52017IR6209

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52017IR6209 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52017IR6209

Mnenje Evropskega odbora regij – Stroški in tveganje nekohezije: strateška vrednost kohezijske politike za uresničevanje ciljev Pogodbe in soočanje z novimi izzivi za evropske regije

COR 2017/06209

UL C 247, 13.7.2018, p. 16–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

13.7.2018

Uradni list Evropske unije

C 247/16

Mnenje Evropskega odbora regij – Stroški in tveganje nekohezije: strateška vrednost kohezijske politike za uresničevanje ciljev Pogodbe in soočanje z novimi izzivi za evropske regije

(2018/C 247/04)

Poročevalec:

Mieczysław Struk (PL/EPP), predsednik Pomorjanskega vojvodstva

Referenčni dokument:

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Moja regija, moja Evropa, naša prihodnost: sedmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji

COM(2017) 583 final

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošne ugotovitve

izraža zadovoljstvo z objavo sedmega poročila o koheziji kot pomembnega izhodišča za razpravo o novi kohezijski politiki po letu 2020; v zvezi s tem poudarja, da naj bi kohezijska politika za obdobje 2014–2020 na primer zagotovila več kot 7,4 milijona zaposlitev, boljše kvalifikacije za skoraj 9 milijonov ljudi in širokopasovni internet približno 15 milijonom gospodinjstev pa tudi podporo za naložbe v 1,1 milijona MSP ter vložila 16 milijard EUR v digitalno gospodarstvo; zato poudarja, da je strošek nekohezije nemogoče oceniti, saj ima teritorialna konvergenca za Evropo, njene državljane, gospodarstvo ter mesta in regije večji pomen kot kadar koli;

ceni, da Evropski parlament redno ocenjuje strošek Neevrope, saj s tem dokazuje, da brez skupnega ukrepanja na evropski ravni na nekaterih področjih gospodarstvo postane znatno manj učinkovito, zmanjša pa se tudi razpoložljivost pomembnih javnih dobrin;

v zvezi s tem obžaluje, da Evropski parlament in Evropska komisija vprašanja stroška nekohezije doslej še nista vključila v svoje analitično delo in postopke odločanja;

se zahvaljuje bolgarskemu predsedstvu Sveta Evropske unije za zaprosilo za pripravo mnenja OR o stroških in tveganju nekohezije, ki OR daje odlično priložnost, da začne širše razmišljanje o strateški vlogi kohezijske politike;

opozarja na osnovno dejstvo, da je krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Evropske unije eden od glavnih ciljev EU, zapisanih v členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije; zato poudarja, da mora kohezijska politika še naprej izpolnjevati svojo nalogo, tj. združiti podporo za najmanj razvita območja v težavah s predlogom za vse regije, da bi se upoštevali njihovi regionalni izzivi in potencial ter spodbujal usklajeni razvoj celotne EU ter s tem jasno dokazala dodana vrednost financiranja EU za državljane; pri tem opozarja tudi na posebnosti regij, ki so opredeljene v členu 349 PDEU;

poudarja, da je kohezijska politika glavna evropska naložbena politika za doseganje navedenih ciljev Pogodbe, z njo pa je mogoče tudi spodbuditi inovacije, obvladovati posledice podnebnih sprememb in prehod k nizkoogljičnemu gospodarstvu ter ublažiti asimetrične gospodarske pretrese z zaščito javnih in rasti prijaznih naložb v regije, kar bi prispevalo k zmanjšanju brezposelnosti mladih in dolgoročne brezposelnosti ter spodbujanju socialne vključenosti; zato OR ponovno izraža odločno podporo zavezništvu za kohezijo #CohesionAlliance (1);

ugotavlja, da ima kohezijska politika enega od najbolje razvitih okvirov uspešnosti med politikami EU ter je najnatančneje spremljana in najbolje ocenjena politika EU, katere učinkovitost se je v zadnjem desetletju nenehno izboljševala;

