EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.8.2017

COM(2017) 427 final

2017/0193(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Sistemi omejevanja emisij in trgovanja z njimi so orodja politike, ki stroškovno učinkovito zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Z omejitvijo emisij toplogrednih plinov je zagotovljeno, da je politika okoljsko učinkovita, trgovanje s pravicami do emisije pa omogoča prilagodljivost pri doseganju zmanjšanj emisij. EU ima več kot desetletje izkušenj s sistemom EU za trgovanje z emisijami, ki je največji sistem omejevanja emisij in trgovanja z njimi na svetu.

Če so sistemi trgovanja z emisijami povezani, lahko udeleženci v enem sistemu za skladnost uporabljajo enote iz povezanega sistema. Tako povezovanje bi moralo omogočiti širše oblikovanje cen ogljika. S povezovanjem se širi trg in povečuje razpoložljivost možnosti za zmanjšanje, s čimer se izboljšuje stroškovna učinkovitost trgovanja z emisijami.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Dolgoročni cilj politike EU in mednarodne skupnosti je razviti dobro delujoč mednarodni trg ogljika s povezovanjem sistemov trgovanja z emisijami na podlagi pristopa od spodaj navzgor, zlasti kot sredstvo za doseganje podnebnih ciljev, tudi v skladu s Pariškim sporazumom.

Člen 25 direktive o vzpostavitvi sistema EU za trgovanje s pravicami do emisije (EU ETS) 1 omogoča povezovanje sistema EU ETS z drugimi sistemi trgovanja z emisijami, če so ti obvezni, imajo določeno absolutno zgornjo mejo emisij in so združljivi. Svet je 20. decembra 2010 sprejel sklep, s katerim je Komisijo uradno pooblastil za začetek pogajanj s Švicarsko konfederacijo o povezavi med sistemoma EU in Švice za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov.

Švicarski sistem trgovanja z emisijami (švicarski ETS) je leta 2013 postal obvezen za velike energetsko intenzivne subjekte in določa absolutno zgornjo mejo za emisije toplogrednih plinov, s čimer izpolnjuje dva osnovna pogoja za povezavo z EU ETS.

Zasnova švicarskega ETS je na splošno zelo podobna zasnovi EU ETS. EU ETS in švicarski ETS zajemata iste pline in industrijske sektorje, pri čemer uporabljata enake mejne vrednosti za vključitev, odgovorne subjekte pa določata na ravni naprav. Količina pravic, ki se vsako leto izdajo v okviru švicarskega ETS, se vsako leto zmanjša v skladu z zmanjšanjem količine pravic na ravni EU. Metode dodeljevanja so združljive, in sicer je prodaja na dražbi privzeta metoda, za dodeljevanje industrijskim panogam, ki prejemajo prehodne brezplačne pravice, pa se uporabljajo podobna referenčna merila. Količinski standardi in standardi kakovosti za mednarodne dobropise so enaki. Sedanje obdobje trgovanja obeh sistemov zajema obdobje 2013–2020. Obdobje skladnosti pri obeh sistemih zajema koledarska leta, pri čemer morajo zajeti subjekti do 31. marca in 30. aprila naslednjega leta poročati o emisijah in predati pravice. Sankcije za neizpolnjevanje zahtev za predajo zadostnega števila pravic so pri obeh sistemih podobne.

Medtem ko švicarski ETS še ne zajema letalstva, so letalske dejavnosti eden od največjih virov toplogrednih plinov v Švici, vključitev letalstva v švicarski ETS pa se obravnava kot bistvena za povezavo z EU ETS. Švica si prizadeva za vključitev letalstva v švicarski ETS, pri čemer se zgleduje po pravilih EU ETS o letalstvu.

Tako kot EU ETS se švicarski ETS trenutno pregleduje za naslednje obdobje 2021–2030. Sporazum o povezavi švicarskega ETS in EU ETS (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o povezavi) vključuje določbe za zagotovitev trajne združljivosti sistemov, da se bo lahko povezava ohranila tudi v obdobju 2021–2030.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Kljub vse večji uporabi trgovanja z emisijami v Aziji in Severni Ameriki trenutno ni mednarodnega trga ogljika z enotno svetovno ceno ogljika. Države sprejemajo različne vrste ukrepov za ublažitev, ki vključujejo tržno naravnane politike in bolj tradicionalne politike „vodenja in nadzora“. To za najbolj energetsko intenzivne sektorje pomeni tveganje selitve virov CO2, tj. selitve proizvodnje v države z manj ambicioznimi cilji in politikami. Povezovanje bo omogočilo zbliževanje cen ogljika v povezanih sistemih, kar bo prispevalo k učinkovitejšemu zagotavljanju enakih pogojev. Ko bo letalstvo vključeno v švicarski ETS, se bodo leti znotraj Švice, leti med Švico in EU ter leti med državami članicami EU obravnavali podobno.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 192(1) in členu 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Evropska unija v skladu s členom 192(1) in členom 191 PDEU med drugim prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: ohranjanju, varstvu in izboljšanju kakovosti okolja ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

Člen 218 PDEU določa postopek za pogajanja o sporazumih in njihovo sklepanje med Evropsko unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami. Odstavek 5 navedenega člena določa, da Svet na predlog Komisije kot pogajalca sprejme sklep o odobritvi podpisa sporazuma v imenu Evropske unije. V odstavku 6(a) člena 218 PDEU je določeno, da Svet po odobritvi Evropskega parlamenta na predlog Komisije kot pogajalca sprejme sklep o odobritvi sklenitve sporazuma.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Direktiva o EU ETS je obstoječi instrument politike EU, ki se bo izvajal tudi po letu 2020. V skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU se lahko cilji Sporazuma o povezavi dosežejo le s predlogom Komisije na ravni EU, saj bo Sporazum udeležencem sistema EU omogočal, da za skladnost uporabljajo enote iz švicarskega sistema.

