtujeta možno ukrepanje do leta 2025.

Evropa se zdaj vidno ponovno krepi. Priložnost se ponuja tako po ekonomski kot po politični plati, dodatno spodbudo k ukrepanju pa daje tudi pozitivni razvoj. Ne smemo počivati na lovorikah: streha se popravlja, kadar sije sonce.

Predsednik Juncker je 13. septembra 2017 v govoru o stanju v Uniji 9 predstavil svoje poglede na enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo ter dal jasno vedeti, da je dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije bistven del načrta do srečanja voditeljev v mestu Sibiu, ki ga je predsednik Tusk sklical za 9. maj 2019 in kjer naj bi se sprejele pomembne odločitve o prihodnosti Evrope.

To se odraža tudi v Agendi voditeljev 10 , saj voditelji EU 15. decembra 2017 načrtujejo vrh držav euroobmočja, na katerem bodo razpravljali o časovnem načrtu sprejemanja odločitev o ekonomski in monetarni uniji ter o bančni uniji, 28. in 29. junija 2018 pa naj bi na tematskem srečanju sprejeli konkretne odločitve.

Poziv iz govora o stanju v Uniji k enotnosti, učinkovitosti in demokratični odgovornosti je zlasti pomemben za dokončanje ekonomske in monetarne unije:

•    Enotnost: Euro je enotna valuta EU in kar je zasnovano za euroobmočje, bi moralo hkrati biti zasnovano tudi za države članice, ki bodo euro uvedle v prihodnosti, in te države morajo pri takem snovanju tudi sodelovati. Razen Združenega kraljestva in Danske so vse države članice zunaj euroobmočja pravno zavezane, da sčasoma uvedejo euro 11 . Poleg tega bodo, ko bo Združeno kraljestvo izstopilo iz EU, gospodarstva euroobmočja predstavljala okrog 85 % skupnega bruto domačega proizvoda EU. Politično in gospodarsko povezovanje, ki je bistvo enotnega trga, pomeni, da se prihodnost držav članic že prepleta, ne glede na to, ali so članice euroobmočja ali ne, močno in stabilno euroobmočje pa je ključnega pomena tako za njegove članice kot za celotno EU.

To pojasnjuje, zakaj je pomembno, da države članice euroobmočja prek Evropskega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: EDS) skupaj z državami članicami zunaj euroobmočja, ki sodelujejo v bančni uniji, zagotovijo varovalni mehanizem za Enotni odbor za reševanje (v nadaljnjem besedilu: SRB) pod enakimi pogoji, da lahko Enotni odbor za reševanje taka sredstva po potrebi uporabi za uspešno izvajanje ukrepa za reševanje v bančni uniji.

•    Učinkovitost: Za močnejšo ekonomsko in monetarno unijo sta potrebna okrepljeno upravljanje in učinkovitejša poraba razpoložljivih virov. Trenutni sistem še vedno odraža mozaik odločitev, ki so bile sprejete v odziv na krizo brez primere. Ta je včasih privedel do množenja instrumentov in večje zapletenosti pravil, kar pomeni večjo kompleksnost in povzroča tveganje podvajanja. Večje sinergije, poenostavljeni postopki in vključitev medvladnih ureditev v pravni okvir EU bi okrepili upravljanje in odločanje. Vse spremembe, ki jih Komisija predlaga v današnjem svežnju, je mogoče izvesti v okviru veljavnih Pogodb EU, med drugim tudi zaradi učinkovitosti.

Izkušnje so pokazale, da je oblikovanje skupnega ukrepanja držav članic na podlagi pristojnosti Unije za usklajevanje ekonomskih politik težko in zapleteno. Na splošno soobstoj institucij Unije in stalnega medvladnega mehanizma, kot je EMS, ustvarja zapleteno okolje, v katerem so sodno varstvo, spoštovanje temeljnih pravic in demokratična odgovornost razdrobljeni in se izvajajo neenakomerno. Poleg tega proces odločanja v okviru medvladne metode običajno zahteva zapletene nacionalne postopke, kar je pogosto težko uskladiti s potrebo po hitrem zagotavljanju učinkovitega kriznega upravljanja, kot se je pokazalo pri uporabi EFSM julija 2015 za premostitveno financiranje podpore EMS za Grčijo: v praksi se je izkazalo, da je hitreje spremeniti uredbo EU in sprejeti sklep o njeni uporabi kot sprejeti redno odločitev EMS o izplačilu. To velja tudi za prilagajanje ukrepov na nove okoliščine. Ker je tudi za manjše spremembe potreben podpis vseh pogodbenic na najvišji politični ravni, je lahko za spremembe potrebna odobritev v nacionalnih parlamentih. Ti postopki so dolgotrajni in lahko preprečujejo ukrepanje, ko je to potrebno. Po drugi strani pa pravni okvir EU nudi potencialen razpon metod za spremembe obstoječih aktov, pri čemer kompleksnost ustreza resnosti zadevnega vprašanja in obliki ukrepa, ki se sprejema. Uporaba okvira odločanja EU bi torej omogočila, da bi bil postopek prilagoditve zadevnih določb po potrebi hitrejši. Večje sinergije in bolj racionalizirano odločanje bi okrepili upravljanje in postopke.

•    Demokratična odgovornost: dokončanje ekonomske in monetarne unije pomeni tudi večjo politično odgovornost in preglednost glede tega, kdo in kdaj na posamezni ravni odloča o čem. Zato je evropsko razsežnost odločanja treba približati državljanom in ji nameniti pomembnejši prostor v nacionalnih razpravah, obenem pa je treba zagotoviti, da imajo tako nacionalni parlamenti kot tudi Evropski parlament zadostna pooblastila za nadzor nad upravljanjem ekonomskega upravljanja EU. Hkrati bi moralo to voditi tudi do večjega prevzemanja odgovornosti za kolektivne odločitve in odprtosti glede načina njihovega sprejemanja in sporočanja. To velja zlasti za EDS v vlogi naslednika EMS. Demokratična odgovornost je ključni vidik razprave o prihodnosti Evrope. EMS je z leti pridobil zelo pomembno vlogo. Njegovo preoblikovanje v EDS bi moralo spremljati prizadevanje za zasidranje njegovega delovanja v trden okvir odgovornosti Unije skupaj s popolnoma razvitim sodnim nadzorom. Vključitev Evropskega parlamenta bi zlasti okrepila demokratični nadzor, pri čemer bi se vloga nacionalnih parlamentov povsem ohranila, saj države članice veliko prispevajo v EDS.

Iz vseh teh razlogov je najbolje, če so strukture, ki so potrebne za zagotavljanje podpore za finančno stabilnost državam članicam, katerih valuta je euro, umeščene v okvir Unije in zaupane organu Unije, ki je ustanovljen za ta namen. Vendar bi bilo to, da se tak organ ustanovi na novo, glede na finančne omejitve in izzive, s katerimi se sooča sama Unija, in glede na strokovno znanje, ki ga je na tem področju zbral EMS, skrajno stroškovno neučinkovito. Zato bi bilo bolje, če bi predlagani EDS vključil in zajel že obstoječi EMS z njegovimi sedanjimi cilji, funkcijami in instrumenti. EDS, ki ga zdaj predlaga Komisija, se lahko izvaja v okviru obstoječih Pogodb. Poleg teh prizadevanj nudi tudi odlično priložnost za vzpostavitev skupnega varovalnega mehanizma za SRB. O vzpostavitvi varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: ESR) so se države članice dogovorile že leta 2013, dopolnjeval pa naj bi politični dogovor o uredbi o enotnem mehanizmu za reševanje 12 . Skupni varovalni mehanizem v skrajni sili bi omogočal okrepljeno zaupanje za vse zadevne strani glede verodostojnosti ukrepov, ki naj jih SRB sprejme, ter za povečanje finančne zmogljivosti enotnega sklada za reševanje. Kot zadnje sredstvo bi bilo aktivirano le v primeru, da enotni sklad za reševanje ne bi zadoščal za financiranje reševanja zadevne banke ali bank. Ta mehanizem bi bil sčasoma fiskalno nevtralen, saj bi se vsa uporabljena sredstva povrnila iz bančnih sektorjev držav članic, ki sodelujejo v bančni uniji.

Zaščita finančne stabilnosti držav članic, ki so članice euroobmočja, je utemeljitev, ki povezuje SRB z EDS in njegovim predhodnikom, EMS, ustanovljenim za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja. Dejansko vzajemna povezanost bank in držav, ki je že dobro uveljavljena, pomeni, da kritični element za finančno stabilnost euroobmočja in skupne valute ni le finančna trdnost držav, pač pa tudi finančna trdnost sistemskih bank. Zato je še toliko bolj naravno, da ta predlog ponuja povezavo med dejavnostmi SRB in EDS v obliki instrumenta, ki omogoča zagotavljanje kreditne linije ali jamstva, ki naj podprejo SRB pri njegovih dejavnostih.

V zadnjih letih so bila o dokončanju ekonomske in monetarne unije izražena številna mnenja. Med seboj se sicer razlikujejo, vendar obstaja široko soglasje o tem, da je treba doseči nadaljnji napredek. K obravnavi tega vprašanja je znatno prispeval Evropski parlament 13 , opravljeni pa so bili tudi pomembni pogovori v okviru Euroskupine 14 .

Predlagana uredba o ustanovitvi EDS je ena od pobud, ki so bile napovedane v sporočilu Komisije o nadaljnjih korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije. To sporočilo vsebuje povzetek utemeljitve in vsebine pobud, ki jih predstavlja Komisija. Nato opozarja, kako je ta sveženj umeščen v širši načrt za dokončanje ekonomske in monetarne unije do leta 2025, in določa časovni načrt ukrepanja za naslednjih 18 mesecev.

Ta predlog nadgrajuje uveljavljeno strukturo evropskega mehanizma za stabilnost, in sicer z vzpostavitvijo Evropskega denarnega sklada, umeščenega v pravni okvir EU. Navedeno je bilo napovedano že v poročilu petih predsednikov in tudi sledi pozivu Evropskega parlamenta, ki je poudaril, da bi moral imeti Evropski denarni sklad zadostne zmogljivosti posojanja in izposojanja ter jasno opredeljena pooblastila 15 .

Evropski mehanizem za stabilnost je bil vzpostavljen oktobra 2012 na vrhuncu krize. Pod pritiskom dogodkov v tistem času je bila oblikovana medvladna rešitev. Vendar je bilo že tedaj jasno, da je to mogoče doseči tudi v okviru Pogodb EU, kot je na primer nakazano v Načrtu Komisije za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo 16 . 

Z leti se je izkazalo, da evropski mehanizem za stabilnost bistveno prispeva k ohranjanju finančne stabilnosti euroobmočja. To počne zlasti z zagotavljanjem dodatne finančne podpore državam članicam euroobmočja, ki so v težavah. Preobrazba evropskega mehanizma za stabilnost v Evropski denarni sklad bo dodatno okrepila njegovo institucionalno umestitev. Pripomogla bo k ustvarjanju novih sinergij znotraj okvira EU, zlasti kar zadeva preglednost, sodno varstvo in učinkovitost finančnih virov EU, kar bo zagotavljalo boljšo podporo državam članicam. Izboljšala bo tudi nadaljnje sodelovanje s Komisijo in odgovornost Evropskemu parlamentu. To pa ne bo vplivalo na način, na katerega nacionalne vlade odgovarjajo svojim nacionalnim parlamentom, in na ohranjanje zavez obstoječega evropskega mehanizma za stabilnost.

Pobuda ima obliko predloga uredbe Sveta, za katerega je v skladu s členom 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije potrebno soglasje Evropskega parlamenta. Člen 352 omogoča vključitev evropskega mehanizma za stabilnost v okvir Unije, saj je ta ukrep potreben za finančno stabilnost euroobmočja 17 , Pogodbi pa za uresničitev točno tega cilja ne predvidevata nobene druge pravne podlage 18 . V odstavku 2 navedenega člena je izrecno predvidena vloga nacionalnih parlamentov. Zgodovinsko gledano so bile na podlagi, enakovredni členu 352, sprejete nekatere pomembne odločitve, ki so utrle pot vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije. Sklepi o Evropskem skladu za monetarno sodelovanje, evropski denarni enoti in prvih mehanizmih plačilnih bilanc so bili na primer sprejeti na podlagi člena 235 Pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti, ki je predhodnik člena 352.

Predlog dopolnjuje osnutek dokumenta, ki bi lahko postal medvladni sporazum držav članic euroobmočja, s katerim bi se te dogovorile o prenosu sredstev iz evropskega mehanizma za stabilnost v Evropski denarni sklad. V njem je med drugim predvideno, da sklad nasledi in nadomesti EMS, tudi kar zadeva njegov pravni položaj, vključno z vsemi njegovimi pravicami in obveznostmi.

V skladu z današnjim predlogom bo Evropski denarni sklad vzpostavljen kot edinstven pravni subjekt v okviru prava Unije. Nasledil bo evropski mehanizem za stabilnost, pri čemer bodo njegove sedanje finančne in institucionalne strukture ostale tako rekoč nespremenjene. To pomeni, da bo Evropski denarni sklad še naprej zagotavljal podporo za finančno stabilnost državam članicam, ki jo potrebujejo, zbiral sredstva z izdajo instrumentov kapitalskega trga in opravljal transakcije na denarnem trgu. Članstvo se ne bo spremenilo in sodelovanje dodatnih držav članic bo tudi v prihodnje ostalo mogoče, ko prevzamejo euro.

Glede na to, da bi Evropski denarni sklad postal organ Unije, so potrebne nekatere ciljno usmerjene prilagoditve sedanje strukture evropskega mehanizma za stabilnost. Med drugim zajemajo potrditev diskrecijskih odločitev, ki jih sprejme Evropski denarni sklad, s strani Sveta 19 .

Poleg tega današnji predlog dodaja le nekaj novih elementov.

Prvič, Evropski denarni sklad bo lahko zagotovil skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Gre za bistven element drugega stebra bančne unije, tako imenovani enotni mehanizem za reševanje 20 . Ko je bil enotni mehanizem za reševanje leta 2013 sprejet, so se države članice tudi dogovorile, da razvijejo varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Zasnovan je bil kot mehanizem v zadnji sili, ki bi se uporabil, če bi se izkazalo, da takoj razpoložljiva sredstva enotnega sklada za reševanje ne zadostujejo za kapitalske ali likvidnostne potrebe. Države članice so se tudi strinjale, da bi moral biti srednjeročno fiskalno nevtralen, tako da bi se vsaka morebitna sprožitev varovalnega mehanizma izterjala iz bančnega sektorja v euroobmočju.

Nova pravila EU o nadzoru nad bankami in njihovem reševanju, ki so se razvila zaradi krize, so znatno zmanjšala verjetnost in potencialen učinek propadov bank. Vendar pa je za okrepitev finančne zmogljivosti enotnega sklada za reševanje še vedno potreben skupni fiskalni varovalni mehanizem. Tak varovalni mehanizem bo vlil zaupanje v bančni sistem, s tem da bo utrdil verodostojnost ukrepov, ki jih sprejme enotni odbor za reševanje. Po drugi strani pa bi se tako dejansko zmanjšala verjetnost nastanka položaja, v katerem bi se uporabil.