Ekonomska kohezija

podpira ugotovitve iz sedmega poročila o koheziji, da gospodarstvo EU po gospodarski krizi okreva in da so se regionalne razlike ravno znova začele zmanjševati. Ker pa številne regije še niso dosegle ravni zaposlovanja in BDP na prebivalca, ki so jo imele pred krizo, temveč so glede javnih naložb doživele precejšen zaostanek, ne moremo trditi, da so posledice gospodarske krize odpravljene;

pozdravlja navedene podatke, da so se med letoma 2000 in 2015 manj razvite regije približale povprečju EU, kar zlasti velja za večino regij v državah EU-13. Z zaskrbljenostjo pa ugotavlja, da se razmere v vrsti regij, predvsem v južni Evropi, niso izboljšale, ampak je stanje še slabše kot pred krizo;

10.

opozarja, da so poleg tega gospodarstva v regijah, v katerih je BDP že precej nad povprečjem EU, rasla veliko hitreje, in to zlasti na številnih mestnih območjih, ki so glavni nosilci regionalne konkurenčnosti. Po drugi strani pa se zdi, da so se regije, v katerih je BDP na prebivalca blizu povprečja EU, ujele v „past srednjega dohodka“ z občutno nižjo stopnjo rasti, kot je povprečje v EU;

11.

izraža zaskrbljenost zaradi velikih razlik glede inovacijske uspešnosti, ki je še naprej ozemeljsko skoncentrirana na najbolj razvite regije na severozahodu EU, hkrati pa se razlike še poglabljajo, saj vodilne regije izboljšujejo svoje rezultate, obrobne in manj razvite regije ter regije na prehodu pa so še manj uspešne. To dokazuje pomen lokalnega pristopa od spodaj navzgor, kot so strategije pametne specializacije, pri podpiranju inovativnih zmogljivosti regij;

Socialna kohezija

12.

je zadovoljen, ker se stanje na področju zaposlenosti v EU izboljšuje hkrati z okrevanjem gospodarstva. Kljub temu so regionalne razlike v stopnjah brezposelnosti še vedno velike: več regij v južnih državah članicah beleži več kot 20-odstotno brezposelnost;

13.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da brezposelnost mladih ostaja pereč problem. Še vedno namreč presega stopnjo iz časa pred krizo in je več kot dvakrat višja od stopnje skupne brezposelnosti. Posebej skrb zbujajoče so razmere v manj razvitih regijah in regijah na prehodu;

14.

opozarja na delež ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, saj kljub nekaj pozitivnim znakom ostaja nesprejemljivo velik;

15.

poudarja, da se številna območja, zlasti regije EU-13 in podeželska območja, soočajo z občutnim upadanjem števila prebivalcev zaradi naravnih sprememb in izseljevanja, nekatere druge regije pa doživljajo veliko povečanje skupnega prebivalstva. Na nekatere države članice, regije in mesta je imelo znaten demografski in socialnokohezijski vpliv tudi veliko število migrantov in beguncev, ki od leta 2015 prihajajo v EU;

Teritorialna kohezija

16.

poudarja pomen okolja pri trajnostnem razvoju mest in regij Evrope ter zdravju in blaginji njenih državljanov. Vse več okoljskih vprašanj – predvsem podnebne spremembe ter posledično pogostejše in hujše naravne nesreče, razširitev človeške poselitve, pozidanih območij in industrijskih dejavnosti, izguba biotske raznovrstnosti in drobitev habitatov ter drugi pritiski na okolje, kot je onesnaževanje zraka in vode – ima lahko škodljive posledice za gospodarstva in družbe EU. Kljub napredku glede zmanjšanja pritiskov na okolje OR izraža zaskrbljenost, ker ključni okoljski cilji še niso izpolnjeni, zlasti v osrednjem in vzhodnem delu EU;

17.

je zadovoljen s precejšnjim napredkom pri omejevanju porabe energije in emisij toplogrednih plinov, ugotavlja pa tudi, da je bil del tega napredka zgolj rezultat zmanjšanja dejavnosti med gospodarsko krizo, kar pomeni, da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi dosegli prehod na čiste vire energije, tudi energijo iz obnovljivih virov, in energijsko učinkovitejše gospodarstvo, vključno s prometom z nizkimi emisijami;

18.

opozarja na teritorialni vidik podnebnih sprememb in naravnih nesreč, ki nastajajo zaradi njih, ki imajo za regije različne posledice. OR zato poudarja pomen, ki ga imajo za evropska mesta in regije poglobljene ocene ranljivosti, ukrepi prilagajanja ter zagotavljanje zelene infrastrukture;