Ukrepanje na ravni EU in po možnosti na svetovni ravni je zaradi čezmejnih učinkov podnebnih sprememb učinkovitejše od ukrepanja na ravni držav članic. Z ukrepanjem na ravni EU se bodo najučinkoviteje dosegli domači podnebni cilji EU in mednarodni podnebni cilji ter hkrati ohranili enaki pogoji na notranjem trgu EU.

•Sorazmernost

3.PRORAČUNSKE POSLEDICE

4.DRUGI ELEMENTI

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V Sporazumu je pojasnjeno, da bo Švica pred začetkom veljavnosti Sporazuma za svoj sistem ETS določila določbe po vzoru določb EU ETS o letalstvu. Operatorje zrakoplovov bo v skladu s pristopom „vse na enem mestu“ upravljala država EGP ali Švica, tako da en organ prevzame odgovornost za izvajanje obeh sistemov.

Skupni odbor, ustanovljen s členom 12 Sporazuma, je glavni usmerjevalni organ Sporazuma. Sestavljajo ga predstavniki obeh pogodbenic, odgovoren pa je za upravljanje in pravilno izvajanje Sporazuma. Predvsem igra ključno vlogo v postopku izmenjave informacij in usklajevanja ter pri presoji, ali pogodbenici še vedno izpolnjujeta osnovna merila. Skupni odbor lahko predlaga spremembe členov Sporazuma in spremeni priloge. Skupni odbor začne začasno delovati na dan podpisa Sporazuma.

S členom 14 Sporazuma je vzpostavljen mehanizem za reševanje sporov. Vsaka pogodbenica lahko spor glede razlage ali uporabe Sporazuma predloži v rešitev Skupnemu odboru. Če Skupni odbor spora ne more rešiti v šestih mesecih, se lahko na zahtevo katere koli pogodbenice predloži Stalnemu arbitražnemu sodišču.

Vsaka pogodbenica lahko Sporazum dokončno odpove (člen 16). V členu 15 so predvideni načini začasne prekinitve, s katerimi se lahko v kratkem času zaščiti celovitost sistemov trgovanja z emisijami. S predlaganim mehanizmom za prekinitev se preprečuje predaja pravic iz povezanega sistema za skladnost. Uporabiti ga je mogoče samo v omejenih okoliščinah, prekinitev pa lahko traja določeno časovno obdobje in se podaljša do prenehanja veljavnosti.

Sporazum poleg načel, ciljev in institucionalnih ureditev vsebuje tehnične določbe za zagotovitev delovanja povezave, ki se nanašajo na registre (člen 3), obračunavanje (člen 4), prodajo na dražbi (člen 5), občutljive informacije in varnost (člena 8 in 9).

Na podlagi tehničnih standardov za povezavo, ki temeljijo na načelih iz Priloge II k Sporazumu, bo vzpostavljena neposredna povezava med registri, ki bo omogočila trgovanje med registri. Administrator švicarskega registra za Švico in centralni administrator registra za EU bosta odgovorna za upravljanje povezave med registri. Administratorji registrov, ki upravljajo povezavo med registri, morajo poleg tehničnih standardov za povezavo določiti skupne delovne postopke za povezavo med registri. Posamično ali skupno lahko začasno prekinejo povezavo zaradi vzdrževanja sistema, kršitve varnostnih predpisov ali varnostnega tveganja.

Po vzpostavitvi povezave bodo lahko imetniki računov v registrih ugotovili izvor pravic do emisije. Pogodbenici se morata medsebojno vsaj enkrat na leto obvestiti o skupni količini pravic do emisije, ki jih imata v svojem sistemu ETS in ki izvirajo iz povezanega sistema ETS. Podobno se morata vsaj enkrat na leto medsebojno obvestiti o pravicah do emisije, ki izvirajo iz povezanega sistema ETS in so bile predane za skladnost ali prostovoljno ukinjene v drugem sistemu ETS. Sporazum določa, da morata EU in Švica obračunavati čiste tokove pravic med povezanima sistemoma trgovanja z emisijami v skladu s prihodnjimi pravili o obračunavanju, ki se trenutno oblikujejo na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja. Vsebuje tudi določbe o prenosu in pridobivanju enot dodeljene količine, če bi začelo veljati drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola. Skupni odbor mora v prilogah k Sporazumu določiti podrobnosti o obračunavanju ter po potrebi o prenosu in pridobivanju enot dodeljene količine.

Sporazum določa, da je treba pravice, ki niso dodeljene brezplačno, prodati na dražbi na odprt, pregleden in nediskriminatoren način. Subjekti, vključno z upravljavci, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah v enem sistemu, lahko licitirajo tudi na dražbah v drugem sistemu. Sporazum omogoča nadaljevanje sedanjih ureditev izvajanja dražb v Švici, če skupno število švicarskih pravic do emisije (nepremične naprave in letalstvo), ki se v enem letu prodajo na dražbah, ne preseže zgornje meje 1 000 000 švicarskih pravic. Ko bo zgornja meja dosežena, bo Švica uporabljala enake ureditve izvajanja dražb, kot se uporabljajo v EU in so določene v Prilogi I k Sporazumu.

Pogodbenici morata varovati občutljive informacije. Vsaka pogodbenica ostane odgovorna za označevanje informacij, ki jih objavi, kot občutljivih in za odločitev o ravni občutljivosti ter zmanjšanju in preklicu občutljivosti, in mora o tem obvestiti drugo pogodbenico. EU in Švica se bosta dogovorili o označevanju in ravni občutljivosti informacij, ki jih objavita skupaj.

2017/0193 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 2 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta [XXX] z dne […] je bil [… novembra 2017] podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)Sistemi omejevanja emisij in trgovanja z njimi so orodja politike, ki stroškovno učinkovito zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov. Pričakuje se, da bo povezovanje sistemov omejevanja emisij in trgovanja z njimi omogočilo širše oblikovanje cen ogljika, s čimer bo povečalo razpoložljivost možnosti za zmanjšanje in stroškovno učinkovitost trgovanja z emisijami. Dolgoročni cilj politike EU in mednarodne skupnosti je razviti dobro delujoč mednarodni trg ogljika s povezovanjem sistemov trgovanja z emisijami na podlagi pristopa od spodaj navzgor, zlasti kot sredstvo za doseganje podnebnih ciljev, tudi v skladu s Pariškim sporazumom.