Zdaj vlada široko soglasje, da je evropski mehanizem za stabilnost – prihodnji Evropski denarni sklad – najprimernejši za vzpostavitev takšnega varovalnega mehanizma v obliki kreditne linije ali jamstev za enotni sklad za reševanje. To se odraža v današnjem predlogu, ki določa tudi ustrezne postopke odločanja za zagotovitev, da se lahko varovalni mehanizem hitro sproži, če je to potrebno. Predlagajo se tudi posebne ureditve za upoštevanje legitimnih interesov držav članic, ki niso v euroobmočju, a so se pridružile bančni uniji.

Drugič, kar zadeva upravljanje, predlog vključuje možnost hitrejšega odločanja v posebnih nujnih primerih. Predlaga se ohranitev glasovanja s soglasjem o vseh pomembnejših odločitvah s finančnimi posledicami (npr. o vpoklicih kapitala). Vendar se za določene odločitve o podpori za stabilnost, izplačilih in sprožitvi varovalnega mehanizma predlaga glasovanje z okrepljeno kvalificirano večino, za katero je potrebnih 85 % glasov.

Tretjič, kar zadeva upravljanje programov finančne pomoči, je v predlogu predvidena tudi bolj neposredna vključenost Evropskega denarnega sklada, skupaj z Evropsko komisijo.

Četrtič, predlog se sklicuje na možnost, da Evropski denarni sklad razvije nove finančne instrumente. Taki instrumenti bi lahko sčasoma dopolnjevali ali podpirali druge finančne instrumente in programe EU. Te sinergije bi se lahko izkazale kot še posebej koristne, če bi Evropski denarni sklad v prihodnje imel vlogo pri podpori morebitni stabilizacijski funkciji.

S temi spremembami se bo Evropski denarni sklad vzpostavil kot robusten organ za krizno upravljanje v okviru Unije, ki bo deloval v popolni sinergiji z drugimi institucijami EU. Svet in Komisija bosta ohranila svoje pristojnosti in odgovornosti v smislu ekonomskega in fiskalnega nadzora ter usklajevanja politik, kot je določeno v Pogodbah EU.

Okrepi se lahko tudi praktično sodelovanje, da bi bolje služilo državam članicam, za sodelovanje z udeleženci na trgu in za preprečitev podvajanja dejavnosti. Nadaljnje sodelovanje bi se lahko razvijalo glede na nadaljnji napredek pri krepitvi ekonomske in monetarne unije.

•Predlagane izboljšave za ureditev EMS

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Čeprav je ukrep na podlagi člena 352 PDEU sprejet soglasno v Svetu (EU28), se lahko uporaba takega ukrepa omeji na manjše število držav članic, če omejitev temelji na objektivnem razlogu. Dejstvo, da EMS deluje samo za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja, upravičuje, da je njegovo članstvo omejeno na države članice euroobmočja. Posledično bi predlagani EDS lahko deloval, kot zdaj deluje EMS, njegova podpora pa bi bila na voljo le državam članicam euroobmočja, in iste države članice bi tudi tvorile njegovo notranjo strukturo upravljanja.•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

Namen predloga je zagotoviti finančno stabilnost v euroobmočju in v EU kot celoti, v njenih državah članicah in v tistih državah članicah, ki sodelujejo v bančni uniji. Predlog določa racionaliziran okvir za zagotavljanje podpore za finančno stabilnost članicam EDS ter zagotavljanje kreditnih linij in jamstev v podporo SRB v zvezi s financiranjem morebitnih ukrepov za reševanje, ki jih izvajajo države članice, ki sodelujejo v bančni uniji.

Predlog določa različne vloge in pristojnosti vseh organov upravljanja EDS in drugih udeleženih institucij Unije. Določa tudi finančne instrumente, ki so na razpolago EDS za dosego njegovih ciljev.

Z vzpostavitvijo osrednjega organa v okviru Unije, ki bo zadolžen za zagotavljanje finančne pomoči državam članicam, predlog prispeva k obravnavanju tveganj za finančno stabilnost euroobmočja in njegovih držav članic, hkrati pa ohranja fiskalno odgovornost držav članic, saj morajo upravičene članice EDS izpolnjevati stroge pogoje politike, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči in slabostim, ki jih je treba obravnavati. Poleg tega bi imel EDS tudi nalogo zagotavljanja finančne podpore za SRB. Vključenost EDS bo prispevala k odpravi negativnih povratnih zank med državami, bankami in realnim gospodarstvom, kar je ključno za nemoteno delovanje EMU.

Hkrati predlog ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja EDS, ki je zmanjšanje tveganj za finančno stabilnost euroobmočja in njegovih držav članic. Vsaka podpora, ki jo EDS zagotovi svojim članicam, je pogojena s pogoji politike za odpravo slabosti, ki so prisotne v zadevnih državah članicah, da bi se tako hitro ponovno vzpostavil trden in vzdržen gospodarski in finančni položaj ter obnovila ali okrepila sposobnost držav, da se povsem same financirajo na finančnih trgih.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2017/0333 (APP)

Predlog

UREDBA SVETA

o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 352 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 22 ,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Doslej najhujša finančna in gospodarska kriza, ki se je po svetu in v Uniji začela leta 2007, je resno ogrozila finančno stabilnost in oslabila gospodarsko rast, kar je močno povečalo javnofinančne primanjkljaje in zadolženost več držav članic, zaradi česar so mnoge zaprosile za finančno pomoč znotraj in zunaj okvira Unije.

(2)Kriza je razkrila, da Unija ni imela dovolj zanesljivih instrumentov za hitro in odločno ukrepanje v primeru težav s finančno stabilnostjo. Taki instrumenti so bistvenega pomena za stabilnost euroobmočja in njegovih držav članic, za njegove državljane in druge gospodarske subjekte ter so ključni za okrepitev zaupanja v enotno valuto.

(3)Kot odziv na izjemne okoliščine hudega poslabšanja pogojev za najemanje posojil v več državah članicah, ki ga ni bilo mogoče pojasniti samo z gospodarskimi temelji in je ogrozilo finančno stabilnost Unije, je bila sprejeta vrsta ukrepov, delno tudi zunaj okvira Unije.

(4)Prvič, leta 2010 je bil vzpostavljen evropski mehanizem za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM), prek katerega je lahko Unija zagotavljala finančno pomoč državam članicam. S pomočjo tega mehanizma se je lahko Unija usklajeno, hitro in aktivno odzivala na pereče težave v posamezni državi članici, vendar z omejeno finančno zmogljivostjo in na strogo začasni osnovi.

(5)Drugič, leta 2010 so države članice, katerih valuta je euro, med seboj vzpostavile tudi evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je prav tako začasne narave. Z EFSF se je zagotovila finančna pomoč Irski, Portugalski in Grčiji. Financirala se je z izdajo obveznic in drugih dolžniških instrumentov na kapitalskih trgih. EFSF ne zagotavlja nobene nadaljnje finančne pomoči, ker to nalogo trenutno opravlja izključno evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS).

(6)Tretjič, 17. decembra 2010 se je Evropski svet dogovoril, da morajo države članice, katerih valuta je euro, vzpostaviti stalni mehanizem za stabilnost, ki bo nadomestil EFSF, za zagotavljanje morebitne nove finančne podpore.

(7)EMS je bil vzpostavljen kot mednarodna finančna institucija s Pogodbo o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost z dne 2. februarja 2012, ki je bila sklenjena zunaj okvira Unije. EMS, ki je od EFSF prevzel nalogo zagotavljanja finančne pomoči državam članicam, katerih valuta je euro, je začel delovati oktobra 2012.

(8)Z leti se je izkazalo, da EMS bistveno prispeva k ohranjanju finančne stabilnosti euroobmočja. V ta namen zlasti zagotavlja dodatno finančno podporo državam članicam euroobmočja, ki so v težavah. Preobrazba EMS v Evropski denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: EDS) bo dodatno okrepila njegovo institucionalno umestitev. Pripomogla bo k ustvarjanju novih sinergij znotraj okvira EU, zlasti kar zadeva preglednost, učinkovitost finančnih virov EU in pravno revizijo, kar bo zagotavljalo boljšo podporo državam članicam. Izboljšala bo tudi nadaljnje sodelovanje s Komisijo in povečala odgovornost do Evropskega parlamenta. To pa ne bo vplivalo na način, na katerega nacionalne vlade odgovarjajo svojim nacionalnim parlamentom, ohranjene pa bodo tudi obveznosti EMS.

(9)Vključitev EMS v okvir Unije z vzpostavitvijo EDS prispeva tudi k večji preglednosti in odgovornosti v ekonomski in monetarni uniji (v nadaljnjem besedilu: EMU). Na vrhuncu krize so bile sprejete daljnosežne odločitve za države članice, katerih valuta je euro, in njihove državljane. Ključna vloga, ki jo je imel EMS pri zagotavljanju finančne stabilnosti ob strogih pogojih, upravičuje njegovo vključitev v okvir Unije, da bi v postopkih odločanja Unije omogočili več dialoga, medsebojnega zaupanja ter večjo demokratično odgovornost in legitimnost. EDS bi zato moral biti odgovoren Evropskemu parlamentu in Svetu.

(10)Za okrepitev demokratičnega nadzora, ki ga izvaja Evropski parlament, bi moral EDS letno poročati o izvajanju svojih nalog. Parlament bi moral imeti pravico, da EDS zastavlja ustna in pisna vprašanja ter organizira obravnave. Glede na občutljivo naravo dejavnosti EDS in njihov vpliv na finančne trge bi moral imeti Parlament možnost, da organizira zaupne ustne razprave z generalnim direktorjem EDS o doseženem napredku pri zagotavljanju ali izvajanju podpore za finančno stabilnost članicam EDS ter o zagotavljanju finančne podpore Enotnemu odboru za reševanje (v nadaljnjem besedilu: SRB).

(11)Zaradi preglednosti in demokratičnega nadzora bi morali imeti nacionalni parlamenti pravice, da pridobijo informacije o dejavnostih EDS in z njim vzpostavijo dialog. Nacionalni parlament države članice EDS bi moral imeti možnost povabiti generalnega direktorja k sodelovanju v razpravi o napredku pri izvajanju ukrepa podpore za finančno stabilnost glede na vpliv takega ukrepa na zadevno članico EDS. Takšna izmenjava stališč bi lahko prispevala k večjemu razumevanju med EDS in zadevno članico EDS.

(12)PEU in PDEU ne predvidevata potrebnih pooblastil v obliki posebne pravne podlage za vzpostavitev stalnega organa Unije, odgovornega za zagotavljanje finančne podpore za zagotavljanje finančne stabilnosti euroobmočja in držav članic, katerih valuta ni euro, vendar sodelujejo v bančni uniji.

(13)Ob odsotnosti take posebne pravne podlage lahko Svet z odobritvijo Evropskega parlamenta ustanovi EDS kot ukrep, ki je potreben za uresničitev enega od ciljev, določenih v Pogodbah, v smislu člena 352 PDEU.

(14)Zaradi močne medsebojne povezanosti držav članic, katerih valuta je euro, bi lahko resna tveganja za finančno stabilnost teh držav članic ogrozila tudi finančno stabilnost euroobmočja kot celote. EDS bi moral zato zagotavljati podporo za finančno stabilnost državam članicam, katerih valuta je euro, kadar je to nujno potrebno za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja ali njegovih držav članic.

(15)Zato je potrebno ukrepanje Unije, da se dosežejo cilji vzpostavitve ekonomske in monetarne unije, katere valuta je euro, v skladu s členom 3(4) PEU ter da se zagotovi trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, in visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, v skladu s členom 3(3) PEU. Konkretneje, cilj zaščite finančne stabilnosti euroobmočja, držav članic, katerih valuta je euro, in držav članic, katerih valuta ni euro, vendar sodelujejo v bančni uniji, je doseči globljo, pravičnejšo in odpornejšo ekonomsko in monetarno unijo.

(16)Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, temveč bi se ti zaradi obsega ukrepov lažje dosegli na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU.

(17)EDS bi moral biti ustanovljen v skladu s pravom Unije kot organ Unije in kot pravna oseba.

(18)EDS bi morala urejati ta uredba in statut EDS, ki je njen sestavni del. Statut EDS bi moral vsebovati ustrezne določbe o pravnem statusu, članstvu, ciljih in nalogah EDS, njegovi organizaciji in notranjem odločanju, posojilni zmogljivosti in kapitalu EDS; pravila, ki urejajo zagotavljanje podpore za stabilnost državam članicam, katerih valuta je euro, in podpore EDS Enotnemu odboru za reševanje; pravila v zvezi s finančnimi določbami in finančnim upravljanjem EDS ter prehodne ureditve, ki urejajo plačilo začetnega kapitala novih članic EDS; ter pravila o začasnem popravku ključa za prispevke v EDS, kot tudi več splošnih določb.

(19)Za zagotovitev nemotenega nadaljevanja dejavnosti in potrebne pravne varnosti bi moral EDS nadomestiti EMS in naslediti njegov pravni položaj, vključno z vsemi njegovimi pravicami in obveznostmi.

(20)To nasledstvo ne ustvarja nobenih novih finančnih obveznosti za države članice, katerih valuta je euro, kar zadeva njihov prispevek v odobreni delniški kapital EDS, ki so ga že vpisale.

(21)Glede na pravno naravo EMS kot mednarodne finančne institucije, ki temelji na mednarodnem sporazumu med državami članicami, katerih valuta je euro, bi moral svet guvernerjev kot najvišji organ odločanja v EMS, ki zastopa pogodbenice Pogodbe o EMS, dati predhodno soglasje k takemu nasledstvu in prenosu vpisanega kapitala. Nasledstvo bi moralo začeti veljati ob začetku veljavnosti te uredbe in soglasju EMS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

(22)Vse države članice, katerih valuta je euro in ki so pogodbenice Pogodbe o EMS, bi morale biti v trenutku začetka veljavnosti te uredbe članice EDS. Država članica, ki prevzame euro, bi s tem morala postati članica EDS z vsemi pravicami in obveznostmi, ki ustrezajo pravicam in obveznostim članic EDS.

(23)Pravice nove članice EDS na podlagi te uredbe, vključno z glasovalnimi pravicami, bi morale biti pogojene z vpisom njenega prispevka v odobreni delniški kapital.

(24)Vključiti bi bilo treba prehodna pravila, podobna tistim iz Pogodbe o EMS, v zvezi z novimi članicami EDS, ki prevzamejo euro po začetku veljavnosti te uredbe. Te članice bi morale imeti možnost, da vplačajo svoj prispevek v kapital EDS v obrokih. Novim članicam EDS, katerih BDP na prebivalca je v letu pred letom vstopa v EDS nižji od 75 % BDP na prebivalca v Uniji, bi bilo treba priznati začasen popravek razdelitvenega ključa za vplačilo kapitala v EDS. V takih primerih bi se moral začasni popravek uporabljati dvanajst let.