19.

poudarja, da je prometno omrežje EU, predvsem železniško, daleč od najboljšega, zlasti v regijah EU-13. OR pri tem opozarja, da sta dokončanje TEN-T, zlasti jedrnega omrežja, ki povezuje glavna vozlišča, in njegova vključitev v nacionalne in regionalne prometne sisteme nujna ne samo za odpravo ozkih grl, skrajšanje potovalnega časa in ublažitev posledic obrobne lege nekaterih regij, temveč – in predvsem – za spodbuditev gospodarskega razvoja celotne EU s povečanjem učinkovitosti enotnega trga. Iz istih razlogov OR poudarja, da je digitalna preobrazba med glavnimi izzivi, s katerimi se soočajo vse regije EU, in opozarja na pomen vse večjih naložb v širokopasovno infrastrukturo ter digitalna znanja in spretnosti;

20.

opozarja, da skoraj tretjina državljanov EU živi in dela v obmejnih regijah, ki so običajno gospodarsko manj uspešne od drugih regij. Kljub občutnemu napredku v zadnjih desetletjih meje še vedno ovirajo pretok blaga, storitev, ljudi, kapitala in idej. To pomeni, da ni mogoče v celoti izkoristiti vseh prednosti integracije. Odstranjevanje ovir, povezanih z mejo, bi obmejnim regijam prineslo občutno povečanje BDP pa tudi občutno zmanjšanje stroškov, povezanih z mejo;

Izzivi za mesta in regije

21.

opozarja, da so demografske spremembe med glavnimi izzivi, s katerimi se sooča EU, in da imajo obsežne gospodarske, družbene in okoljske posledice. Med njimi so staranje prebivalstva, zmanjševanje števila mladih, nižja rodnost, manj delovno aktivnega prebivalstva in beg možganov (odhajanje nadarjenih ljudi). Zaradi teh dejavnikov je demografska rast v veliki meri odvisna od migracijskih gibanj, ki se po različnih regijah EU močno razlikujejo. Ta neravnovesja imajo precejšen socialno-ekonomski učinek tako na območjih, ki se soočajo z odseljevanjem in staranjem – predvsem v regijah na prehodu – ter pogosto zaznavajo tudi prehod k lokalnim storitvam, s katerimi se ne trguje, kar omejuje njihov izvoz, rast in inovacijski potencial, kot na večjih mestnih območjih, kamor se prebivalstvo priseljuje. OR zato poudarja, da mora imeti kohezijska politika odločnejšo vlogo pri premagovanju družbenih izzivov, vključno s staranjem prebivalstva, boleznimi, povezanimi z življenjskim slogom, in brezposelnostjo, predvsem brezposelnostjo mladih, in mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter pri vključevanju migrantov in beguncev ter odpravljanju revščine in socialne izključenosti;

22.

opozarja, da se bodo po vsej Evropi verjetno povečale pogostnost in posledice izrednih vremenskih pojavov. Podnebne spremembe zelo različno vplivajo na posamezne regije, večja izpostavljenost tveganju naravnih nesreč pa pomeni povečanje potencialne škode, zlasti na gosto poseljenih območjih;

23.

pripisuje velik pomen čezmejnemu, nadnacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju za krepitev teritorialne kohezije, spodbujanje solidarnosti med regijami EU in zagotavljanje precejšnje dodane vrednosti ciljem EU;

24.

poudarja dejstvo, da se regije in mesta soočajo z izzivi brez primere, od svetovne konkurence, digitalne preobrazbe in širjenja prelomnih tehnologij, demografskih sprememb in migracij, tveganja revščine in socialne izključenosti do energetske varnosti, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti. Vsi ti izzivi imajo velike teritorialne posledice ter pomenijo neenako porazdelitev koristi in stroškov za evropska regionalna gospodarstva in skupnosti, kar potrjuje sedmo poročilo o koheziji, iz katerega je razviden pojav t. i. regionalnih razvojnih klubov. Potencial teh izzivov za vzajemno krepitev in negativno preoblikovanje gospodarske, družbene in teritorialne podobe Evrope je izjemen, kar lahko pomembno prispeva k poglabljanju obstoječih neenakosti, s čimer bi bil ogrožen cilj Pogodbe glede krepitve kohezije EU;