(3)Sporazum bi bilo treba odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov se odobri v imenu Unije.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Unije izmenja instrumente o odobritvi iz člena 21 Sporazuma in s tem izrazi soglasje Unije, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati […] 32.

V Bruslju,

(1) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES.

(2)

2Generalni sekretariat Sveta bo v Uradnem listu Evropske unije objavil datum začetka veljavnosti Sporazuma.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.8.2017

COM(2017) 427 final

PRILOGA

k

predlogu za sklep Sveta

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov

SPORAZUM med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov

EVROPSKA UNIJA

(v nadaljnjem besedilu: Unija)

na eni strani in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA

(v nadaljnjem besedilu: Švica)

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici),

ZAVEDAJOČ SE svetovnega izziva, ki ga pomenijo podnebne spremembe, in potrebe po mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v boju proti podnebnim spremembam;

OB UPOŠTEVANJU mednarodnih zavez glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, zlasti Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola;

OB UPOŠTEVANJU, da je skupni cilj Švice in Unije do leta 2020 in pozneje bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov;

ZAVEDAJOČ SE, da bo zaradi revizij sistemov Unije in Švice za trgovanje z emisijami za prihodnja obdobja trgovanja morda treba pregledati Sporazum, da se vsaj ohrani celovitost zavez pogodbenic v zvezi z ublažitvijo;

OB PRIZNAVANJU, da so sistemi trgovanja z emisijami učinkovito orodje za stroškovno učinkovito zmanjševanje emisij toplogrednih plinov;

OB UPOŠTEVANJU, da bo povezovanje sistemov trgovanja z emisijami, ki bo omogočilo trgovanje s pravicami do emisije med sistemi, pomagalo zgraditi trden mednarodni trg ogljika in dodatno okrepiti prizadevanja pogodbenic, ki sta povezali svoja sistema, za zmanjševanje emisij;

OB UPOŠTEVANJU, da bi bilo treba s povezovanjem sistemov trgovanja z emisijami preprečiti selitev virov CO2 in izkrivljanje konkurence med povezanimi sistemi ter zagotoviti pravilno delovanje povezanih trgov ogljika;

OB UPOŠTEVANJU sistema Unije za trgovanje z emisijami, vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena, in sistema Švice za trgovanje z emisijami, vzpostavljenega z Zakonom o CO2 in z njim povezanim odlokom;

OB POUDARJANJU, da Norveška, Islandija in Lihtenštajn sodelujejo v sistemu Unije za trgovanje z emisijami;

OB UPOŠTEVANJU, da bi morala povezava začeti delovati 1. januarja 2019 ali 1. januarja 2020, odvisno od časa ratifikacije, kar ne posega v možnost Švice ali Unije, da začneta osnovna merila uporabljati pred tem ali jih začneta uporabljati začasno;

ZAVEDAJOČ SE, da povezovanje sistemov trgovanja z emisijami zahteva dostop do občutljivih informacij in njihovo izmenjavo med pogodbenicama, zaradi česar je treba zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe;

OB POUDARJANJU, da ta sporazum ne vpliva na določbe, s katerimi pogodbenici določita svoje cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso zajeti v njuna sistema trgovanja z emisijami;

OB PRIZNAVANJU, da ta sporazum ne posega v noben dvostranski sporazum med Švico in Francijo – v zvezi z dvonacionalnim statusom letališča EuroAiport Basel-Mulhouse-Freiburg, kot je določen v „Convention franco-suisse du 4 juillet 1949 relative à la construction et à l’exploitation de l’aéroport de Bâle-Mulhouse“, dokler dvostranski sporazum spoštuje osnovna merila in tehnične določbe iz tega sporazuma;

OB PRIZNAVANJU, da so določbe tega sporazuma oblikovane ob upoštevanju tesnih povezav in posebnega odnosa med Švico in Unijo;

Pozdravljajoč sporazum, dosežen na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC 12. decembra 2015 v Parizu, in ob upoštevanju, da bodo vprašanja glede obračunavanja, ki izhajajo iz tega, pravočasno preučena – 

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

Ta sporazum povezuje sistem Unije za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) s sistemom Švice za trgovanje z emisijami (v nadaljnjem besedilu: švicarski ETS).

Člen 2

Osnovna merila

Sistema trgovanja z emisijami (v nadaljnjem besedilu: ETS) pogodbenic izpolnjujeta vsaj osnovna merila iz Priloge I.

POGLAVJE II

TEHNIČNE DOLOČBE

Člen 3

Registri

1.Registra pogodbenic izpolnjujeta merila iz dela C Priloge I.

2.Za zagotovitev delovanja povezave med EU ETS in švicarskim ETS se vzpostavi neposredna povezava med evidenco transakcij Evropske unije (European Union transaction log – EUTL) registra Unije in švicarsko dopolnilno evidenco transakcij (Swiss Supplementary Transaction Log – SSTL) švicarskega registra, s čimer se bo omogočil prenos pravic do emisije, izdanih v katerem koli sistemu, med registroma.

3.Za povezavo med registroma med drugim velja naslednje:

a.za Švico jo upravlja administrator švicarskega registra, za Unijo pa centralni administrator Unije;

b.deluje v skladu z veljavnimi zakoni v vsaki jurisdikciji;

c.podprta je s samodejnimi postopki, ki so vključeni v švicarski register in register Unije, da se omogočijo transakcije;

d.vzpostavljena je tako, da uporabnikom švicarskega registra in registra Unije čim bolj zagotavlja skladno funkcionalnost.