(25)Za podporo za stabilnost, ki jo zagotavlja EDS, bi morali veljati strogi pogoji politike. Ti pogoji bi morali biti primerni za izbrani instrument finančne pomoči.

(26)Pogoji politike, ki veljajo za finančno pomoč, bi morali biti opredeljeni v memorandumu o soglasju in biti v celoti skladni z vsemi ukrepi usklajevanja ekonomskih politik, sprejetih na podlagi PDEU. Pri pogajanjih o memorandumu o soglasju ter pri nadaljnjih ukrepih in spremljanju njegovega izvajanja bi bilo treba upoštevati oceno socialnih učinkov.

(27)Enotni mehanizem nadzora (v nadaljnjem besedilu: EMN), ustanovljen z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 23 , in enotni mehanizem za reševanje (v nadaljnjem besedilu: EMR), ustanovljen z Uredbo št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , sta bila vzpostavljena kot odziv na krizo v okviru vzpostavitve bančne unije ter zajemata države članice, katerih valuta je euro, in države članice, katerih valuta ni euro, a se odločijo, da bodo sodelovale v EMN (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 1024/2013, zato za njihove kreditne institucije veljajo nadzorniška pooblastila ECB in pristojnosti SRB za reševanje.

(28)Dejavnosti nadzora in reševanja na ravni Unije so temelj za vzpostavitev bančne unije. Zato bi moral EDS zagotavljati finančno podporo SRB, ki je osrednji organ za reševanje, vzpostavljen z Uredbo št. 806/2014, in sicer v obliki kreditnih linij ali jamstev za naloge, ki jih izvaja ali jih bo izvajal SRB v zvezi s kreditnimi institucijami znotraj bančne unije.

(29)V okviru vzpostavitve EMR je bil ustanovljen Enotni sklad za reševanje (v nadaljnjem besedilu: ESR). Financira se s prispevki bank, ki se zberejo na nacionalni ravni in združijo na ravni Unije. V skladu s členom 74 Uredbe št. 806/2014 lahko SRB za ESR sklepa pogodbe za javne sheme financiranja za dodatna finančna sredstva, ki se uporabijo, kadar predhodni in naknadni prispevki ne zadostujejo za kritje obveznosti Sklada.

(30)EDS bi moral imeti zadostna finančna sredstva za učinkovito opravljanje svojih nalog. Glede na omejena lastna sredstva Unije bi morale potrebna sredstva zagotoviti članice EDS v zameno za pravice, določene v tej uredbi. To bi se moralo odražati v ustreznih ureditvah upravljanja in pravilih glasovanja, ki bi zagotavljali zadosten nadzor nad uporabo sredstev, ki jih zagotovijo članice.

(31)Glede na posebno finančno strukturo EDS bi morale glasovalne pravice posamezne članice EDS odražati višino njenega posamičnega finančnega prispevka v EDS. Sprejemanje odločitev v organih upravljanja EDS bi zato moralo potekati v skladu s pravili glasovanja, ki temeljijo na že obstoječih pravilih iz Pogodbe o EMS, da se v čim večji meri zagotovi kontinuiteta obstoječe prakse glasovanja.

(32)Če države članice, katerih valuta ni euro, sodelujejo v bančni uniji, bi morali njihovi predstavniki sodelovati na sestankih sveta guvernerjev pri vseh razpravah v zvezi z uporabo kreditnih linij ali jamstev v podporo SRB.

(33)Svet guvernerjev in svet direktorjev bi morala imeti možnost, da vzpostavita stalne ali ad hoc odbore ali pomožne organe, ki se jima zdijo potrebni ali primerni za svetovanje ali drugo pomoč njima ali generalnemu direktorju pri opravljanju njihovih nalog. Pravila o njihovih nalogah, sestavi in delovanju bi bilo treba določiti interno. Takšni odbori ali pomožni organi ne bi smeli imeti nobenih pristojnosti za odločanje.

(34)Skladno z uveljavljeno sodno prakso bi se morale odločitve, sprejete v okviru EDS v zvezi z ekonomsko politiko, ki vključujejo znatno stopnjo proste presoje, sprejemati le z odobritvijo in na odgovornost institucij Unije. V skladu s pristojnostmi za usklajevanje ekonomskih politik držav članic, določenimi v Pogodbah, in z drugimi akti sekundarnega prava Unije bi bilo treba pooblastilo za odobritev takih odločitev v skladu s členom 291 PDEU prenesti na Svet.

(35)Kar zadeva instrumente za odobritev podpore za stabilnost članicam EDS, je ta uredba sprejeta na podlagi člena 352 PDEU kot potreben ukrep, ki dopolnjuje pooblastila iz posebnih določb Pogodbe za države članice, katerih valuta je euro (členi 136 do 138 PDEU). V skladu s temi določbami pri glasovanju o ukrepih Sveta sodelujejo le člani, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro. V zvezi s temi instrumenti se ta uredba nanaša izključno na uporabo virov, ki jih dajo na voljo države članice, katerih valuta je euro, v izključno korist teh držav članic z namenom zagotavljanja stabilnosti v euroobmočju. Zato se pri odločitvah Sveta o odobritvi aktov iz prejšnje uvodne izjave glasovi držav članic, katerih valuta ni euro, ne bi smeli upoštevati, pri glasovanju pa bi morali sodelovati le člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

(36)Treba bi bilo vzpostaviti nujni postopek, da lahko Svet potrdi odločitve organov upravljanja EDS ali jim nasprotuje, kadar je članicam EDS nujno treba zagotoviti podporo za finančno stabilnost. V takem primeru bi moral imeti predsednik sveta guvernerjev možnost, da Svet zaprosi, naj odločitev odobri ali ji nasprotuje v 24 urah po tem, ko mu je bila posredovana. Nujni postopek bi se lahko uporabil za odobritev finančnih in drugih pogojev ter sporazumov o finančni pomoči v zvezi s podporo za SRB v obliki kreditnih linij ali jamstev EDS.

(37)Svet guvernerjev bi moral imeti pravico, da sprejme poslovnik, ki ureja praktične vidike delovanja EDS. Ta poslovnik bi moral nadomestiti statut EMS ter poslovnik sveta guvernerjev in sveta direktorjev.

(38)Posojilna zmogljivost EDS ne bi smela znašati manj kot 500 000 milijonov EUR. Ta znesek odraža trenutno posojilno zmogljivost EMS. Svet guvernerjev bi moral imeti možnost, da poveča posojilno zmogljivost, če se mu zdi taka prilagoditev primerna, da se EDS omogoči izpolnjevanje njegovih ciljev in s tem povezanih nalog. Ker ima taka odločitev znatne finančne posledice za članice EDS, bi jo moral soglasno sprejeti svet guvernerjev. V ustrezno utemeljenih primerih lahko odbor guvernerjev tudi začasno zniža posojilno zmogljivost, če je to potrebno za zagotovitev, da lahko EDS opravlja svoje funkcije.

(39)Na začetku bi moral začetni odobreni delniški kapital EDS odražati odobreni delniški kapital EMS. Države članice, katerih valuta je euro, bi morale biti edine vplačnice odobrenega delniškega kapitala EDS, ki bi moral znašati 704 798,7 milijona EUR in biti razdeljen na enake deleže. Odgovornost posamezne članice EDS bi morala biti omejena na njen delež odobrenega delniškega kapitala. Članice EDS ne bi smele biti odgovorne za obveznosti EDS. Tudi proračun Unije ne bi smel biti odgovoren za odhodke ali izgube EDS.

(40)Svet guvernerjev bi moral imeti možnost, da poveča znesek začetnega odobrenega kapitala, če se mu zdi tako povečanje primerno, da se EDS omogoči izpolnjevanje njegovih ciljev in nalog. Podatke o povečanem kapitalu in deležih članic EDS bi bilo treba objaviti v Uradnem listu Evropske unije.

(41)EDS bi moral podobno kot EMS svojim članicam zagotavljati podporo za stabilnost, če ne morejo dostopati do tržnega financiranja po običajnih pogojih ali obstaja tveganje za to..

(42)EDS bi moral biti vključen v pogajanja in podpis memoranduma o soglasju zaradi pomena pogojev, ki veljajo za finančno pomoč, za zagotavljanje odplačila finančne pomoči EDS.

(43)EDS bi moral imeti na voljo nabor finančnih instrumentov, ki so trenutno na voljo EMS, vključno z možnostjo zagotavljanja preventivne finančne pomoči, finančne pomoči za dokapitalizacijo kreditnih institucij v članici EDS, neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij v članici EDS, zagotavljanjem posojil ter nakupom obveznic članice EDS na primarnih in sekundarnih trgih.

(44)Cilj podpore za finančno stabilnost v obliki preventivne finančne pomoči je podpiranje preudarnih politik in preprečevanje kriznih razmer, kar članicam EDS omogoča dostop do pomoči EDS, preden se soočijo z velikimi težavami pri zbiranju sredstev na kapitalskih trgih. Cilj preventivne finančne pomoči je pomagati članicam EDS, katerih gospodarske razmere so še vedno dobre, da ohranjajo stalen dostop do tržnega financiranja z okrepitvijo verodostojnosti njihovih makroekonomskih rezultatov, hkrati pa zagotoviti ustrezno varnostno mrežo.

(45)Finančna pomoč za članice EDS v obliki posojila za dokapitalizacijo upravičenih kreditnih institucij bi morala biti namenjena primerom, ko so finančne ali gospodarske težave povezane s finančnim sektorjem in ne neposredno s fiskalnimi ali strukturnimi politikami. Zato bi bilo treba finančno pomoč za dokapitalizacijo finančnih institucij članicam EDS odobriti zunaj okvira programa za makroekonomsko prilagoditev.

(46)Instrument neposredne dokapitalizacije kreditnih institucij je namenjen ohranjanju finančne stabilnosti euroobmočja kot celote in njegovih držav članic, ki se uporabi v posebnih primerih, ko ima članica EDS resne težave s svojim finančnim sektorjem, ki jih ni mogoče rešiti, ne da bi bila ogrožena vzdržnost njenih javnih financ zaradi resnega tveganja širjenja negativnih vplivov s finančnega sektorja na državo. O uporabi tega instrumenta bi se lahko razmislilo tudi, če bi druge možnosti ogrožale neprekinjen dostop članice EDS do trgov. Kolikor uporaba instrumenta posojila EDS za dokapitalizacijo finančnih institucij ni mogoča, naj bi takšna finančna pomoč pomagala odpraviti tveganje širjenja negativnih vplivov s finančnega sektorja na državo, tako da bi omogočila neposredno dokapitalizacijo institucij in s tem zmanjšala tveganje začaranega kroga povratnih učinkov med krhkim finančnim sektorjem in vse slabšo kreditno sposobnostjo države.

(47)Na voljo bi morala biti podpora za finančno stabilnost v obliki posojil za pomoč članicam EDS, ki imajo znatne potrebe po financiranju, vendar so v veliki meri izgubile dostop do financiranja na trgu, ker ne uspejo najti posojilodajalcev ali pa ker posojilodajalci zagotavljajo zgolj financiranje po previsokih cenah, ki bi negativno vplivalo na vzdržnost javnih financ.

(48)Na enak način kot posojila EMS bi morala imeti tudi prihodnja posojila EDS in še neodplačana posojila EMS status prednostnega upnika, podobno kot posojila Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: MDS). Vendar bi morala biti uvrščena na drugo mesto za posojili MDS. Ta status bi moral začeti učinkovati z dnem začetka veljavnosti te uredbe.

(49)Da se članicam EDS omogoči nadaljnji ali ponovni dostop do trga, bi moral imeti EDS možnost, da na primarnem trgu kupuje obveznice ali druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo članice EDS v okviru ukrepov podpore na primarnem trgu, poleg rednih posojil v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev ali črpanja sredstev v okviru instrumenta preventivne finančne pomoči.

(50)EDS bi moral imeti možnost, da kupuje obveznice članic EDS na sekundarnem trgu. Ukrepi podpore na sekundarnem trgu bi morali biti usmerjeni v podporo dobremu delovanju trgov javnega dolga članic EDS v izjemnih okoliščinah, ko pomanjkanje likvidnosti trga ogroža finančno stabilnost, zato obstaja tveganje, da se obrestne mere državnih obveznic dvignejo proti nevzdržnim ravnem in povzročijo težave z refinanciranjem za bančni sistem zadevne članice EDS. Posredovanje EDS na sekundarnem trgu bi moralo omogočiti vzdrževanje trga, ki bi zagotavljalo določeno likvidnost dolžniškega trga in vlagatelje spodbujalo k nadaljnjemu sodelovanju pri financiranju članic EDS.

(51)Države države članice, katerih valuta je euro, bi morale podpreti enakovredni upniški status EDS in drugih držav, ki ob koordinaciji z EDS dajejo dvostranska posojila.

(52)Ta uredba ne bi smela vplivati na obveznost, dogovorjeno med pogodbenicami Pogodbe o ustanovitvi EMS v skladu s členom 12(3) navedene pogodbe, da morajo biti klavzule o skupnem ukrepanju vključene v vse nove vrednostne papirje držav euroobmočja z rokom zapadlosti več kot eno leto na način, ki zagotavlja enake pravne učinke.

(53)Podporo za SRB v obliki kreditnih linij in jamstev bi bilo treba dati na voljo v primerih, ko zneski, zbrani v skladu s členom 70 Uredbe (EU) št. 806/2014, ne zadoščajo za kritje izgub, stroškov ali drugih odhodkov, ki nastanejo pri uporabi ESR v povezavi z ukrepi za reševanje, in ko izredni naknadni prispevki iz člena 71 Uredbe (EU) št. 806/2014 niso takoj dostopni.

(54)Za zagotovitev ustrezne enake obravnave znotraj bančne unije bi morale sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, vzporedno z EDS Enotnemu odboru za reševanje ponuditi kreditne linije ali jamstva pod enakimi pogoji, kot jih ponuja EDS.

(55)Druge države članice, katerih valuta ni euro, bi morale predvideti kreditne linije ali jamstva ob obvestitvi drugih držav članic, Komisije, ECB in Evropskega bančnega organa o prošnji za vzpostavitev tesnega sodelovanja z ECB glede opravljanja nalog, ki so ji dodeljene v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013, pod pogojem sprejetja sklepa ECB.

(56)S 1. januarjem 2024 bodo sredstva v ESR postala v celoti vzajemna. Od tega datuma Uredba (EU) št. 806/2014 določa, da morajo banke v vseh državah članicah, ki sodelujejo v bančni uniji, prispevati v ESR in zagotoviti izredne naknadne prispevke za odplačilo posojil tretjih strani v skladu s ključem, določenim na podlagi njihove velikosti in profila tveganja. Ker naj bi podpora za SRB dopolnjevala sredstva ESR, bi moral biti isti ključ, uporabljen na ravni držav članic, katerih valuta ni euro in ki sodelujejo v bančni uniji in EDS, tudi osnova za določitev njihove udeležbe pri pomoči.