25.

v zvezi s tem poudarja, da mora kohezijska politika še naprej vlagati v vse regije EU, saj so za njihovo prilagoditev navedenim pretresom potrebne dolgoročne, lokalne in lokalnim razmeram prilagojene strategije, ki lahko zajamejo ekonomski, socialni in teritorialni vidik, ter izkoristiti sinergije med vsemi evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter drugimi instrumenti EU. OR zato ponovno odločno poudarja svoje nasprotovanje morebitni škodljivi obravnavi socialnega vidika in Evropskega socialnega sklada ločeno od kohezijske politike; hkrati potrjuje svoje stališče glede vse pomembnejše vloge, ki bi jo ESS moral imeti pri spodbujanju teritorialne socialne konvergence, in nujne okrepitve vloge lokalnih in regionalnih oblasti pri načrtovanju programov in upravljanju ESS;

26.

izpostavlja, da je na podlagi člena 174 PDEU nujno treba upoštevati teritorialni učinek javnih intervencij, zato znova poudarja pomen ocen teritorialnega učinka pri pripravi javnih politik EU, da bi bile te tako čim bolj učinkovite;

Vloga kohezijske politike

27.

poudarja, da bi morala kohezijska politika biti v osrčju razprave o tem, kako lahko potencial vseh delov EU prispeva h gospodarski rasti in kako lahko vsi državljani EU uživajo prednosti evropske integracije na vključujoč način, pa tudi, kako lahko vsi deli EU izkoristijo priložnosti, ki izhajajo iz svetovne preobrazbe. OR zato znova izraža podporo vzpostavitvi trdne in izboljšane kohezijske politike za vse regije po letu 2020 in poudarja pomembno vlogo, ki bi jo morala ta imeti v EU tudi v prihodnje, kot je že navedel v mnenju Prihodnost kohezijske politike po letu 2020 (2);

28.

ponavlja, da je namen kohezijske politike, ob podpori regionalnih politik posameznih držav članic, zagotoviti enake konkurenčne pogoje, ki celotni EU omogočajo izkoristiti vse prednosti enotnega trga, kar je – skupaj s teritorialno odpornostjo – glavni odločilni element konkurenčnega položaja EU na svetovni ravni. OR hkrati opozarja, da je enotni trg sicer uspešen „konvergenčni stroj“ EU, vendar njegove koristi niso enako razporejene in se ne prelivajo samodejno v prikrajšane regije, vključno s tistimi s posebnimi geografskimi izzivi, in družbene skupine. Zato še vedno obstaja nevarnost večjega gospodarskega in družbenega preloma med gibali rasti EU in drugimi regijami;

29.

v tem smislu poudarja, da je namen kohezijske politike še vedno izredno aktualen, saj vsem državljanom EU, zlasti tistim z manj razvitih območij, omogoča izkoristiti prednosti integracije EU. Slabše razvite regije lahko z njenimi orodji dosežejo in izkoristijo svoj notranji potencial, močnejše regije pa se lažje odzivajo na svetovne izzive. S tega vidika je kohezijska politika najbolj konkreten izraz evropske solidarnosti, saj ljudem v vseh regijah EU ponuja enake priložnosti in boljšo kakovost življenja. OR je zato prepričan, da prihodnja kohezijska politika ne sme veljati za darilo, ampak za nepogrešljiv steber enotnega trga, ki povezuje različne države in regije z različno stopnjo razvoja;

30.

opozarja, da je kohezijska politika glavna evropska politika za boj proti neenakosti regij in za odpravljanje razvojnih vrzeli, ki so posledica različnih izzivov. Pomembno je prispevala k spodbujanju pozitivnih ekonomskih, socialnih in teritorialnih sprememb v EU, po zaslugi kompleksnega horizontalnega pristopa v podporo inovacij, MSP, nizkoogljičnega gospodarstva, prometne infrastrukture, prenove mest, industrijske preobrazbe, diverzifikacije podeželja, pa tudi izobraževanja in usposabljanja, zaposlovanja, kulture in družbene infrastrukture ter socialnega vključevanja, če naštejemo le nekaj področij. OR pri tem izpostavlja, da je treba zagotoviti večje sinergije in usklajevanje med kohezijsko politiko ter sektorskimi politikami in programi EU;