4.Administrator švicarskega registra, centralni administrator Unije ali oba administratorja skupaj lahko v skladu z veljavno zakonodajo Švice in Evropske unije začasno prekineta povezavo med registroma zaradi vzdrževanja sistema, kršitve varnostnih predpisov ali varnostnega tveganja. Pogodbenici se medsebojno čim prej obvestita o začasni prekinitvi povezave med registroma zaradi vzdrževanja sistema, kršitve varnostnih predpisov ali varnostnega tveganja ter zagotovita, da je začasna prekinitev čim krajša.

5.Pogodbenici takoj ukrepata in tesno sodelujeta, da bi preprečili goljufije in ohranili tržno celovitost povezanih sistemov ETS, pri tem pa uporabljata ukrepe, ki so na voljo v njunih ustreznih jurisdikcijah. V zvezi s povezanimi sistemi ETS administrator švicarskega registra, centralni administrator Unije in nacionalni administratorji iz držav članic Evropske unije sodelujejo, da bi zmanjšali tveganje goljufij, zlorabe ali kriminalne dejavnosti, ki vključujejo registre, ter se odzvali na take incidente in varovali celovitost povezave med registri. Ukrepi za obravnavo tveganja goljufij, zlorabe ali kriminalne dejavnosti, o katerih se dogovorijo administratorji, se sprejmejo s sklepom Skupnega odbora.

6.Administrator švicarskega registra in centralni administrator Unije določita skupne delovne postopke, povezane s tehničnimi ali drugimi zadevami, potrebnimi za delovanje povezave, pri čemer upoštevata prednostne naloge domače zakonodaje. Skupni delovni postopki, ki jih določita administratorja, začnejo učinkovati, ko jih Skupni odbor sprejme s sklepom.

7.Administrator švicarskega registra in centralni administrator Unije oblikujeta tehnične standarde za povezavo na podlagi načel iz Priloge II, v kateri so navedene podrobne zahteve za vzpostavitev trdne in varne povezave med SSTL in EUTL. Tehnični standardi za povezavo, ki jih oblikujeta administratorja, začnejo učinkovati, ko jih Skupni odbor sprejme s sklepom.

8.Vprašanja v zvezi z izvajanjem in delovanjem povezave med registroma, ki jih je treba rešiti, se rešijo s pravočasnim posvetovanjem med administratorjem švicarskega registra in centralnim administratorjem Unije v skladu z določenimi skupnimi delovnimi postopki.

Člen 4

Pravice do emisije in obračunavanje

1.Pravice do emisije, ki se lahko uporabljajo za skladnost v okviru sistema ETS ene pogodbenice, se za skladnost priznajo tudi v okviru sistema ETS druge pogodbenice.

Pravica do emisije pomeni pravico do emisij ene tone ekvivalenta ogljikovega dioksida v določenem obdobju, pri čemer je bila pravica izdana v okviru EU ETS ali švicarskega ETS in velja za namene izpolnjevanja zahtev v okviru švicarskega ETS ali EU ETS.

2.Obstoječe omejitve uporabe posebnih pravic v enem sistemu se lahko uporabljajo tudi v drugem sistemu.

3.Administratorji registrov in imetniki računov imajo možnost, da vsaj na podlagi kode države v serijski številki pravice do emisije ugotovijo, v katerem sistemu ETS je bila izdana ta pravica.

4.Pogodbenici druga drugo vsaj enkrat na leto obvestita o skupnem številu pravic do emisije, izdanih v okviru drugega sistema, in številu pravic do emisije, ki so bile izdane v okviru drugega sistema in predane za skladnost ali prostovoljno ukinjene.

5.Pogodbenici obračunavata čiste tokove pravic v skladu z načeli in pravili o obračunavanju, odobrenimi z UNFCCC, po začetku njihove veljavnosti. Ta mehanizem se določi v prilogi k temu sporazumu, ki se sprejme s sklepom Skupnega odbora.

6.Po začetku veljavnosti drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola pogodbenici v dogovorjenem časovnem razmiku, v primeru odpovedi pa v skladu s členom 16 preneseta ali pridobita ustrezno število enot dodeljene količine, veljavnih za drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, da obračunata čiste tokove pravic med njima, kolikor so upravljavci, ki sodelujejo v ETS, za skladnost predali take pravice in kolikor te pravice pomenijo emisije, vključene v Prilogo A h Kjotskemu protokolu. Mehanizem za take transakcije se določi v prilogi k temu sporazumu, ki se sprejme s sklepom Skupnega odbora po začetku veljavnosti spremembe Kjotskega protokola. Priloga vsebuje tudi dogovor o upravljanju deleža prihodkov, uporabljenih za prvi mednarodni prenos enot dodeljene količine. 

Člen 5

Prodaja na dražbi

1.Pogodbenici pravice prodajata samo na dražbah.

2.Do vložitve vloge za dostop do licitiranja na dražbah pravic so upravičeni upravljavci, ki sodelujejo v katerem koli sistemu ETS. Dostop do dražb pravic se upravljavcem iz obeh sistemov ETS zagotovi na nediskriminatorni podlagi. Za zagotovitev neoporečnosti dražb se lahko upravičenost do vložitve vloge za dostop do dražb razširi samo na druge kategorije udeležencev, ki jih ureja zakonodaja pogodbenice ali so posebej pooblaščeni za sodelovanje na dražbah.

3.Dražbe se izvedejo odprto, pregledno in nediskriminatorno ter v skladu z merili iz dela D Priloge I.

POGLAVJE III

LETALSTVO

Člen 6

Vključitev letalskih dejavnosti

Pogodbenici v svoja sistema ETS vključita letalske dejavnosti v skladu z osnovnimi merili iz dela B Priloge I. Pri vključitvi letalskih dejavnosti v švicarski ETS se upoštevajo ista načela, ki se uporabljajo za EU ETS, zlasti v zvezi s pravili o obsegu vključenosti, omejitvah in dodeljevanju.