(57)Svet guvernerjev bi moral sprejeti ustrezne finančne in druge pogoje za vzpostavitev varovalnega mehanizma s strani EDS. Da se zagotovi ustrezna vključenost, bi se morali EDS in sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, dogovoriti o finančnih in drugih pogojih, ki veljajo za kreditne linije ali jamstva, ki se zagotavljajo SRB, kot tudi o veljavni skupni zgornji meji, ki bi jo bilo treba sorazmerno prilagoditi, ko se bančni uniji pridruži država članica, katere valuta ni euro.

(58)Generalni direktor bi moral imeti pooblastilo, da v 12 urah od prejema prošnje SRB odloči o črpanju kreditne linije ali zagotovitvi jamstev za obveznosti SRB.

(59)Da se zagotovi takojšnja razpoložljivost dodatnih finančnih sredstev za ESR, bi moral imeti SRB možnost, da izda prošnjo za podporo, preden sprejme določeno shemo za reševanje. To bi bilo treba narediti v posvetovanju s Komisijo v skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe (EU) št. 806/2014. Pri odločitvah o shemah za reševanje bi morala odločitev generalnega direktorja začeti učinkovati šele, ko začne veljati shema za reševanje v skladu s členom 18 navedene uredbe. Zaporedje prošnje in odločitve ne bi smelo dodatno podaljšati obstoječe časovnice postopka reševanja, kot je določen v členu 18 Uredbe (EU) št. 806/2014.

(60)Odločitev generalnega direktorja glede izplačila sredstev ali zagotovitve jamstev bi morala biti pogojena le s tem, ali SRB opravlja svoje dejavnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014, vključno z veljavnimi pravili glede reševanja s sredstvi upnikov. Drugi pogoji se ne bi smeli uporabljati.

(61)Za zagotovitev, da bo EDS tudi v prihodnje lahko zagotavljal finančno podporo svojim članicam, kadar bo to potrebno, bi morala zgornja meja zneska, ki je na voljo za podporo SRB, znašati 60 000 milijonov EUR. Vendar bi se moral biti EDS sposoben odzivati na nepredvidene potrebe po financiranju, ki izhajajo iz postopkov reševanja. Zato bi moral imeti Svet guvernerjev pooblastilo, da zgornjo mejo ustrezno zviša.

(62)SRB bi moral vsako finančno podporo, ki mu jo zagotovi EDS, in vsako finančno podporo, ki jo zagotovijo sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, v celoti povrniti iz lastnih sredstev, vključno s prispevki industrije.

(63)Določiti bi bilo treba ustrezna pravila v zvezi s proračunom EDS ter notranjo in zunanjo revizijo računovodskih izkazov. Računovodske izkaze EDS bi morali revidirati in potrjevati neodvisni zunanji revizorji, saj je EDS akter na finančnih trgih. Poleg tega bi moral biti vzpostavljen neodvisen svet revizorjev, katerega naloge bi bile pregledovanje in revidiranje računovodskih izkazov EDS ter zagotavljanje skladnosti, smotrnosti in pravilnega upravljanja tveganj EDS. Spremljati in pregledovati bi moral tudi notranje in zunanje postopke pregleda.

(64)Pristojnosti neodvisnih zunanjih revizorjev in sveta revizorjev ne posegajo v pristojnosti Evropskega računskega sodišča v skladu s členom 287 PDEU.

(65)Za EDS bi se moral uporabljati Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU. Predsednik sveta guvernerjev ter zlasti guvernerji, namestniki guvernerjev, direktorji in namestniki direktorjev bi morali kot predstavniki članic EDS uživati privilegije in imunitete v skladu s členom 10 navedenega protokola.

(66)Da se EDS omogoči opravljanje nalog, ki jih trenutno opravlja EMS, kot tudi njegovih novih nalog, bi bilo treba določiti prehodne ukrepe, zlasti v zvezi z generalnim direktorjem, upravnim odborom in osebjem, ki je trenutno zaposleno na podlagi pogodbe z EMS. To bi moralo zajemati tudi državljane tretjih držav, ki so trenutno zaposleni pri EMS. Obstoječi pogodbeni dogovori bi morali za osebje, ki se je pri EMS zaposlilo pred začetkom veljavnosti te uredbe, še naprej veljati. Za osebje, ki se bo EDS pridružilo po začetku veljavnosti te uredbe, veljajo kadrovski predpisi, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila uporabe.

(67)Za ohranitev zaupnosti dela EDS bi morali člani njegovih organov upravljanja in njegovo osebje, vključno z osebjem, ki se izmenja z državami članicami EDS ali je iz teh držav napoteno za izvajanje nalog EDS, upoštevati zahteve varovanja poslovne skrivnosti, tudi potem, ko njihove naloge prenehajo. V ta namen bi bilo treba določiti kodeks ravnanja.

(68)Obveznost varovanja zaupnosti bi morala veljati tudi za opazovalce, ki so povabljeni na sestanke sveta guvernerjev, in udeležence teh sestankov iz sodelujočih držav članic, katerih valuta ni euro. Za namene opravljanja nalog, ki so mu zaupane s to uredbo, bi moral biti EDS pod določenimi pogoji pooblaščen za izmenjavo informacij s svojimi članicami, drugimi organi Unije kot tudi nekaterimi nacionalnimi organi.

(69)EDS bi moral za namene uresničevanja svojih ciljev sodelovati z institucijami in drugimi organi, uradi ali agencijami Unije, kot tudi s tretjimi državami, ki zagotavljajo finančno pomoč članici EDS. EDS bi moral imeti tudi pravico, da sodeluje z mednarodnimi organizacijami ali subjekti, ki imajo posebne pristojnosti na področjih, povezanih z dejavnostmi EDS. To med drugim vključuje MDS in centralne banke.

(70)Za EDS bi morala veljati pravila Unije o dostopu javnosti do dokumentov. Pri ocenjevanju razlogov za zavrnitev dostopa do dokumenta, ki so določeni v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , bi moral EDS ustrezno upoštevati potrebo po varovanju zaupnosti postopkov sveta guvernerjev, sveta direktorjev, vseh njihovih odborov, upravnega odbora in sveta revizorjev, notranjih financ EDS in stabilnosti finančnega sistema v euroobmočju, članice EDS ali sodelujoče države članice, kot je opredeljena v členu 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013, kot tudi mednarodnih, finančnih, denarnih ali gospodarskih odnosov.

(71)V prihodnosti bi se lahko EDS zaupali tudi novi finančni instrumenti, npr. za podporo pobudam politike, povezanim z vzpostavitvijo stabilizacijske funkcije. Stabilizacijska funkcija je namenjena omilitvi velikih asimetričnih šokov. V ta namen bi taka funkcija omogočala hitro in samodejno aktivacijo proticikličnih sredstev pod vnaprej določenimi merili za upravičenost. EDS bi lahko podpiral izvajanje take funkcije z organizacijo in dajanjem na voljo potrebnega tržnega financiranja, povezanega z uporabo funkcije.

(72)Ena od možnih oblik takšne podpore za stabilizacijsko funkcijo s strani EDS bi bila možnost, da bi EDS ob aktivaciji funkcije upravičeni članici EDS zagotovil posojila. Posojila, ki bi jih zagotavljal EDS, bi se lahko zagotovila brez pogojevanja, medtem ko bi bilo treba za samo aktivacijo stabilizacijske funkcije izpolnjevati vnaprej določena merila za upravičenost –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

DEL I

EVROPSKI DENARNI SKLAD

Člen 1

Ustanovitev

1. S to uredbo se ustanavlja Evropski denarni sklad (v nadaljnjem besedilu: EDS).

2. Statut EDS je določen v Prilogi k tej uredbi in je njen sestavni del.

Člen 2

Nasledstvo in nadomestitev Evropskega mehanizma za stabilnost

1. EDS nasledi in nadomesti Evropski mehanizem za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS), tudi njegov pravni položaj, ter prevzame vse njegove pravice in obveznosti. Postopek se zaključi ob začetku veljavnosti te uredbe ali soglasju EMS, pri čemer se upošteva poznejši datum.

2. Vsa obstoječa imenovanja in pooblastila v EMS se ohranijo za preostalo obdobje mandata v okviru EDS.

DEL II

VLOGA SVETA IN ODGOVORNOST

Naslov I

Vloga Sveta

Člen 3

Vloga Sveta

1. Odločitve, ki jih sprejme svet guvernerjev na podlagi člena 8(6), člena 9(1), člena 10, člena 11(4), člena 11(5), člena 11(6), člena 13(2), člena 13(4), člena 14(1), člena 14(2), člena 15(1), člena 15(2), člena 19(1), člena 19(4), člena 16(1), člena 16(2), člena 17(1), člena 17(2), člena 18(1), člena 18(3), člena 22(4), člena 22(5) in člena 23(1) Statuta EDS, odločitve, ki jih sprejme svet guvernerjev v zvezi s sporazumi o finančni pomoči na podlagi člena 13(3) Statuta EDS, in odločitve, ki jih sprejme svet direktorjev na podlagi člena 9(2), člena 14(4), člena 15(4), člena 19(5), člena 16(4), člena 17(4), člena 18(5) in člena 23(3) Statuta EDS, se posredujejo Svetu takoj po njihovem sprejetju skupaj z razlogi, na katerih temeljijo. Veljati lahko začnejo le, če jih odobri Svet.

2. Če okoliščine zahtevajo nujno zagotovitev podpore za stabilnost članici EDS v skladu s členom 16, se lahko odločitve sprejmejo po nujnem postopku. V tem primeru se odločitev, ki jo je sprejel svet guvernerjev ali svet direktorjev, posreduje Svetu takoj po njenem sprejetju skupaj z razlogi, na katerih temelji. Na zahtevo predsednika Svet razpravlja o odločitvi v 24 urah od posredovanja. Svet lahko odločitvi nasprotuje. V primeru nasprotovanja lahko Svet sam sprejme drugačno odločitev o zadevi ali zadevo vrne v novo odločanje svetu guvernerjev.

Svet guvernerjev lahko nujni postopek uporabi tudi za odločanje na podlagi člena 22(4) in (5) ter člena 23(1).

3. Če Svet odločitve ne sprejme, navede razloge za izvajanje svojih pooblastil iz odstavka 1, če odločitvi nasprotuje, pa razloge za izvajanje svojih pooblastil iz odstavka 2. Vsaka nova odločitev, ki jo svet guvernerjev ali svet direktorjev morda sprejmeta o isti zadevi, upošteva razloge, ki jih je navedel Svet.

4. Kadar Svet odloča v skladu z odstavkoma 1 ali 2, z izjemo odločitev, sprejetih na podlagi členov 22 do 23 tega statuta, člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta ni euro, ne glasujejo. Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 238(3) PDEU. Predsednik sveta guvernerjev se lahko udeleži sej Sveta.

Člen 4

Objava

Odločitve, ki jih sprejme svet guvernerjev in potrdi Svet na podlagi člena 3(1), se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Naslov II

Odgovornost

Člen 5

Odgovornost Evropskemu parlamentu in Svetu

1. EDS za izvajanje svojih nalog odgovarja Evropskemu parlamentu in Svetu.

2. EDS Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto predloži poročilo o izvajanju nalog skupaj z letnimi računovodskimi izkazi in finančnimi izkazi. Generalni direktor te dokumente predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ki imata lahko na tej podlagi splošno razpravo.

3. Pristojni odbori Evropskega parlamenta lahko na zahtevo Evropskega parlamenta ali na pobudo generalnega direktorja slednjega zaslišijo o izvajanju nalog EDS.

4. EDS v skladu z lastnimi postopki ustno ali pisno odgovarja na vprašanja, ki mu jih postavita Evropski parlament ali Svet.

5. Generalni direktor na zahtevo organizira zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom in podpredsedniki pristojnih odborov Evropskega parlamenta v zvezi z njegovimi nalogami, vključno z oceno socialnega učinka, izvajanjem podpore za finančno stabilnost in zagotavljanjem kreditnih linij ali določitvijo jamstev v podporo SRB. Evropski parlament in EDS skleneta sporazum o podrobnostih za organizacijo takih razprav, da se zagotovi popolna zaupnost.

Člen 6

Odgovornost nacionalnim parlamentom

1. Ko EDS predloži poročilo iz člena 5(2), ga obenem neposredno posreduje nacionalnim parlamentom članic EDS in sodelujočih držav članic v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013. Nacionalni parlamenti lahko na EDS naslovijo obrazložene pripombe glede navedenega poročila.

2. Nacionalni parlamenti držav članic iz odstavka 1 lahko od EDS zahtevajo, da pisno odgovori na pripombe ali vprašanja, ki mu jih predložijo v zvezi z njegovimi nalogami.

3. Nacionalni parlament članice EDS lahko generalnega direktorja povabi k sodelovanju v razpravi o napredku pri izvajanju podpore za finančno stabilnost.

DEL III

KONČNE DOLOČBE

Člen 7

Sklicevanja v pravu Unije

Sklicevanja na evropski mehanizem za stabilnost ali EMS v aktih prava Unije se štejejo kot sklicevanja na Evropski denarni sklad ali EDS.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    European Economic Forecast Autumn 2017 (Evropska napoved gospodarskih gibanj – jesen 2017); Institutional Paper 63.

(2)    Flash Eurobarometer 458, 4. december 2017.

(3)    „Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije“, poročilo Jeana-Clauda Junckerja v tesnem sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem z dne 22. junija 2015.

(4)    Glej zlasti COM(2017) 592 final z dne 11. oktobra 2017.

(5)    SWD(2017) 292 final z dne 8. junija 2017.

(6)    COM(2017) 291 z dne 31. maja 2017.

(7)    COM(2017) 358 z dne 28. junija 2017.

(8)    COM(2017) 2025 z dne 1. marca 2017.

(9)    Govor predsednika Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji 2017 z dne 13. septembra 2017.

(10)    Agenda voditeljev: Oblikovanje naše skupne prihodnosti, ki jo je Evropski svet potrdil 20. oktobra 2017.

(11)    Tu je treba omeniti, da sta med državami članicami zunaj euroobmočja Danska in Bolgarija svoji valuti vezali na euro že ob njegovi uvedbi leta 1999. Bolgarija za razliko od Danske ne sodeluje v mehanizmu deviznih tečajev II, vendar je lev vezan na euro v okviru sistema valutnega odbora.

(12)    Izjava ministrov Euroskupine in Sveta za ekonomske in finančne zadeve o varovalu za enotni mehanizem za reševanje z dne 18. decembra 2013.

(13)    Glej zlasti resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 i) o proračunski zmogljivosti euroobmočja (2015/2344(INI)), (ii) o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije (2014/2248(INI)) in iii) o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe (2014/2249(INI)).