31.

poudarja dejstvo, da je zaradi velikega števila izzivov in njihove občutne teritorialne razsežnosti danes bolj kot kdaj prej potrebna trdna in učinkovita kohezijska politika za vse regije EU, da bi zagotovili trdno in učinkovito Evropsko unijo. OR je prepričan, da lahko kohezijska politika omogoči prožen in lokalno prilagojen odziv na sedanje in prihodnje izzive, zlasti tiste, ki izvirajo iz akutnih kriz, povezanih z globalizacijo; hkrati poudarja, da bo krovni cilj ekonomsko, socialno in okoljsko trdne Evrope ter večje teritorialne kohezije mogoče doseči le, če bodo z ustrezno namensko podporo postala močnejša tako mestna kot podeželska območja, ki se kot funkcionalni prostori dopolnjujejo;

32.

opozarja, da bi bilo treba instrumente kohezijske politike v prihodnje izboljšati, da bodo preprostejši in se bodo lažje odzivali na nove izzive. Ne smejo pa postati preveč zapleteni, saj je praktično nemogoče povezati doseganje ekonomske in socialne konvergence, obvladovanje poslovnih ciklov, zagotavljanje fiskalne discipline in preprečevanje politične erozije; v zvezi s tem ponovno opozarja, da podpira diferenciran pristop k poenostavitvi in okrepitvi sistema za upravljanje in nadzor kohezijske politike;

33.

izpostavlja potrebo po krepitvi vloge evropskega teritorialnega sodelovanja pri odstranjevanju obmejnih ovir in spodbujanju čezmejnega sodelovanja, da bi za državljane EU dosegli konkretne rezultate. V zvezi s tem se zavzema za zadostno prožnost prihodnjih programov evropskega teritorialnega sodelovanja, da se bodo lahko prilagodili posebnim potrebam različnih obmejnih regij, vključno z možnostjo financiranja t. i. projektov za stike med ljudmi in majhnih projektov. OR se poleg tega zavzema za odpravo omejitve oddaljenosti 150 km, ki velja za pomorsko sodelovanje, pa tudi za bolj sorazmeren pristop, kar zadeva zahteve glede državne pomoči, revizije in nadzora v okviru programov evropskega teritorialnega sodelovanja (3). OR hkrati opozarja, da je vse bolj občutna potreba po večji uporabi makroregionalnih strategij, ki bi se morale podpreti s sredstvi kohezijske politike in drugimi politikami EU;

34.

poziva Evropski parlament in Evropsko komisijo, naj razvijeta metodologijo za izračun „stroškov nekohezije“, s katero bi dobili dodatne izmerljive dokaze evropske dodane vrednosti kohezijske politike;

Vrednote, ki so podlaga kohezijske politike

35.

poudarja, da ima izvajanje kohezijske politike številne pozitivne učinke drugod, saj v mnogih regijah prispeva k boljšemu upravljanju in boljšemu delovanju institucij. Ni samo ključni pogoj za gospodarsko rast, ampak tudi trdna podlaga za blaginjo širše družbe, kar vključuje zaupanje državljanov in politično legitimnost EU. Po mnenju OR bi si morali s kohezijsko politiko še naprej prizadevati za novo upravno kulturo v regijah, in sicer s krepitvijo upravljanja na več ravneh, načela partnerstev, srednjeročnega gospodarskega načrtovanja, večletnega načrtovanja programov in financiranja, celostnih lokalnih pristopov in instrumentov pa tudi preglednih postopkov odločanja, ki temeljijo na dejstvih, predhodnega pogojevanja, usmerjenosti v rezultate, tematske osredotočenosti, sistemov na podlagi spodbud, naprednih sistemov upravljanja ter ukrepov obveščanja, da bi se državljani lahko seznanili z njenimi neposrednimi učinki;

36.

poudarja, da je kohezijska politika najbolj učinkovita politika EU, ko gre za preseganje omejitev posameznih politik. Lahko je glavno gibalo strukturne preobrazbe v EU in poveže različne sektorske politike s celostnimi in lokalnimi strategijami pametne specializacije, ki prinašajo prilagojene rešitve na podlagi primerjalnih prednosti, razvojnih priložnosti in izzivov določene regije, kot jih opredelijo državljani, podjetniki in uprava na terenu;