Člen 7

Pregled Sporazuma v primeru sprememb v zvezi z letalskimi dejavnostmi

1.V primeru sprememb v zvezi z letalskimi dejavnostmi v EU ETS Skupni odbor v skladu s členom 13(2) pregleda ustrezni del B Priloge I.

2.Skupni odbor se v vsakem primeru sestane do konca leta 2018, da pregleda ustrezne določbe Sporazuma v zvezi z obsegom vključenih letalskih dejavnosti v skladu s členom 13(2).

POGLAVJE IV

OBČUTLJIVE INFORMACIJE IN VARNOST

Člen 8

Občutljive informacije

1.„Občutljive informacije“ pomenijo informacije in gradivo v ustni, vizualni, elektronski, magnetni ali dokumentarni obliki, vključno z opremo in tehnologijo, ki sta jih pogodbenici druga drugi zagotovili ali si jih izmenjali v zvezi s tem sporazumom in (i) katerih razkritje nepooblaščenim osebam bi lahko v različnem obsegu škodovalo interesom Švice, Unije ali ene ali več držav članic Unije, (ii) ki jih je treba varovati pred razkritjem nepooblaščenim osebam zaradi varnostnih interesov ene od pogodbenic ter (iii) ki jih je ena od pogodbenic označila z oznako za občutljive informacije.

2.Brez poseganja v zadevne zakone in predpise pogodbenic vsaka pogodbenica varuje občutljive informacije, zlasti pred razkritjem nepooblaščenim osebam ali izgubo celovitosti, v skladu z varnostnimi zahtevami, ravnmi občutljivosti in navodili za ravnanje s podatki iz prilog II, III oziroma IV. „Ravnanje“ vključuje ustvarjanje, obdelavo, shranjevanje, prenos ali uničevanje občutljivih informacij ali katerih koli informacij, ki jih vsebujejo.

Člen 9

Ravni občutljivosti

1.Vsaka pogodbenica je izključno odgovorna za označevanje informacij, ki jih objavi, kot občutljivih in za znižanje ali preklic njihove ravni občutljivosti. Če pogodbenici skupaj objavita občutljive informacije, se dogovorita o označevanju in ravni občutljivosti ter znižanju ali preklicu ravni občutljivosti.

2.Občutljive informacije se označijo z ETS KRITIČNA, ETS OBČUTLJIVA ali ETS OMEJENA glede na njihovo raven občutljivosti, kot je navedena v Prilogi III.

3.Organ izvora občutljivih informacij pogodbenice pošiljateljice bi moral raven občutljivosti informacij znižati takoj, ko te ne potrebujejo več višje ravni varstva, ali preklicati status občutljivosti takoj, ko informacij ni več treba varovati pred razkritjem nepooblaščenim osebam ali izgubo celovitosti.

4.Pogodbenica pošiljateljica obvesti pogodbenico prejemnico o vseh novih občutljivih informacijah in njihovih ravneh občutljivosti ter vseh znižanjih ravni občutljivosti ali preklicih statusa občutljivosti.

5.Pogodbenici sestavita in vodita seznam skupnih občutljivih informacij.

POGLAVJE V

RAZVOJ ZAKONODAJE

Člen 10

Razvoj zakonodaje

1.Ta sporazum ne vpliva na pravico vsake pogodbenice, da spremeni ali sprejme zakonodajo, pomembno za ta sporazum, vključno s pravico do sprejetja strožjih varnostnih ukrepov.

2.Če ena od pogodbenic razvija zakonodajo na področju, ki je pomembno za ta sporazum, o tem pravočasno pisno uradno obvesti drugo pogodbenico. Skupni odbor v ta namen vzpostavi postopek rednega obveščanja in posvetovanja.

3.Po obvestilu v skladu z odstavkom 2 lahko vsaka pogodbenica zahteva izmenjavo mnenj o vsebini obvestila v Skupnem odboru v skladu s členom 13(4), da se zlasti presodi, ali bi zakonodaja neposredno vplivala na merila iz Priloge I.

4.Ko pogodbenica sprejme predlog zakonodajnega akta, ki je pomemben za ta sporazum, izvod posreduje predstavniku(-om) druge pogodbenice v Skupnem odboru.

5.Ko pogodbenica sprejme zakonodajni akt, ki je pomemben za ta sporazum, izvod posreduje predstavniku(-om) druge pogodbenice v Skupnem odboru.

6.Če Skupni odbor ugotovi, da zakonodaja neposredno vpliva na merila iz Priloge I, sprejme sklep o ustrezni spremembi zadevnega dela Priloge I. Tak sklep sprejme pred potekom šestmesečnega obdobja od datuma predložitve zadeve Skupnemu odboru.

7.Če sklepa o spremembi Priloge I ni mogoče sprejeti v roku iz odstavka 6, Skupni odbor v osmih mesecih od predložitve zadeve preuči vse druge možnosti za ohranitev dobrega delovanja Sporazuma in sprejme vse potrebne sklepe za ta namen.

Člen 11

Usklajevanje

1.Pogodbenici se usklajujeta na področjih, ki so pomembna za ta sporazum, in zlasti v zvezi z merili iz prilog, da bi zagotovili pravilno izvajanje Sporazuma in stalno celovitost svojih sistemov ETS ter preprečili selitev virov CO2 in neupravičeno izkrivljanje konkurence med povezanima sistemoma ETS.

2.Tako usklajevanje poteka zlasti z uradno in neuradno izmenjavo ali zagotavljanjem informacij, na zahtevo pogodbenice pa tudi s posvetovanji v Skupnem odboru.

POGLAVJE VI

SKUPNI ODBOR

Člen 12

Sestava in delovanje Skupnega odbora

1.Ustanovi se Skupni odbor, sestavljen iz predstavnikov pogodbenic.

2.Vsaka pogodbenica lahko zahteva sklic sestanka, Skupni odbor pa se sestane v 30 dneh po taki zahtevi.