(14)    Glej zlasti srečanje Euroskupine z dne 6. novembra 2017 o fiskalni zmogljivosti in fiskalnih pravilih za ekonomsko in monetarno unijo, srečanje Euroskupine z dne 9. oktobra 2017 o poglobitvi ekonomske in monetarne unije – vloga evropskega mehanizma za stabilnost (ecfin.cef.cpe(2017)5598799) in srečanje Euroskupine z dne 10. julija 2017 o nadaljnjem ukrepanju za poglabljanje ekonomske in monetarne unije (ecfin.cef.cpe(2017)3980511).

(15)    Resolucija Evropskega parlamenta o proračunski zmogljivosti euroobmočja z dne 16. februarja 2017 (2015/2344(INI)).

(16)    Sporočilo Komisije: „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo“, COM(2012) 777, z dne 28. novembra 2012.

(17)    Potreba po organu, kakršen je evropski mehanizem za stabilnost, za zaščito stabilnosti euroobmočja temelji na dejanskih elementih ter jo potrjujeta člen 136(3) Pogodbe o delovanju EU in druga uvodna izjava Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, ki trenutni evropski mehanizem za stabilnost opredeljujeta kot „mehanizem za stabilnost, ki se sproži, kadar je to nujno potrebno za zaščito stabilnosti euroobmočja kot celote.“

(18)    Sodišče je že obravnavalo možnost uporabe člena 352 za ustanovitev organa Unije, odgovornega za zagotavljanje finančne podpore za zagotovitev stabilnosti euroobmočja. Glej zadevo Pringle – sodbo z dne 27. novembra 2012 v zadevi C-370/12, EU:C:2012:756, točka 67.

(19)    To bo zagotovilo skladnost z „doktrino Meroni“. Doktrina Meroni, ki izhaja iz zadev H-9/56 in 10/56 (Meroni proti Visoki oblasti (Recueil 1957 in 1958, str. 133)), zadeva vprašanje, v kolikšni meri lahko institucije EU svoje naloge prenesejo na regulativne agencije.

(20)    Uredba (EU) št. 806/2014. Enotni odbor za reševanje je organ za reševanje velikih in sistemskih bank v euroobmočju, ki deluje od januarja 2016. Enotni sklad za reševanje se financira s prispevki iz bančnega sektorja euroobmočja. Lahko se uporabi za financiranje stroškov reševanja, če so izpolnjeni pogoji regulativnega okvira, vključno s tem, da se 8 % skupnih obveznosti zadevne banke reši s sredstvi upnikov.

(21)    Zadeva C-370/12 Pringle, EU:C:2012:756. Vrhovno sodišče Irske je Sodišču zastavilo vprašanje, ali razne določbe iz Pogodb, vključno s členi 119 do 123 PDEU in členi 125 do 127 PDEU, državam članicam euroobmočja preprečujejo, da bi med seboj sklenile Pogodbo o EMS.

(22)    UL C , , str. .

(23)    Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

(24)    Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

(25)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,6.12.2017

COM(2017) 827 final

PRILOGA

k

predlogu za uredbo Sveta

o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada

STATUT EVROPSKEGA DENARNEGA SKLADA

DEL I

ČLANSTVO IN PODROČJE UPORABE

Člen 1

Pravni status EDS

EDS je pravna oseba. V vseh državah članicah uživa najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine in z njimi razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

Člen 2

Članstvo

1. Članice EDS so države članice, katerih valuta je euro.

2. Država članica, katere valuta ni euro, postane članica EDS z začetkom veljavnosti sklepa Sveta v skladu s členom 140(2) PDEU o odpravi odstopanja te države članice od uvedbe eura. Članica EDS postane pod enakimi pogoji kot obstoječe članice EDS.

3. Izvajanje vseh pravic, ki jim jih zagotavlja ta uredba, vključno z glasovalnimi pravicami, s strani članic EDS je odvisno od tega, ali so vpisale prispevek v odobreni delniški kapital.

4. Nova članica EDS prejme delnice v EDS v zameno za kapitalski prispevek, izračunan v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 14.

Člen 3

Cilj in naloge

1. EDS prispeva k zaščiti finančne stabilnosti euroobmočja ter finančne stabilnosti „sodelujočih držav članic“ v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

2. Da bi uresničil svoj cilj, EDS:

(a) zbira finančna sredstva in zagotavlja podporo za stabilnost ob strogih pogojih politike, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči v korist njegovih članic, ki imajo resne finančne težave ali jim tovrstne težave grozijo, če je to nujno potrebno za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote ali njegovih članic;

(b) zagotavlja kreditne linije ali določa jamstva v podporo enotnega odbora za reševanje (v nadaljnjem besedilu: SRB), ustanovljenega v skladu z Uredbo (EU) št. 806/2014, za vse naloge, ki so mu dodeljene.

DEL II

ORGANIZACIJA IN ODLOČANJE

Člen 4

Sestava in pravila glasovanja

1. EDS ima svet guvernerjev in svet direktorjev ter generalnega direktorja in drugo potrebno osebje. Guvernerji, direktorji in njihovi namestniki za opravljanje svojih nalog ne prejemajo plačila EDS.

2. Odločitve sveta guvernerjev in sveta direktorjev se sprejmejo soglasno, z okrepljeno kvalificirano večino, kvalificirano večino ali navadno večino, kakor je določeno v tej uredbi. Pri vseh odločitvah mora biti dosežena sklepčnost dveh tretjin članic EDS z glasovalnimi pravicami, ki predstavljajo vsaj dve tretjini glasovalnih pravic.

3. Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov ne preprečujejo sprejetja odločitve, za katero se zahteva soglasje.

4. Za sprejetje odločitve z okrepljeno kvalificirano večino je potrebnih 85 % oddanih glasov.

5. Za sprejetje odločitve s kvalificirano večino je potrebnih 80 % oddanih glasov.

6. Za sprejetje odločitve z navadno večino je potrebna večina oddanih glasov.

7. Glasovalne pravice vsake članice EDS, ki jih izvaja njen predstavnik v svetu guvernerjev ali svetu direktorjev, so enake številu delnic, ki so ji dodeljene v odobrenem delniškem kapitalu EDS.

8. Če katera koli članica EDS ne plača dela zneska, ki ga mora plačati v skladu s svojimi obveznostmi v zvezi z vplačanimi delnicami ali vpoklici kapitala iz členov 8, 9 in 10 tega statuta ali v zvezi s povračilom finančne pomoči iz člena 16 ali 17 tega statuta, potem ne more izvajati glasovalnih pravic, dokler ne izpolni svojih obveznosti. Pragovi pri glasovanju se temu ustrezno preračunajo.

Člen 5

Svet guvernerjev

1. Vsaka članica EDS imenuje guvernerja in njegovega namestnika. Ta imenovanja se lahko kadar koli prekličejo. Guverner je član vlade članice EDS, pristojen za finance. Namestnik ima vsa pooblastila, da ukrepa v imenu guvernerja, kadar ta ni prisoten.

2. Predsednik sveta guvernerjev (v nadaljnjem besedilu: predsednik) je predsednik Euroskupine iz Protokola št. 14 o Euroskupini, ki je priložen PEU in PDEU. Svet guvernerjev izmed svojih članov izvoli podpredsednika za dvoletni mandat. Podpredsednik je lahko ponovno izvoljen. Če imenovani ne izpolnjuje več zahteve iz odstavka 1, se takoj organizirajo nove volitve.

3. Član Komisije in predsednik Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB) sodelujeta na sestankih sveta guvernerjev kot člana brez glasovalne pravice.

4. Predstavniki držav članic, katerih valuta ni euro in ki poleg EDS na priložnostni podlagi sodelujejo v operaciji podpore za stabilnost za državo, katere valuta je euro, so prav tako povabljeni, da kot opazovalci sodelujejo na sestankih sveta guvernerjev, ko ta razpravlja o pomoči za stabilnost in spremljanju te pomoči.

5. Svet guvernerjev lahko povabi druge osebe, vključno s predstavniki držav članic, katerih valuta ni euro, za druge namene, ki niso navedeni v odstavku 4, institucije ali organizacije, da se na priložnostni podlagi udeležijo sestankov kot opazovalci.

6. Svet guvernerjev soglasno sprejme odločitve iz tega statuta o:

(a) povečanju ali zmanjšanju najmanjše posojilne zmogljivosti v skladu s členom 8(6);

(b) vpoklicih kapitala v skladu s členom 9(1);

(c) povečanju odobrenega delniškega kapitala v skladu s členom 10(1);

(d) upoštevanju morebitne posodobitve ključa za vpis kapitala ECB in spremembah razdelitvenega ključa zaradi vpisa odobrenega delniškega kapitala EDS v skladu s členom 11(4);

(e) odobritvi sprememb razdelitve kapitala med članice EDS in izračunu te razdelitve kot neposredne posledice tega, da je država članica postala nova članica EDS, v skladu s členom 11(3);

(f) potrditvi ali spremembi pogojev za zagotavljanje kreditnih linij ali določitev jamstev v podporo SRB ter sprejetju odločitev o zvišanju zgornje meje v podporo SRB v skladu s členom 22(5);

(g) sprejetju finančnih pogojev za zagotavljanje kreditnih linij ali določitev zgornje meje za jamstva v podporo enotnemu odboru za reševanje v skladu s členoma 22(5) in 23(1).

7. Svet guvernerjev z okrepljeno kvalificirano večino sprejme odločitve iz tega statuta o:

(a) pomoči za stabilnost, ki jo prejmejo članice EDS, vključno s pogoji politike, kot so navedeni v memorandumu o soglasju iz člena 13(3), ter izbiri instrumentov in določitvi finančnih pogojev v skladu s členi od 14 do 18;

(b) zahtevi, da se Komisija v sodelovanju z ECB pogaja o pogojih ekonomske politike, ki veljajo za vsako finančno pomoč, v skladu s členom 13(3);

(c) spremembi cenovne politike in smernic določanja cen za finančno pomoč v skladu s členom 20.

8. Svet guvernerjev s kvalificirano večino sprejme odločitve iz tega statuta o:

(a) določitvi podrobnih tehničnih pogojev, kadar država članica postane članica EDS;

(b) izvolitvi podpredsednika v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(c) določitvi seznama dejavnosti, ki niso združljive z nalogami direktorja ali njegovega namestnika, v skladu s členom 6(8);

(d) sprejetju ožjega izbora kandidatov za položaj generalnega direktorja in zahtevi Sodišču za njegovo odstavitev v skladu s členom 7;

(e) sprejetju poslovnika EDS;

(f) ustanovitvi drugih skladov v skladu s členom 27;

(g) ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izterjavo dolga od članice EDS, v skladu s členom 28(2) in (3);

(h) odobritvi letnih računovodskih izkazov in letnega poročila EDS v skladu s členoma 31 oziroma 32;

(i) odobritvi zunanjih revizorjev v skladu s členom 34;

(j) imenovanju članov sveta revizorjev v skladu s členom 35(1);

(k) določitvi delovnega jezika EDS v skladu s členom 47.

9. Predsednik sklicuje in vodi sestanke sveta guvernerjev. Kadar je predsednik odsoten, jih vodi podpredsednik.

Člen 6

Svet direktorjev

1. Vsak guverner izmed visoko usposobljenih ljudi na področju ekonomskih in finančnih zadev imenuje enega direktorja in enega namestnika direktorja. Ta imenovanja se lahko kadar koli prekličejo. Namestnik direktorja ima vsa pooblastila, da ukrepa v imenu direktorja, kadar ta ni prisoten.

Vsak direktor in namestnik direktorja nameni dejavnostim EDS ustrezen čas in pozornost. Dokler opravlja svoje dolžnosti pri EDS in šest mesecev po tem, direktor ali namestnik direktorja ne sme opravljati dejavnosti, ki jih določi svet guvernerjev v skladu z odstavkom 8.

2. Komisija lahko imenuje enega člana brez glasovalne pravice. ECB lahko imenuje enega opazovalca.

3. Predstavnik vsake države članice, katere valuta ni euro in ki poleg EDS na priložnostni podlagi sodeluje v operaciji podpore in pomoči za finančno stabilnost za državo, katere valuta je euro, je prav tako povabljen, da kot opazovalec sodeluje na sestankih sveta direktorjev, ko ta razpravlja o finančni pomoči in spremljanju te pomoči.

4. Svet guvernerjev lahko povabi druge osebe, vključno s predstavniki držav članic, katerih valuta ni euro, za druge namene, ki niso navedeni v odstavku 3 tega člena, institucije ali organizacije, da se na priložnostni podlagi udeležijo sestankov kot opazovalci.

5. Svet direktorjev sprejema odločitve s kvalificirano večino, razen če je v tem statutu določeno drugače.

6. Svet direktorjev brez poseganja v pooblastila sveta guvernerjev iz člena 5 zagotovi, da se EDS vodi v skladu s to uredbo in poslovnikom EDS.

7. Vsako prosto mesto v svetu direktorjev se nemudoma zapolni v skladu z odstavkom 1.

8. Svet guvernerjev določi, katere dejavnosti so nezdružljive z nalogami direktorja ali njegovega namestnika.

Člen 7

Generalni direktor

1. Svet imenuje generalnega direktorja na podlagi dosežkov izmed kandidatov, ki imajo državljanstvo članice EDS, ustrezne mednarodne izkušnje ter visoko stopnjo spretnosti, znanj in usposobljenosti v ekonomskih in finančnih zadevah.

Svet guvernerjev pripravi ožji izbor kandidatov za položaj generalnega direktorja. Prizadeva si za spoštovanje načela uravnotežene zastopanosti spolov.

Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom imenuje generalnega direktorja. Svet odloča s kvalificirano večino. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Položaj generalnega direktorja je zaposlitev za poln delovni čas. Poleg tega lahko opravlja vlogo glavnega izvršnega direktorja evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF). Generalni direktor ne sme opravljati druge funkcije na nacionalni ravni, ravni Unije ali mednarodni ravni in ne sme biti niti guverner oziroma direktor niti namestnik guvernerja oziroma direktorja.

2. Mandat generalnega direktorja traja pet let. Lahko je enkrat ponovno izvoljen. Generalni direktor opravlja svojo funkcijo do imenovanja njegovega naslednika. Če generalni direktor ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih nalog, ali je bil spoznan za krivega hujše kršitve, lahko Sodišče na predlog sveta guvernerjev in po obvestitvi Evropskega parlamenta sprejme sklep, s katerim ga odstavi.

3. Generalni direktor vodi sestanke sveta direktorjev in sodeluje na sestankih sveta guvernerjev.

4. Generalni direktor je vodja osebja EDS in je odgovoren za organizacijo, zaposlovanje in odpuščanje osebja v skladu s členom 39 tega statuta.