37.

v zvezi s tem poudarja, da je lahko kohezijska politika veliko bolj učinkovita, če se države članice odločijo izvajati tiste strukturne reforme in predhodno pogojevanje, ki prispevajo k boljšemu okolju izvajanja kohezijske politike, vključno z večjo institucionalno zmogljivostjo. OR hkrati vztraja, da bi bilo za kakršno koli nadaljnjo povezavo, tudi finančno, med strukturnimi reformami in kohezijsko politiko treba predvideti dejavno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti prek kodeksa ravnanja za evropski semester, da bi se povečali učinkovitost postopka in odgovornost zanj; poleg tega mora vsaka strukturna reforma prestati preizkus evropske dodane vrednosti in dokazati, da je neposredno povezana s cilji Pogodbe (4);

38.

ugotavlja, da je kohezijska politika dokazala, da je večja vloga regionalnih in lokalnih akterjev ključna za lažjo strukturno preobrazbo. Raziskave so poleg tega pokazale, da obstaja neizkoriščen potencial, da se z večjo uspešnostjo regij poveča tudi produktivnost v vsej državi. Zato OR poudarja, da je treba regije in lokalne oblasti močneje povezati s pametno in trdno kohezijsko politiko v okviru široko zastavljenega spodbujanja kompleksnih in stabilnih razvojnih strategij. S tem bi EU dobila legitimnost na lokalni in regionalni ravni, saj bi evropski proces integracije za državljane postal nekaj bolj otipljivega;

Stroški in tveganje nekohezije za Evropsko unijo: vnaprejšnje opozorilo

39.

poudarja, da je nujno treba zagotoviti okvir politike, ki bo nasledil strategijo Evropa 2020, da bi se lahko tematska osredotočenost in teritorialna odzivnost ohranili tudi po letu 2020;

40.

opozarja, da bi zmanjšanje ali razdrobitev kohezijske politike, na primer z njenim omejevanjem na nekatere kategorije regij ali z izločitvijo Evropskega socialnega sklada, pomenilo precejšnje politično tveganje, saj bi izzvalo dvom o sposobnosti EU za uresničitev ciljev krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije iz Pogodbe, ker v številnih regijah ne bi imela kritične mase podpore, kar bi pomenilo tudi znižanje naložb v ključne evropske cilje;

41.

zato izraža zaskrbljenost, da bi nekohezija v Evropski uniji lahko v najslabšem primeru povzročila:

(a)	povečanje ekonomskih in socialnih razlik med regijami in večje napetosti med državami članicami;

(b)	razpad enotnega trga in manj učinkovito gospodarsko upravljanje v EU;

(c)	neizvajanje evropskega stebra socialnih pravic;

(d)	resne ovire pri obvladovanju izziva migracij;

(e)	zmanjšanje zaupanja v politične institucije EU in samo demokracijo, kar bi lahko vodilo v naraščanje populizma in nacionalizma, s tem pa tudi v politično negotovost in na koncu celo razpad EU;

42.

zato meni, da je preseganje trdovratnega ekonomskega, socialnega in teritorialnega razkoraka v EU ključni dolgoročni izziv za Evropsko unijo kot celoto;

43.

v zvezi s tem ponovno poudarja, da za kohezijsko politiko ne sme veljati nikakršno naknadno pogojevanje na evropski ravni, ki presega lokalne in regionalne oblasti oziroma zaradi katerega bi lahko te postale odvisne od politik nacionalnih vlad.

V Bruslju, 22. marca 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) www.cohesionalliance.eu.

(2) UL C 306, 15.9.2017, str. 8.

(3) Delavnica OR o poenostavitvi evropskega teritorialnega sodelovanja (https://cor.europa.eu/Documents/Migrated/Events/ETC-WORKSHOP-FINAL-REPORT.pdf).

(4) Resolucija OR – Sprememba uredbe o skupnih določbah za sklade ESI v podporo strukturnim reformam (COR-2017-06173-00-00-RES).

Top

Choose the experimental features you want to try