3.Sklepi, ki jih Skupni odbor sprejme v primerih, predvidenih v tem sporazumu, so po začetku veljavnosti zavezujoči za pogodbenici, ki sprejmeta ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja in uporabe.

4.Skupni odbor sprejme svoj poslovnik. S sklepi, ki jih sprejme Skupni odbor, se strinjata obe pogodbenici.

5. Skupni odbor lahko ustanovi kakršen koli pododbor ali delovno skupino, ki mu lahko pomaga pri izvajanju njegovih nalog.

Člen 13

Naloge Skupnega odbora

1.Skupni odbor je odgovoren za upravljanje tega sporazuma in zagotavljanje njegovega pravilnega izvajanja.

2.Skupni odbor se lahko odloči sprejeti novo ali spremeniti obstoječo prilogo k temu sporazumu.

3.Skupni odbor razpravlja o spremembah členov tega sporazuma, ki jih predlaga ena od pogodbenic. Če se Skupni odbor strinja s predlogom, ga pogodbenicama predloži v sprejetje v skladu z njunimi notranjimi postopki.

4.Na zahtevo, predloženo v skladu s členom 10(3), Skupni odbor izmenja mnenja o predlagani zakonodaji, zlasti o tem, ali zaradi te zakonodaje sistem ETS zadevne pogodbenice ne bi več izpolnjeval meril iz prilog.

5.Ob prekinitvi ali pred obvestilom o odpovedi tega sporazuma v skladu s členoma 15 in 16 Skupni odbor izmenja mnenja in si prizadeva doseči sporazum, da bi preklical prekinitev ali preprečil odpoved.

6.Skupni odbor si prizadeva rešiti spore, ki mu jih pogodbenici predložita v skladu s členom 14.

7.Skupni odbor redno pregleduje Sporazum ob upoštevanju vseh pomembnih sprememb v katerem koli sistemu ETS, tudi v zvezi z nadzorom trga ali začetkom novega obdobja trgovanja, da bi zlasti zagotovil, da povezava ne ogroža domačih ciljev pogodbenic za zmanjševanje emisij ali celovitosti in urejenega delovanja njunih trgov ogljika.

8.Naloge Skupnega odbora so omejene na naloge, predvidene v tem sporazumu.

POGLAVJE VII

REŠEVANJE SPOROV

Člen 14

Reševanje sporov

1.Pogodbenici medsebojne spore o razlagi ali uporabi tega sporazuma predložita v rešitev Skupnemu odboru.

2.Če Skupni odbor spora ne more rešiti v šestih mesecih od predložitve, ga na zahtevo katere koli pogodbenice predloži v rešitev Stalnemu arbitražnemu sodišču v skladu z njegovim pravilnikom iz leta 2012.

3.Mehanizem za reševanje sporov se po prekinitvi ali odpovedi Sporazuma še naprej uporablja za spore iz odstavka 1, ki so nastali med uporabo Sporazuma.

POGLAVJE VIII

PREKINITEV IN ODPOVED

Člen 15

Prekinitev uporabe člena 4(1)

1.Brez poseganja v člen 16 lahko pogodbenica uporabo člena 4(1) tega sporazuma prekine v naslednjih okoliščinah:

a.če meni, da druga pogodbenica v celoti ali delno ne izpolnjuje obveznosti iz člena 2, členov 3(1), 4(1) in 5(3), člena 6 ter členov 8(2), 10(2), (4)–(5) in 18(2) tega sporazuma;

b.če jo druga pogodbenica pisno uradno obvesti, da namerava svoj sistem ETS povezati s sistemom tretje strani;

c.če jo druga pogodbenica pisno uradno obvesti, da namerava odpovedati ta sporazum.

2.Pogodbenica drugo pogodbenico pisno uradno obvesti o svoji odločitvi o prekinitvi uporabe člena 4(1) Sporazuma, pri čemer prekinitev utemelji. Odločitev se objavi takoj po tem, ko je bila o tem uradno obveščena druga pogodbenica.

3.Prekinitev uporabe člena 4(1) Sporazuma je začasna. Če se uporaba člena 4(1) prekine v skladu z odstavkom 1(a) tega člena, se prekinitev konča z rešitvijo spora v skladu s členom 14. Če se uporaba člena 4(1) prekine v skladu z odstavkom 1(b) ali 1(c) tega člena, prekinitev traja tri mesece. Pogodbenica lahko skrajša ali podaljša trajanje prekinitve.

4.Med prekinitvijo v sistemu ETS za skladnost ni mogoče predati pravic, ki izvirajo iz drugega sistema ETS. Vse druge transakcije so še naprej mogoče.

5.Če se od trenutka posredovanja zakonodajnega predloga v skladu s členom 10(3) do roka iz člena 10(6) ne zahteva izmenjava mnenj v Skupnem odboru ali če je Skupni odbor izmenjal mnenja in sklenil, da nova zakonodaja ne vpliva neposredno na merila, pogodbenica uporabe člena 4(1) ne sme prekiniti iz razloga, da druga pogodbenica ne izpolnjuje več obveznosti izpolnjevanja meril iz Priloge I.

Člen 16

Odpoved

1.Pogodbenica lahko ta sporazum kadar koli odpove s pisnim uradnim obvestilom o svoji odločitvi, ki ga drugi pogodbenici pošlje po posvetovanju v Skupnem odboru. Odpoved začne učinkovati šest mesecev po tem, ko druga pogodbenica prejme obvestilo. Po tem, ko druga pogodbenica prejme obvestilo, se odločitev objavi.

2.Če se sistem ETS pogodbenice ukine ali se ne podaljša, ta sporazum samodejno preneha veljati na zadnji dan delovanja zadevnega sistema ETS.

3.V primeru odpovedi se pogodbenici dogovorita o nadaljnji uporabi in shranjevanju informacij, ki sta si jih že izmenjali, razen podatkov, hranjenih v njunih registrih. Če ne dosežeta dogovora, ima vsaka pogodbenica pravico zahtevati izbris posredovanih informacij.