5. Generalni direktor je zakoniti zastopnik EDS.

Brez poseganja v člene 13(4), 14(3), 15(3), 16(3), 17(3), 18(4) in 23(2) tega statuta EDS v odnosih s tretjimi osebami ustrezno zastopata:

(a) generalni direktor ali, v primeru njegove odsotnosti, dva člana upravnega odbora, ki delujeta skupno, in

(b) katera koli oseba, ki deluje v mejah posebnih pooblastil, ki jih nanjo prenese generalni direktor.

6. Generalni direktor pod vodstvom sveta direktorjev skrbi za tekoče poslovanje EDS, pomaga pa mu upravni odbor.

Upravni odbor sestavljajo generalni direktor, ki je njegov predsednik, in drugi člani osebja EDS, ki jih občasno imenuje generalni direktor.

KAPITAL IN POSOJILNA ZMOGLJIVOST

Člen 8

Začetni odobreni delniški kapital in posojilna zmogljivost

1. Začetni odobreni delniški kapital EDS znaša 704 798,7 milijona EUR. Razdeli se v sedem milijonov sedeminštirideset tisoč devetsto sedeminosemdeset delnic z nominalno vrednostjo 100 000 EUR na delnico, ki so na voljo za vpis s prenosom kapitala EMS glede na prvotni razdelitveni ključ, določen v razpredelnici I in izračunan v skladu s členom 11 tega statuta. Vpisi začetnega odobrenega delniškega kapitala so določeni v razpredelnici II.

2. Začetni odobreni delniški kapital EDS je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 548,4 milijona EUR. Delnice začetno vpisanega odobrenega delniškega kapitala se izdajo v nominalni vrednosti. Druge delnice se izdajo v nominalni vrednosti.

3. Delnice odobrenega delniškega kapitala se na noben način ne obremenijo ali zastavijo in niso prenosljive, razen kadar se prenesejo zaradi prilagoditve razdelitvenega ključa v skladu s členom 11(5) tega statuta v obsegu, ki zagotavlja, da razdelitev delnic ustreza prilagojenemu ključu.

4. Odgovornost posamezne članice EDS je v vseh okoliščinah omejena z njenim deležem odobrenega delniškega kapitala po njegovi emisijski vrednosti. Nobena članica EDS zaradi članstva ni odgovorna za obveznosti EDS. Če postane katera od članic EDS upravičena do finančne pomoči EDS ali prejema tako pomoč, to ne vpliva na njeno obveznost članice EDS, da prispeva k odobrenemu delniškemu kapitalu v skladu s to uredbo.

5. Proračun Unije ni odgovoren za odhodke ali izgube EDS.

6. Začetna posojilna zmogljivost EDS ne znaša manj kot 500 000 milijonov EUR. Vsota vseh finančnih obveznosti EDS nikoli ne presega minimalne posojilne zmogljivosti. Svet guvernerjev se lahko odloči za povečanje posojilne zmogljivosti. V ustrezno utemeljenih izjemnih primerih lahko svet guvernerjev prav tako začasno zmanjša posojilno zmogljivost, če je to potrebno, da se zagotovi sposobnost EDS za izpolnjevanje njegovih nalog.

Člen 9

Vpoklici kapitala

1. Svet guvernerjev lahko kadar koli vpokliče odobreni nevplačani kapital in določi ustrezno časovno obdobje, v katerem ga članice EDS plačajo.

2. Svet direktorjev lahko vpokliče odobreni nevplačani kapital z odločitvijo z navadno večino, da ponovno vzpostavi raven vplačanega kapitala, če se zaradi prevzetja izgub znesek tega kapitala zmanjša pod raven, določeno v členu 8(2) tega statuta, kakor jo lahko spremeni svet guvernerjev po postopku iz člena 10 tega statuta, in določi ustrezno časovno obdobje, v katerem ga članice EDS plačajo.

3. Generalni direktor pravočasno vpokliče odobreni nevplačani kapital, če je to potrebno, zato da EDS izpolni redne ali druge plačilne obveznosti do svojih upnikov. Generalni direktor o takem vpoklicu obvesti svet direktorjev in svet guvernerjev. Kadar se ugotovi morebitno pomanjkanje sredstev EDS, generalni direktor čim prej vpokliče kapital, da ima EDS na dan zapadlosti dovolj sredstev za poplačilo upnikov. Članice EDS se nepreklicno in brezpogojno zavezujejo, da bodo plačale vsak vpoklic kapitala, ki ga od njih zahteva generalni direktor, v skladu s tem odstavkom, tak zahtevek pa se plača v sedmih dneh od prejema.

4. Članice EDS pravočasno izpolnijo vse vpoklice kapitala.

5. Svet direktorjev sprejme podrobne pogoje, ki se v skladu s tem členom uporabljajo za vpoklice kapitala.

Člen 10

Povečanja kapitala

1. Svet guvernerjev se lahko odloči za povečanje odobrenega delniškega kapitala EDS iz člena 11. Nove delnice se dodelijo članicam EDS v skladu z razdelitvenim ključem iz člena 11.

2. Ko postane država članica nova članica EDS, se odobreni delniški kapital EDS samodejno poveča, tako da se takrat veljavni ustrezni zneski pomnožijo z razmerjem – znotraj prilagojenega razdelitvenega ključa, določenega v členu 11 tega statuta – med utežjo nove članice EDS in utežjo obstoječih članic EDS.

Člen 11

Razdelitveni ključ

1. Razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala EDS s strani članic EDS, ki so države članice, katerih valuta je euro, ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 temelji na ključu, po katerem nacionalne centralne banke članic EDS vpisujejo kapital ECB v skladu s členom 29 Protokola (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut ESCB), ki je priložen PEU in PDEU.

2. Prvotni razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala EDS je določen v razpredelnici I, priloženi temu statutu.

3. Razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala EDS se prilagodi:

(a) ko postane država članica nova članica EDS in se odobreni delniški kapital EDS samodejno poveča ali

(b) ko se konča dvanajstletni začasni popravek, ki se uporablja za članice EDS, določen v skladu s členom 44.

4. Svet guvernerjev se lahko odloči, da bo upošteval morebitne posodobitve ključa za vpis kapitala ECB iz odstavka 1, kadar se razdelitveni ključ prilagodi v skladu z odstavkom 3.

5. Ko je razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala EDS prilagojen, članice EDS med seboj prenašajo odobreni delniški kapital v obsegu, ki je potreben za zagotavljanje, da razdelitev odobrenega delniškega kapitala ustreza prilagojenemu ključu.

6. Svet direktorjev sprejme vse druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev uporabe določb tega člena.

DEL IV

OPERACIJE POMOČI ZA STABILNOST EDS

Naslov I

Načela, na katerih temeljijo operacije za stabilnost EDS

Člen 12

Načela

1. Če je to nujno potrebno za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja ali njegovih držav članic, lahko EDS članici EDS zagotovi pomoč za stabilnost prek instrumentov iz členov 14 do 19 pod strogimi pogoji politike, ki ustrezajo izbranemu instrumentu finančne pomoči. Taki pogoji politike lahko segajo od programa za makroekonomsko prilagoditev v skladu z uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 1 do neprekinjenega upoštevanja predhodno določenih pogojev za upravičenost.

2. EDS, Svet, Komisija in države članice v celoti spoštujejo člen 152 PDEU in upoštevajo nacionalna pravila in prakso ter člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Skladno s tem uporaba te uredbe ne vpliva na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do kolektivnih ukrepov v skladu z nacionalnim pravom.

Naslov II

Podpora za finančno stabilnost članicam EDS

Člen 13

Postopek odobritve podpore za finančno stabilnost članicam EDS

1. Članica EDS lahko prošnjo za podporo za stabilnost naslovi na predsednika sveta guvernerjev. V prošnji navede instrument finančne pomoči ali druge instrumente, ki jih je treba upoštevati. Ob prejemu take prošnje predsednik sveta guvernerjev pozove Komisijo, naj v sodelovanju z ECB opravi naslednje naloge:

(a) oceno tveganja za finančno stabilnost euroobmočja kot celote ali njegovih držav članic, razen če je ECB v skladu s členom 18(2) tega statuta že predložila analizo;

(b) oceno, ali je javni dolg vzdržen;

(c) oceno dejanskih ali potencialnih finančnih potreb zadevne članice EDS.

2. Na podlagi prošnje članice EDS in ocene iz odstavka 1 lahko svet guvernerjev odloči, da načeloma odobri podporo za stabilnost zadevni članici EDS v obliki finančne pomoči.

3. Če se sprejme odločitev v skladu z odstavkom 2, svet guvernerjev Komisijo pozove, naj v povezavi z ECB in v sodelovanju z EDS s pogajanji z zadevno članico EDS sklene memorandum o soglasju (v nadaljnjem besedilu: MoS), v katerem so podrobno navedeni pogoji politike, ki veljajo za finančno pomoč. Vsebina MoS odraža resnost pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati, in izbran instrument finančne pomoči. Hkrati generalni direktor pripravi predlog sporazuma o finančni pomoči, vključno s finančnimi pogoji ter izbiro instrumentov, ki ga sprejme svet guvernerjev.

MoS mora biti popolnoma skladen z ukrepi usklajevanja ekonomske politike iz PDEU, zlasti z vsemi akti prava Unije, vključno z vsemi mnenji, opozorili, priporočili ali sklepi, naslovljenimi na zadevno članico EDS, ter s programom za makroekonomsko prilagoditev, ki ga sprejme Svet v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 472/2013. Pred tem se izvede ocena socialnih učinkov.

4. Komisija in EDS podpišeta MoS, če so predhodno izpolnjene zahteve iz odstavka 3 in ga je svet guvernerjev odobril.

5. MoS se objavi.

6. Svet direktorjev odobri sporazum o finančni pomoči, v katerem so navedene podrobnosti o finančnih vidikih podpore za stabilnost, ki se odobri, in izplačilu prvega obroka pomoči, kadar je to ustrezno.

7. EDS vzpostavi ustrezen opozorilni sistem za zagotovitev, da pravočasno prejme vsa povračila, ki jih mora članica EDS plačati v okviru podpore za stabilnost.

8. Komisija v sodelovanju z ECB spremlja izpolnjevanje pogojev politike, ki veljajo za finančno pomoč.

Člen 14

Preventivna finančna pomoč EDS

1. Svet guvernerjev se lahko odloči, da bo odobril preventivno finančno pomoč v obliki preventivne pogojene kreditne linije ali v obliki kreditne linije pod razširjenimi pogoji v skladu s členom 12(1) tega statuta.

2. Pogoji politike, ki veljajo za preventivno finančno pomoč EDS, so podrobno določeni v MoS v skladu s členom 13(3).

3. Finančni pogoji preventivne finančne pomoči EDS so opredeljeni v sporazumu o preventivni finančni pomoči, ki ga podpiše generalni direktor.

4. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o načinih izvajanja preventivne finančne pomoči EDS.

5. Svet direktorjev odloči z okrepljeno kvalificirano večino na podlagi predloga generalnega direktorja, in sicer po tem, ko prejme poročilo Komisije o spremljanju v skladu s členom 13(8), o tem, ali naj se kreditna linija še naprej ohrani.

6. Ko članica EDS prvič črpa sredstva prek posojila ali nakupa na primarnem trgu, svet direktorjev z okrepljeno kvalificirano večino na podlagi predloga generalnega direktorja in po oceni, ki jo je opravila Komisija v sodelovanju z ECB, odloči ali kreditna linija še vedno zadostuje ali je potrebna druga oblika finančne pomoči.

Člen 15

Finančna pomoč za dokapitalizacijo kreditnih institucij članice EDS

1. Svet guvernerjev se lahko odloči za odobritev finančne pomoči v obliki posojil članici EDS za poseben namen dokapitalizacije kreditnih institucij te članice EDS.

2. Pogoji politike, ki veljajo za finančno pomoč za dokapitalizacijo kreditnih institucij članice EDS, so določeni v MoS v skladu s členom 13(3).

3. Finančni pogoji, ki veljajo za finančno pomoč za dokapitalizacijo kreditnih institucij članice EDS, se določijo v sporazumu o finančni pomoči, ki ga podpiše generalni direktor, brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU.

4. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o načinu izvajanja finančne pomoči za dokapitalizacijo kreditnih institucij članice EDS.

5. Kjer je to ustrezno, svet direktorjev z okrepljeno kvalificirano večino na podlagi predloga generalnega direktorja, in sicer po tem, ko prejme poročilo Komisije o spremljanju v skladu s členom 13(8), odloči o izplačilu obrokov finančne pomoči po izplačilu prvega obroka.

Člen 16

Posojila EDS

1. Svet guvernerjev se lahko odloči, da bo članici EDS v skladu s členom 12(1) odobril finančno pomoč v obliki posojila.

2. Pogoji politike, ki veljajo za posojila EDS, so navedeni v programu za makroekonomsko prilagoditev, določenem v MoS v skladu s členom 13(3).

3. Finančni pogoji vsakega posojila EDS se določijo v sporazumu o finančni pomoči, ki ga podpiše generalni direktor.

4. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o načinu izvajanja posojil EDS.

5. Svet direktorjev z okrepljeno kvalificirano večino na podlagi predloga generalnega direktorja, in sicer po tem, ko prejme poročilo Komisije o spremljanju v skladu s členom 13(8), odloči o izplačilu obrokov finančne pomoči po izplačilu prvega obroka.

Člen 17

Ukrepi podpore na primarnem trgu

1. Svet guvernerjev se lahko odloči za nakup obveznic članice EDS na primarnem trgu v skladu s členom 12(1) in s ciljem povečanja stroškovne učinkovitosti finančne pomoči.

2. Pogoji politike, ki veljajo za ukrepe pomoči na primarnem trgu, so podrobno določeni v MoS v skladu s členom 13(3).

3. Finančni pogoji nakupa obveznic se določijo v sporazumu o finančni pomoči, ki ga podpiše generalni direktor.

4. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o postopku izvajanja ukrepov pomoči na primarnem trgu.

5. Svet direktorjev z okrepljeno kvalificirano večino na podlagi predloga generalnega direktorja, in sicer po tem, ko prejme poročilo Komisije o spremljanju v skladu s členom 13(8), odloči o odobritvi izplačila finančne pomoči državi članici upravičenki prek operacij na primarnem trgu.

Člen 18

Ukrepi podpore na sekundarnem trgu

1. Svet guvernerjev se lahko odloči za operacije na sekundarnem trgu v zvezi z obveznicami članice EDS v skladu s členom 12(1).

2. Odločitve o posredovanju na sekundarnem trgu z namenom preprečitve širjenja negativnih vplivov se sprejmejo na podlagi analize ECB, ki priznava obstoj izrednih okoliščin na finančnem trgu in tveganja za finančno stabilnost.

3. Pogoji politike, ki veljajo za ukrepe pomoči na sekundarnem trgu, so podrobno določeni v MoS v skladu s členom 13(3).

4. Finančni pogoji za izvajanje operacij na sekundarnem trgu se določijo v sporazumu o finančni pomoči, ki ga podpiše generalni direktor.

5. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o postopku izvajanja ukrepov pomoči na sekundarnem trgu.

6. Svet direktorjev na podlagi predloga generalnega direktorja z okrepljeno kvalificirano večino odloči o začetku izvajanja operacij na sekundarnem trgu.

Člen 19

Instrument za neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij

1. Brez poseganja v člena 107 in 108 PDEU, člena 18(4)(d) in člena 27(9) Uredbe (EU) št. 806/2014 ter člene 56, 57 in 58 Direktive 2014/59/EU se lahko svet guvernerjev EDS na prošnjo države EDS odloči za odobritev finančne pomoči za neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij. Pomoč je namenjena za posebne primere, kadar v finančnem sektorju države EDS obstajajo pereče težave, ki jih ni mogoče odpraviti, ne da bi se resno ogrozila njena fiskalna vzdržnost zaradi resnega tveganja širjenja negativnih vplivov iz finančnega sektorja v državni sektor, ali kadar bi lahko druge možnosti ogrozile stalen dostop članice EDS do trga.

2. Zadevna kreditna institucija mora biti sistemskega pomena ali predstavljati resno grožnjo finančni stabilnosti euroobmočja kot celote ali članice prosilke EDS.

3. Članica EDS, na ozemlju katere se nahaja kreditna institucija iz odstavka 2, prispeva kapital ustrezne količine in kakovosti poleg EDS.

4. Svet guvernerjev sprejme podrobne smernice o postopku izvajanja instrumenta za neposredno dokapitalizacijo kreditnih institucij.

5. Svet direktorjev odobri dokapitalizacijo. Kjer je to ustrezno, lahko za tako odobritev veljajo posebni pogoji za upravičeno institucijo.

6. Finančne obveznosti, ki izhajajo iz odločitev, sprejetih na podlagi odstavka 1, ne presegajo zneska v skupni višini 60 000 milijonov EUR.

Naslov III

Politika določanja cen in zadolževanje EDS

Člen 20

Politika določanja cen

1. Pri odobritvi podpore za stabilnost, zagotavljanju kreditnih linij ali določitvi jamstev si EDS prizadeva v celoti pokriti svoje stroške financiranja in poslovanja, prav tako pa vključi ustrezno maržo.

2. Za vse instrumente se določanje cen podrobno opredeli v smernicah za določanje cen, ki jih sprejme svet guvernerjev.

3. Svet guvernerjev lahko pregleda politiko določanja cen.

Člen 21

Zadolževanje

1. EDS lahko zbira sredstva z izdajo finančnih instrumentov ali sklepanjem finančnih ali drugih sporazumov ali dogovorov s svojimi članicami, finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi.

2. Podrobnosti zadolževanja določi generalni direktor v skladu s podrobnimi smernicami, ki jih sprejme svet direktorjev.

3. EDS uporablja ustrezno orodje za upravljanje tveganja, ki ga redno pregleduje svet direktorjev.

DEL V

PODPORA ZA SRB

Člen 22

Kreditna linija ali jamstvo za SRB

1. Finančno podporo za SRB za jamstva za obveznosti SRB skupaj zagotovijo EDS in sodelujoče države članice v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, katerih valuta ni euro, pod enakimi pogoji prek kreditnih linij in zgornjih mej ali prek obojega.

Zneske pomoči, zagotovljene SRB v skladu z odstavkom 1, krijejo EDS in sodelujoče države članice iz odstavka 1 tega člena sorazmerno s ključem, ki ga SRB sporoči, ko zaprosi za pomoč. Za določitev tega ključa SRB izračuna izredne naknadne prispevke, ki bi jih bilo treba zbrati, da bi se odplačal skupni znesek pomoči, in združi rezultate na ravni ozemlja vseh članic EDS oziroma ozemelj vsake sodelujoče države članice v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, katere valuta ni euro. SRB ta izračun opravi na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij za namene iz člena 70 Uredbe (EU) št. 806/2014. Za namene tega izračuna SRB ne uporabi člena 5(1)(e) sporazuma o prenosu prispevkov v sklad in njihovi vzajemnosti.

2. Za skupni znesek neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz odločitev, sprejetih na podlagi odstavka 1, velja prvotna zgornja meja v višini 60 000 milijonov EUR.

3. Sredstva, zagotovljena SRB, ta povrne v skladu s členom 73 Uredbe (EU) št. 806/2014.

4. Svet guvernerjev v dogovoru s sodelujočimi državami članicami iz odstavka 1:

(a) sprejme finančne in druge pogoje podpore;

(b) lahko odloči, da se poviša zgornja meja iz odstavka 2.

5. Če država članica, katere valuta ni euro, postane sodelujoča država članica v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, se ta država članica z EDS in drugimi sodelujočimi državami članicami v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, katerih valuta ni euro, dogovori o potrditvi ali spremembi, kakor je potrebno, pogojev iz odstavka 4.

Če država članica, katere valuta ni euro, postane sodelujoča država članica v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, se prvotna zgornja meja iz odstavka 3 poveča sorazmerno s povečanjem ciljne ravni, ki se izvede v skladu s členom 69 Uredbe (EU) št. 806/2014, če država članica, katere valuta ni euro, postane sodelujoča država članica v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013.

6. Finančni pogoji iz točke (a) odstavka 4 se podrobneje določijo v enem ali več sporazumov o finančni pomoči, ki jih sklenejo SRB na eni strani ter EDS in sodelujoče države članice iz odstavka 1 na drugi strani.

7. Odločitve glede črpanja kreditne linije ali zagotovitve jamstev za obveznosti SRB se sprejmejo najpozneje 12 ur po prejemu prošnje SRB.

8. Če se prošnja SRB nanaša na shemo za reševanje, lahko SRB po posvetovanju s Komisijo zaprosi za podporo pred sprejetjem take sheme za reševanje. V tem primeru odločitev o črpanju kreditne linije ali zagotovitvi jamstev za obveznosti SRB začne veljati hkrati z začetkom veljavnosti sheme za reševanje.

Člen 23

Pravila, ki se uporabljajo za EDS

1. Svet guvernerjev sprejme finančne pogoje podpore EDS. 

2. Generalni direktor:

(a) podpiše sporazum po odobritvi upravnega odbora;

(b) je pristojen za odločanje o črpanju kreditne linije ali zagotovitvi jamstev za obveznosti SRB.

3. Svet direktorjev sprejme podrobne smernice o podrobnostih izvajanja kreditnih linij EDS ali jamstev za SRB.

Člen 24

Pravila, ki veljajo za sodelujoče države članice, katerih valuta ni euro, v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013

Preden država članica, katere valuta ni euro, postane sodelujoča država članica v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, ta država članica zagotovi kreditne linije ali jamstva v podporo SRB v skladu s členom 22 tega statuta, pod pogojem sprejetja sklepa ECB o vzpostavitvi tesnega sodelovanja med ECB in pristojnim nacionalnim organom te države članice v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013.

Te države članice vzpostavijo postopke, ki omogočajo aktivacijo teh kreditnih linij in jamstev v skladu s členom 22 tega statuta.

DEL VI

FINANČNO UPRAVLJANJE

Člen 25

Naložbena politika

1. Generalni direktor izvaja preudarno naložbeno politiko EDS v skladu s smernicami, ki jih sprejme in redno pregleduje svet direktorjev, da se tako EDS zagotovi najvišja kreditna sposobnost. EDS ima pravico, da del donosa svojega naložbenega portfelja uporabi za kritje svojih operativnih in upravnih stroškov.

2. Dejavnosti EDS so v skladu z načeli dobrega finančnega poslovanja in obvladovanja tveganja.

Člen 26

Dividendna politika

1. Svet direktorjev se lahko z navadno večino odloči izplačati dividende članicam EDS, če znesek vplačanega kapitala in sredstva rezervnega sklada presegajo raven, ki je potrebna, da EDS ohrani svojo posojilno zmogljivost, in prihodki iz naložb niso potrebni za zagotovitev plačila obveznosti upnikom. Dividende se razdelijo sorazmerno s prispevki v vplačani kapital ob upoštevanju možnega predčasnega vplačila iz člena 44(3).

2. Brez poseganja v člen 8(6) in člen 9(1) tega statuta ter pod pogojem, da EDS ni odobril finančne pomoči svoji članici, se prihodki iz investiranega vplačanega kapitala EDS po odbitku operativnih stroškov vrnejo članicam EDS glede na njihove ustrezne prispevke v vplačanem kapitalu.

3. Generalni direktor izvaja dividendno politiko EDS v skladu s smernicami, ki jih sprejme svet direktorjev.

Člen 27

Rezervni in drugi skladi

1. Svet guvernerjev ustanovi rezervni sklad in po potrebi druge sklade.

2. Brez poseganja v člen 26 tega statuta se neto prihodek iz poslovanja EDS in prihodek iz finančnih sankcij, ki jih plačajo članice EDS v okviru postopka večstranskega nadzora, postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem in postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji v skladu s členom 121(6) in členom 126 PDEU, preneseta v rezervni sklad.

3. Sredstva iz rezervnega sklada se investirajo v skladu s smernicami, ki jih sprejme svet direktorjev.

4. Svet direktorjev po potrebi sprejme pravila za ustanovitev, upravljanje in uporabo drugih skladov.

Člen 28

Kritje izgub

1. Izgube iz poslovanja EDS gredo v breme:

(a) prvič, rezervnega sklada;

(b) drugič, vplačanega kapitala; ter

(c) nazadnje, ustreznega zneska odobrenega nevplačanega kapitala, ki se vpokliče v skladu s členom 9(3).

2. Ko članica EDS ne izvede zahtevanega plačila pri vpoklicu kapitala v skladu s členom 9(2) ali (3), dobijo vse članice EDS spremenjen poziv za vplačilo višjega zneska kapitala, da se zagotovi, da EDS prejme celoten znesek potrebnega vplačanega kapitala. Po obvestitvi Komisije sprejme svet guvernerjev odločitev o ustreznem ukrepanju za zagotovitev, da zadevna članica EDS v primernem roku poravna svoj dolg do EDS. Svet guvernerjev ima pravico zahtevati plačilo zamudnih obresti na zapadli znesek.

3. Ko članica EDS poravna svoj dolg do EDS iz odstavka 2, se presežni kapital vrne preostalim članicam EDS v skladu s pravili, ki jih sprejme svet guvernerjev.

DEL VII

FINANČNE DOLOČBE

Člen 29

Proračun

1. EDS ima samostojen proračun, financiran iz lastnih sredstev, ki ni del proračuna Unije.

2. Proračunsko leto EDS se začne vsako leto 1. januarja in konča 31. decembra.

Člen 30

Določitev proračuna

1. Generalni direktor pripravi upravni proračun za vsako finančno leto ter ga predloži svetu direktorjev najpozneje do 15. novembra predhodnega proračunskega leta.

Svet direktorjev odobri upravni proračun najpozneje 15. decembra predhodnega proračunskega leta.

2. Letni proračun, ki ga je odobril svet direktorjev, se predloži svetu guvernerjev na njegovem naslednjem letnem sestanku.

Člen 31

Letni računovodski izkazi

1. Svet direktorjev vodi letne računovodske izkaze EDS ter pripravi njegove letne računovodske izkaze in četrtletni poenostavljen izkaz stanja in izkaz poslovnega izida, ki sta oba izražena v eurih, v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli, in dodatnimi računovodskimi dogovori, kot zahteva svet direktorjev in odobri svet revizorjev.

EDS pri svojem notranjem vodenju računov vodi ločene račune za svoje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s členom 19 tega statuta, v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli in dodatnimi računovodskimi dogovori, sprejetimi v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3. Računovodski izkazi EDS se revidirajo v skladu s splošno sprejetimi revizijskimi standardi vsaj enkrat letno v skladu s členom 34 tega statuta.

4. Svet guvernerjev odobri letne računovodske izkaze EDS.

5. Generalni direktor članicam EDS pošlje četrtletni poenostavljen izkaz o njegovem finančnem stanju in izkaz poslovnega izida, v katerem so prikazani rezultati poslovanja EDS.

Člen 32

Finančni izkazi in letno poročilo

1. Svet direktorjev pripravi finančne izkaze za vsako proračunsko leto najpozneje do 31. marca naslednjega leta v obliki bilance stanja, izkaza poslovnega izida in pojasnjevalnih opomb. Pojasnjevalne opombe vsebujejo povzetek ustreznih postavk bilance stanja in izkaza poslovnega izida v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru instrumenta za neposredno dokapitalizacijo institucij, pridobljenih iz računov iz člena 31(2).

2. Generalni direktor pripravi letno poročilo za vsako proračunsko leto in ga predloži v odobritev svetu guvernerjev na njegovem letnem sestanku.

Letno poročilo vsebuje:

(a) opis politik in dejavnosti EDS;

(b) računovodske izkaze za zadevno proračunsko leto;

(c) poročilo zunanjih revizorjev v zvezi z revizijo računovodskih izkazov v skladu s členom 34 ter

(d) poročilo sveta revizorjev v zvezi z računovodskimi izkazi v skladu s členom 35.

5. Po odobritvi sveta guvernerjev se letna poročila objavijo na spletišču EDS.

Člen 33

Notranja revizija

Služba notranje revizije se ustanovi v skladu z mednarodnimi standardi.

Člen 34

Zunanja revizija

1. Revizijo računovodskih izkazov EDS opravijo neodvisni zunanji revizorji, ki jih odobri svet guvernerjev za mandat treh let izmed mednarodno uglednih revizijskih podjetij, ki so odobrena in predmet javnega nadzora v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2 .

Vsakih šest let se izvede obvezna menjava revizijskega podjetja.

2. Neodvisni zunanji revizorji so odgovorni za potrditev letnih finančnih izkazov in so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računovodskih izkazov EDS ter za pridobivanje celovitih informacij o njegovih transakcijah.

Člen 35

Svet revizorjev

1. Svet revizorjev ima pet članov, ki jih imenuje svet guvernerjev za neobnovljiv triletni mandat, sestavljajo pa ga:

(a) dva člana, ki ju predlaga predsednik;

(b) dva člana, ki ju imenujeta vrhovni revizijski instituciji dveh članic EDS, pri čemer prvi prihaja iz skupine polovice članic EDS, zaokrožene na najbližje celo število, ki ima najvišje število delnic EDS, ter drugi iz skupine preostalih članic EDS, in sicer po sistemu rotacije, ki sledi abecednemu vrstnemu redu imen članic EDS v vsaki skupini v angleškem jeziku, kakor so navedena v razpredelnici I tega statuta;

(c) en član, ki ga imenuje Evropsko računsko sodišče.

Da bi bili lahko imenovani za člane sveta revizorjev, morajo biti kandidati usposobljeni za področje revidiranja in financ ter morajo imeti ustrezno strokovno znanje, spretnosti in izkušnje na področju revidiranja, ki so potrebne za ustrezno opravljanje nalog sveta.

Svet revizorjev izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika, vsakega od njiju za obnovljiv enoletni mandat.