POGLAVJE IX

   KONČNE DOLOČBE

Člen 17

Izvajanje

1.Pogodbenici sprejmeta vse ustrezne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, vključno s sklepi Skupnega odbora.

2.Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

Člen 18

Povezovanje s tretjimi stranmi

1.Pogodbenici tega sporazuma se lahko pogajata s tretjo stranjo, da bi povezale svoje sisteme trgovanja z emisijami.

2.Če se pogodbenica tega sporazuma s tretjo stranjo pogaja o povezavi, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico tega sporazuma in jo redno obvešča o stanju pogajanj.

3.Preden se pogodbenica tega sporazuma poveže s tretjo stranjo, se druga pogodbenica tega sporazuma odloči, ali bo sprejela drugi sporazum o povezavi ali odpovedala ta sporazum. Če sprejme drugi sporazum o povezavi, se prekinitev uporabe člena 4(1) prekliče.

4.Po vzpostavitvi povezave s tretjo stranjo se lahko določbe tega sporazuma spremenijo.

Člen 19

Priloge

Priloge k temu sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 20

Jeziki

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna.

Člen 21

Ratifikacija in začetek veljavnosti

1.Ta sporazum se sklene za nedoločen čas, lahko pa se odpove v skladu s členom 16.

2.Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi notranjimi postopki.

3.Pogodbenici ratificirata ta sporazum ali si izmenjata listini o ratifikaciji šele po tem, ko menita, da so vsi pogoji za povezavo iz tega sporazuma izpolnjeni.

4.Ta sporazum začne veljati 1. januarja po izmenjavi listin o ratifikaciji med pogodbenicama. 

5.Začetek veljavnosti člena 4(6) je odvisen od ratifikacije in začetka veljavnosti spremembe Kjotskega protokola, ki je bila sprejeta v Dohi, za obe pogodbenici, ki sta spremembo sprejeli na osmem sestanku (Sklep 1/CMP.8; drugo ciljno obdobje).

Člen 22

Začasna uporaba

Pred začetkom veljavnosti Sporazuma se od datuma podpisa tega sporazuma začasno uporabljajo členi 11 do 13.

V/na …, dne …

Za Švicarsko konfederacijo:            Za Evropsko unijo:

Priloga I

Osnovna merila

A.Osnovna merila za nepremične naprave

B.Osnovna merila za letalstvo

C.Osnovna merila za registre

Sistem ETS vsake pogodbenice vključuje register in evidenco transakcij, ki izpolnjujeta naslednja osnovna merila v zvezi z varnostnimi mehanizmi in postopki ter odprtjem računov.

Osnovna merila za varnostne mehanizme in postopke:

Registri in evidence transakcij varujejo zaupnost, celovitost, razpoložljivost in verodostojnost podatkov, shranjenih v sistemu. V ta namen pogodbenici izvajata naslednje varnostne mehanizme.

Osnovna merila za odprtje in upravljanje računov:

V zvezi z odprtjem računov se upoštevajo naslednja osnovna merila:

D.Osnovna merila za dražbene sisteme in dejavnosti dražbe

Subjekti, ki izvajajo dražbe pravic v sistemih ETS pogodbenic, izpolnjujejo naslednja osnovna merila in v skladu z njimi izvajajo dražbe.

Priloga II

Tehnični standardi za povezavo

Tehnični standardi za povezavo določajo:

·zgradbo komunikacijske vezi;

·varnost prenosa podatkov;

·seznam funkcij (transakcije, usklajevanje itd.);

·opredelitev spletnih storitev;

·zahteve glede zapisovanja podatkov;

·operativne ureditve (služba za pomoč uporabnikom, podpora);

·načrt za aktivacijo komunikacije in postopek testiranja;

·postopek testiranja varnosti.

V tehničnih standardih za povezavo je določeno, da administratorji sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev, da SSTL, EUTL in komunikacijska vez delujejo 24 ur na dan, 7 dni na teden, ter da so motnje v njihovem delovanju čim manjše.

V tehničnih standardih za povezavo je določeno, da so komunikacije med SSTL in EUTL sestavljene iz varnih izmenjav sporočil SOAP (Simple Object Access Protocol) na podlagi naslednjih tehnologij 1 :

·spletnih storitev, ki uporabljajo protokol SOAP;

·navideznega zasebnega omrežja (Virtual Private Network – VPN) na osnovi strojne opreme;

·XML (Extensible Markup Language – razširljivi označevalni jezik);

·digitalnega podpisa in

·omrežnih časovnih protokolov.

Tehnični standardi za povezavo določajo dodatne varnostne zahteve za švicarski register, SSTL, register Unije in EUTL ter so dokumentirani v „načrtu upravljanja varnosti“. Določajo zlasti, da:

·če obstaja sum, da je varnost švicarskega registra, SSTL, registra Unije ali EUTL ogrožena, se pogodbenici takoj medsebojno obvestita o tem ter prekineta povezavo med SSTL in EUTL;

·se pogodbenici zavežeta, da si bosta v primeru kršitve varnostnih predpisov takoj izmenjali informacije. Če so na voljo tehnični podatki, si administrator švicarskega registra in centralni administrator Unije v 24 urah po kršitvi varnostnih predpisov izmenjata poročilo o incidentu (datum, vzrok, vpliv, popravni ukrepi).

Postopek testiranja varnosti, določen s tehničnimi standardi za povezavo, se izvede pred vzpostavitvijo komunikacijske vezi med SSTL in EUTL in ko je potrebna nova različica ali izdaja SSTL ali EUTL.

Tehnični standardi za povezavo poleg produkcijskega okolja zagotavljajo dve testni okolji, in sicer testno razvojno okolje in sprejemno okolje.