Svet revizorjev določi svoj poslovnik, ki ureja postopke.

2. Člani sveta revizorjev so pri opravljanju svojih nalog neodvisni. Ne smejo zahtevati ali sprejemati navodil od organov upravljanja EDS, članic EDS ali drugih javnih ali zasebnih organov.

Člani sveta revizorjev v skladu z mednarodnimi standardi poskrbijo, da se prepreči vsakršno navzkrižje interesov, ter se med svojim mandatom in po njem vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva z njihovimi nalogami. 

3. Svet revizorjev pripravlja neodvisne revizije. Pregleda računovodske izkaze EDS ter preveri pravilnost poslovnih računov in bilance stanja. Revidira tudi pravilnost, skladnost, smotrnost in upravljanje tveganja EDS v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi. Spremlja in pregleduje notranje in zunanje revizijske postopke ter njihove rezultate.

Svet revizorjev ima neomejen dostop do vseh dokumentov in informacij EDS, vključno s podatki o notranjih in zunanjih revizijskih postopkih, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog.

4. Svet revizorjev lahko o svojih ugotovitvah kadar koli obvesti svet direktorjev. Vsako leto pripravi poročilo, ki se predloži svetu guvernerjev, o svojih revizijskih ugotovitvah v zvezi s poslovnimi računi in bilanco stanja ter svoje sklepe in priporočila.

5. Svet guvernerjev omogoči dostop do letnega poročila nacionalnim parlamentom, vrhovnim revizijskim institucijam članic EDS in Evropskemu računskemu sodišču najpozneje v 30 dneh po prejemu od sveta revizorjev. Hkrati pošlje poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

6. Svet revizorjev se lahko odloči, da bo pripravil dodatna poročila na zahtevo sveta guvernerjev ali generalnega direktorja.

7. Člani sveta revizorjev in strokovnjaki, ki jih ta imenuje, vse nejavne informacije, pridobljene pri opravljanju svojih nalog, hranijo kot strogo zaupne in jih ne razkrijejo, niti po prenehanju mandata ali imenovanja.

DEL VIII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 36

Sedež

1. Sedež in glavna uprava EDS sta v Luksemburgu.

2. EDS lahko ustanovi urade za zvezo, če tako odloči svet direktorjev na podlagi člena 6(5) tega statuta.

Člen 37

Sporazum o sedežu

Ureditve glede nastanitve in prostorov, ki jih EDS zagotovi Veliko vojvodstvo Luksemburg, se določijo v sporazumu o sedežu med EDS in Luksemburgom. Do začetka veljavnosti sporazuma o sedežu se za EDS še naprej uporablja sporazum o sedežu med EMS in Velikim vojvodstvom Luksemburg z dne 8. oktobra 2012.

Člen 38

Privilegiji in imunitete

1. Za EDS in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU.

2. EDS je oproščen vsake obveznosti, da v skladu s pravom Unije in pravom njegovih držav članic pridobi dovoljenje ali licenco kot kreditna institucija, ponudnik investicijskih storitev ali drug pooblaščen subjekt z licenco ali reguliran subjekt.

Člen 39

Osebje EDS

1. Za osebje EDS se v skladu s členom 1a(2) kadrovskih predpisov uporabljajo kadrovski predpisi, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za izvajanje kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, z izjemo osebja, ki je na dan začetka veljavnosti Uredbe zaposleno na podlagi pogodbe, sklenjene z EMS. Take pogodbe, tudi tiste z državljani tretjih držav, še naprej urejajo pogodbeni dogovori, ki se uporabljajo ob začetku veljavnosti te uredbe.

V skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, iz odstavka 5 tega člena, ponudi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas kot začasni ali pogodbeni uslužbenec kateri koli osebi, ki je na dan začetka veljavnosti te uredbe zaposlena na podlagi pogodbe za nedoločen čas, sklenjene z EMS. Ponudba za zaposlitev temelji na nalogah, ki jih morajo opraviti začasni ali pogodbeni uslužbenci.

Pogodbe za določen čas, ki jih je sklenil EMS, prenehajo veljati na datum izteka pogodbe in se ne obnovijo v skladu s pogodbenimi dogovori, ki veljajo ob začetku veljavnosti te uredbe.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 tega člena se generalni direktor glede prejemkov in upokojitvene starosti obravnava enako kot podpredsednik Sodišča, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (EU) št. 300/2016 3 . Člani upravnega odbora se obravnavajo enako kot član specializiranega sodišča, kakor je opredeljeno v Uredbi (EU) št. 300/2016. Za vidike, ki jih Uredba št. 300/2016 ne obravnava, se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev.

3. Osebje EDS sestavljajo uradniki ter začasni in pogodbeni uslužbenci. O pogodbah za nedoločen čas, ki jih odobri generalni direktor, se vsako leto obvesti upravni odbor.

4. Svet direktorjev sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z določbami člena 110 kadrovskih predpisov.

5. Generalni direktor v odnosu do osebja EDS izvaja pooblastila, ki so na organ za imenovanja prenesena na podlagi kadrovskih predpisov, na organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa na podlagi pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 40

Poslovna skrivnost in izmenjava informacij

1. Člani in nekdanji člani sveta guvernerjev ali sveta direktorjev in vsaka druga oseba, ki dela ali je delala za EDS ali v povezavi z njim, ne smejo razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in veljavnimi določbami prava Unije, tudi po prenehanju njihovih nalog. Zlasti se zahteva, da ne razkrijejo informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti in ki so jih prejeli med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti, kateri koli osebi ali organu, razen pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo.

2. Svet direktorjev sprejme kodeks ravnanja, ki je zavezujoč za generalnega direktorja in vse direktorje, namestnike direktorjev in osebje EDS ter določa njihove obveznosti v zvezi z zadevami, kot so zaupnost, javne izjave in stiki z mediji, osebne naložbe in razkritje finančnih in poslovnih interesov.

3. Svet direktorjev sprejme potrebne ukrepe v zvezi z varnim ravnanjem, obdelavo, razkritjem in izmenjavo zaupnih informacij.

4. Generalni direktor pred razkritjem kakršne koli informacije zagotovi, da ta ne vsebuje zaupne vsebine, tako da zlasti oceni učinek, ki bi ga imelo razkritje na javni interes v zvezi s stabilnostjo finančnega sistema euroobmočja, članice EDS ali sodelujoče države članice v smislu člena 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013, na mednarodno, finančno, denarno ali ekonomsko politiko in odnose, na poslovne interese fizičnih in pravnih oseb, sodne postopke, namen pregledov, preiskave ter revizije. Postopek za preverjanje učinka razkritja informacij vključuje posebno oceno učinka katerega koli razkritja vsebin in podrobnosti katerega koli dokumenta v zvezi z zagotavljanjem finančne pomoči za stabilnost iz člena 16 tega statuta, zagotavljanjem kreditnih linij ali določitvijo jamstev v podporo SRB iz členov 22 do 24 tega statuta.

5. Ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov za zagotavljanje zaupnosti, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, svet direktorjev ne preprečuje EDS, njegovim članicam, Svetu, Komisiji, ECB, vključno z njihovimi zaposlenimi in strokovnjaki, da si izmenjujejo kakršne koli informacije, vključno z zaupnimi informacijami, in sicer med seboj in s centralnimi bankami, pristojnimi nacionalnimi organi v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, sistemi jamstva za vloge, odškodninskimi shemami za vlagatelje, SRB, nacionalnimi organi za reševanje, organi, odgovornimi za običajne insolvenčne postopke, ter sodelujočimi državami članicami v smislu člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013, katerih valuta ni euro, ali njihovimi pristojnimi organi, ki opravljajo funkcije, enakovredne funkcijam iz tega odstavka, za izvedbo nalog EDS. Generalni direktor za izmenjavo informacij določi potrebne ukrepe iz odstavka 3 tega člena.

8. Ta člen se uporablja brez poseganja v zahteve glede odgovornosti EDS Evropskemu parlamentu v skladu s členom 5 in nacionalnim parlamentom članic EDS v skladu s členom 6(3) te uredbe.

9. Zahteve glede varovanja poslovnih skrivnosti iz odstavka 1 veljajo tudi za opazovalce v skladu s členom 5(3), (4) in (5) ali udeležence, ki se udeležijo sestankov sveta guvernerjev, v skladu s členom 22.

Člen 41

Sodelovanje

1. EDS lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije v skladu z njihovimi cilji ter z organi držav članic, organi tretjih držav, ki zagotavljajo finančno pomoč članici EDS na priložnostni podlagi, in mednarodnimi organizacijami ali subjekti, ki imajo posebne pristojnosti na zadevnih področjih.

2. Za namene iz odstavka 1 lahko EDS sklene delovne dogovore, zlasti s Komisijo in Evropsko centralno banko. Ti delovni dogovori so tehnične in/ali operativne narave, njihov namen pa je zlasti omogočanje sodelovanja in izmenjave informacij med njihovimi podpisnicami v skladu s členom 40(5) tega statuta. Delovni dogovori nimajo pravno zavezujočih učinkov.

DEL IX

PREHODNE DOLOČBE

Člen 42

Upravljanje evropskega instrumenta za finančno stabilnost

EDS lahko upravlja evropski instrument za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF) na podlagi sporazuma o upravljanju z EFSF, vključno s plačilnimi pogoji. Če je EMS o tem sklenil kakršen koli sporazum, se člen 2 te uredbe uporablja za tak sporazum.

Člen 43

Plačilo začetnega kapitala za nove članice EDS

1. Brez poseganja v določbe člena 8(4) in odstavka 3 tega člena je izvajanje pravic nove članice EDS, ki ji jih zagotavlja ta uredba, vključno z glasovalnimi pravicami, odvisno od tega, ali je vpisala svoj začetni prispevek v odobreni delniški kapital.

2. Pri vpisu začetnega prispevka nove članice EDS se njeno vplačilo vplačanih delnic izvede v petih enakih letnih obrokih v višini 20 % celotnega zneska. Preostali štirje obroki se plačajo na prvo, drugo, tretjo oziroma četrto obletnico plačila prvega obroka.

3. V petletnem obdobju, v katerem se po obrokih vplačuje kapital, nove članice EDS pravočasno pred datumom izdaje pospešijo vplačila vplačanih delnic, da se ohrani vsaj 15-odstotno razmerje med vplačanim kapitalom in neporavnanim zneskom izdaj EDS ter zagotovi posojilna zmogljivost EDS v višini 500 000 milijonov EUR.

4. Nova članica EDS se lahko odloči za predčasno vplačilo svojega deleža vplačanega kapitala.

Člen 44

Začasni popravek razdelitvenega ključa

1. Začasni popravek, vključen v prvotni razdelitveni ključ, velja dvanajst let po dnevu, ko zadevna članica EDS uvede euro.

2. Če bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v novi članici EDS po tržnih cenah v eurih v letu neposredno pred vstopom v EDS znaša manj kot 75 % povprečnega BDP na prebivalca v Uniji po tržnih cenah, se razdelitveni ključ za vpis odobrenega delniškega kapitala EDS, določen v skladu s členom 8, začasno popravi in je enak vsoti:

(a) 25-odstotnega deleža nacionalne centralne banke te članice EDS v kapitalu ECB, določenega v skladu s členom 29 statuta ESCB; ter

(b) 75-odstotnega deleža te članice EDS v bruto nacionalnem dohodku euroobmočja po tržnih cenah v eurih v letu neposredno pred njenim vstopom v EDS.

Odstotek iz točk (a) in (b) se zaokroži navzgor ali navzdol na najbližji mnogokratnik 0,0001 odstotne točke. Veljajo statistični podatki, ki jih objavi Eurostat.

3. Začasni popravek iz odstavka 2 velja dvanajst let po dnevu, ko zadevna članica EDS uvede euro.

4. Zaradi začasnega popravka ključa se ustrezen delež delnic, dodeljenih članici EDS v skladu z odstavkom 2 tega člena, porazdeli med članice EDS, za katere ne velja začasen popravek na podlagi deležev v ECB, določenih v skladu s členom 29 statuta ESCB in obstoječih neposredno pred izdajo delnic novi članici EDS.

DEL X

DRUGE DOLOČBE

Člen 45

Ukrepi proti goljufijam

1. Za namene boja proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejanjem iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 4 EDS v šestih mesecih po začetku veljavnosti te uredbe pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (v nadaljnjem besedilu: OLAF) in nemudoma sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence EDS, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge k navedenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

2. Računsko sodišče je pooblaščeno za revidiranje upravičencev, izvajalcev in podizvajalcev, ki so prejeli sredstva EDS, na podlagi dokumentov in pregledov na kraju samem.

3. OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 5 in Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijami, da ugotovi, ali je v zvezi s pogodbo, ki jo financira EDS, prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki vpliva na finančne interese Unije.

Člen 46

Dostop do dokumentov

1. Za dokumente, ki jih hrani EDS, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 6 Evropskega parlamenta in Sveta.

2. EDS v šestih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe sprejme notranje ukrepe za uporabo Uredbe (ES) št. 1049/2001.

3. Zoper odločitve, ki jih sprejme EDS v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic ali začeti postopek pred Sodiščem pod pogoji, določenimi v členu 228 oziroma členu 263 PDEU.

4. Osebam, za katere velja odločitev EDS, je zagotovljena pravica do vpogleda v spis EDS, pri čemer se upošteva legitimni interes drugih oseb glede varstva njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica vpogleda v spis ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente EDS.

Člen 47

Jezikovne zahteve

1. Razen če je s to uredbo določeno drugače, se za EDS uporablja Uredba Sveta št. 1/1958 7 .

2. Delovni jezik ali jezike EDS, tudi za potek sestankov sveta guvernerjev, sveta direktorjev, upravnega odbora in sveta revizorjev, določi svet guvernerjev v skladu s členom 5(8) tega statuta.

3. EDS lahko odloči, katere uradne jezike uporablja pri pošiljanju dokumentov institucijam, agencijam ali organom Unije.

4. Verodostojne različice vseh evidenc EMS so v angleški različici, razen če:

(a) svet direktorjev odloči drugače v zvezi z določeno transakcijo;

(b) generalni direktor na zahtevo in na stroške članice EDS potrdi kot verodostojen prevod posamezne odločitve, ki jo je sprejel svet guvernerjev ali svet direktorjev, v uradni jezik ali uradne jezike te članice EDS, če je to potrebno zaradi zaključka veljavnih nacionalnih postopkov.

RAZPREDELNICA I

Prvotni razdelitveni ključ EDS

Vrednosti so zaokrožene na štiri decimalke.

RAZPREDELNICA II

Vpisi začetnega odobrenega delniškega kapitala

(1)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(2)    Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

(3)    Uredba Sveta (EU) 2016/300 z dne 29. februarja 2016 o določitvi prejemkov nosilcev visokih javnih funkcij EU (UL L 58, 4.3.2016, str. 1).

(4)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(5)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(6)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(7)    Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).