Pogodbenici prek administratorja švicarskega registra in centralnega administratorja Unije zagotovita dokaze, da je bila v zadnjih 12 mesecih v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih določajo tehnični standardi za povezavo, opravljena neodvisna ocena varnosti njunih sistemov. Pri vseh večjih novih izdajah programske opreme se v skladu z varnostnimi zahtevami, ki jih določajo tehnični standardi za povezavo, opravita testiranje varnosti in zlasti penetracijsko testiranje. Penetracijskega testiranja ne izvede razvijalec programske opreme ali njegov podizvajalec.

Priloga III

Ravni občutljivosti in navodila za ravnanje

Pogodbenici se strinjata, da bosta za opredelitev občutljivih informacij, s katerimi ravnata in si jih izmenjujeta na podlagi Sporazuma, uporabljali naslednje ravni občutljivosti:

·ETS omejena;

·ETS občutljiva;

·ETS kritična,

pri čemer so informacije, označene z „ETS kritična“, občutljivejše kot informacije, označene z „ETS občutljiva“, ki pa so občutljivejše kot informacije, označene z „ETS omejena“.

Pogodbenici se strinjata, da bosta na podlagi obstoječe politike EU za klasifikacijo informacij ETS, v primeru Švice pa na podlagi Odloka o varstvu podatkov (IPO) in Zveznega zakona o varstvu podatkov (FADP) pripravili navodila za ravnanje. Ta navodila za ravnanje se bodo predložila v potrditev Skupnemu odboru. Po potrditvi bo treba z vsemi informacijami ravnati v skladu z njihovo ravnjo občutljivosti in pri tem upoštevati ta navodila za ravnanje.

Če pogodbenici raven občutljivosti ocenita različno, se uporabi višja raven.

Zakonodaja vsake pogodbenice vključuje enakovredne osnovne varnostne zahteve za naslednje stopnje ravnanja, pri čemer se upoštevajo ravni občutljivosti ETS:

·Ustvarjanje dokumenta

oViri

oRaven občutljivosti

·Shranjevanje

oElektronski dokument v omrežju

oElektronski dokument v lokalnem okolju

oFizični dokument

·Elektronski prenos

oTelefon in mobilni telefon

oTelefaks

oE-pošta

oPrenos podatkov

·Fizični prenos

oUstni

oOsebna predaja

oPoštni sistem

·Uporaba

oObdelava z aplikacijami IT

oTiskanje

oKopiranje

oOdstranitev s stalne lokacije

·Upravljanje informacij

oRedno ocenjevanje klasifikacije in prejemnikov

oArhiviranje

oBrisanje in uničenje

Priloga IV

Opredelitev ravni občutljivosti ETS

A.1 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti

Zaupnost pomeni rezerviranost informacij ali celotnega informacijskega sistema ali njegovega dela (npr. algoritmov, programov in dokumentacije), ki so dostopni samo pooblaščenim osebam, organom ali postopkom.

Celovitost pomeni zagotovilo, da je informacijski sistem in obdelane informacije mogoče spremeniti samo namerno in zakonito ter da sistem natančno in v celoti zagotavlja pričakovane rezultate.

Pri vseh informacijah ETS, ki se štejejo za občutljive, je treba vidik zaupnosti (oziroma celovitosti) upoštevati glede na morebitni vpliv na poslovni ravni v primeru razkritja (oziroma nenamerne spremembe ali delnega ali popolnega uničenja) teh informacij.

Za vsak varnostni vidik se zaupnost in celovitost ocenita na podlagi opredelitve iz oddelka A.2, nato pa se s pomočjo mreže v oddelku A.3 oceni splošna raven občutljivosti informacij.

A.2 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti

A.2.1 – Opredelitev za „nizko“ raven

Vse informacije v zvezi s sistemom trgovanja z emisijami, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila zmerno škodo, in sicer bi verjetno:

–zmerno vplivala na politične ali diplomatske odnose;

–povzročila negativen vpliv na lokalno podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij;

–povzročila težave posameznikom;

–vplivala na moralo/produktivnost osebja;

–povzročila omejeno finančno izgubo ali zmerno olajšala pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;

–zmerno vplivala na učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic;

–zmerno vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.

A.2.2 – Opredelitev za „srednjo“ raven

Vse informacije v zvezi s sistemom trgovanja z emisijami, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila škodo, in sicer bi verjetno:

–povzročila težave političnim ali diplomatskim odnosom;

–poslabšala podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij;

–povzročila stisko posameznikov;

–povzročila posledično znižanje morale/zmanjšanje produktivnosti osebja;

–povzročila težave pogodbenicama ali drugim institucijam pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi;

–povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;

–vplivala na preiskave kaznivih dejanj;

–pomenila kršitev pravnih ali pogodbenih obveznosti glede zaupnosti informacij;

–vplivala na oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic;

–vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.

A.2.3 – Opredelitev za „visoko“ raven

Vse informacije v zvezi s sistemom trgovanja z emisijami, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila katastrofalno in/ali nesprejemljivo škodo, in sicer bi verjetno:

—negativno vplivala na diplomatske odnose;

—povzročila hudo stisko posameznikov;

—otežila ohranjanje operativne učinkovitosti ali varnosti pogodbenic ali sil drugih sodelujočih držav;

—povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam;

—pomenila kršitev ustreznih zavez glede ohranjanja zaupnosti informacij, ki jih zagotovijo tretje strani;

—pomenila kršitev zakonskih omejitev glede razkritja podatkov;

—vplivala na preiskave ali olajšala izvedbo kaznivih dejanj;

—prikrajšala pogodbenici pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi;

—ovirala učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic;

—ogrozila pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.

A.3 – Ocenjevanje ravni občutljivosti informacij ETS

Na podlagi ocen zaupnosti in celovitosti, izvedenih v skladu z opisom v prejšnjem oddelku, se občutljivost informacij določi z uporabo naslednje preglednice za vzporejanje:

* Morebitne razlike je treba oceniti za vsak primer posebej.

(1)

Navedene tehnologije se trenutno uporabljajo za vzpostavitev povezave med registrom Unije in mednarodno evidenco transakcij ter med švicarskim registrom in mednarodno evidenco transakcij.