2.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 81/216

Poročevalec:

Petr ZAHRADNÍK

Soporočevalec:

Javier DOZ ORRIT

1.1

Sklepi in priporočila v nadaljevanju dopolnjujejo mnenje ECO/423, ki ga to mnenje popolnoma podpira in nadgrajuje. Poleg tega so skladni s tremi drugimi mnenji o gospodarski prihodnosti Evrope, navedenimi v preambuli.

1.2

EESO pozdravlja napredek v razvoju ekonomske politike euroobmočja in skrbno spremlja razmere, v katerih ta razvoj poteka. Po njegovem mnenju sta zlasti pomembni povezava euroobmočja s fiskalnimi vidiki ter krepitev njegovega institucionalnega okvira.

1.3

EESO meni, da je nujna uravnotežena mešanica ekonomskih politik na euroobmočju, z ustrezno povezanimi monetarnimi, fiskalnimi in strukturnimi komponentami. Glede na predvideno reorganizacijo teh politik v skladu z gospodarskim razvojem to postaja vse pomembnejše.

1.4

EESO se ne strinja s tem, da je Evropski svet zavrnil pozitivno fiskalno naravnanost, in ga poziva, naj premisli o tem sklepu. Dodatni argument za njeno sprejetje je predvsem pričakovani odmik od politike kvantitativnega rahljanja (angl. quantitative easing), ki jo izvaja Evropska centralna banka. EESO hkrati priznava, da je treba pozitivno fiskalno naravnanost pravilno usmerjati, da se še vedno visok javni dolg ne bo še povečal, in jo usmeriti na področja, ki prinašajo jasne dolgoročne koristi.

1.5

EESO ugotavlja, da se gospodarske razmere na euroobmočju izboljšujejo, in priporoča, da se – če želimo ta trend ohraniti in ga spodbuditi – sprejmejo ključni ukrepi za pospeševanje naložb in izvedbo strukturnih reform, ki prispevajo k večji produktivnosti in odpiranju kakovostnih delovnih mest. Izvajanje strukturnih reform bi moralo biti bolj usklajeno s procesom evropskega semestra. EESO poleg tega priporoča, da se pri strukturnih reformah upošteva euroobmočje ali EU kot celota in se ne sprejemajo zgolj enkratni strukturni ukrepi v različnih državah članicah.

1.6

EESO izrecno podpira okrepljeno kohezijo v euroobmočju, in sicer tako tesnejše usklajevanje ekonomske in fiskalne politike kot tudi boljše finančno posredništvo z dokončanjem finančne unije, da se hkrati zagotovi njegov večji vpliv na svetovno gospodarstvo. Za soočenje s temi izzivi EESO priporoča, da se ustrezno okrepi institucionalni okvir euroobmočja.

1.7

EESO meni, da je euro valuta celotne EU; po njegovem mnenju bi bilo treba glede na to, da se gospodarska situacija v EU izboljšuje, znova omogočiti razširitev euroobmočja, kar bi po pričakovanjih pozitivno vplivalo tako na samo območje kot na njegove nove članice.

1.8

EESO ugotavlja, da je treba zaradi brexita in nepredvidljivosti sedanje ameriške vlade pozorno spremljati tudi svetovni politični in gospodarski razvoj.

1.9

EESO se zaveda, da so možnosti za izboljšanje delovanja euroobmočja v okviru sedanjih pravil omejene (zlasti to velja za strukturne ukrepe). Za nekatere bolj temeljne vidike (na primer izboljšanje institucionalnega okvira euroobmočja ali uvedbo novih fiskalnih instrumentov) je treba sprejeti nova pravila.

1.10

EESO poudarja, da bi bilo treba v zvezi z ekonomskimi in političnimi priporočili za leto 2018 sprožiti razpravo o naslednjih temah:

1.11

EESO se dobro zaveda, da mora povečano število naložb pozitivno vplivati na gibanje plač in zmanjšanje brezposelnosti. Poleg tega morajo biti naložbe usmerjene v odpravo neravnovesij, opisanih v tem mnenju, ki utegnejo sicer močno ovirati dolgoročno rast.

1.12

Za zagotovitev nujne podpore državljanov obnovitvi euroobmočja in za izvedbo s tem povezanih strukturnih reform je treba okrepiti socialno razsežnost teh reform ter uvesti demokratične, pregledne oblike upravljanja euroobmočja, katerih cilj sta gospodarska blaginja in visok življenjski standard.

2.1

Evropska komisija je v okviru rednega procesa evropskega semestra novembra 2016 objavila dokument o priporočilu Sveta o ekonomski politiki euroobmočja ter sporočilo z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju. EESO je o teh dokumentih pripravil mnenje (ECO/423), ki je bilo sprejeto na plenarnem zasedanju februarja 2017. Od takrat se je položaj precej spremenil zaradi razvoja gospodarske politike EU ter dejavnosti nekaterih držav članic. Najpomembnejši mejniki so obravnavani v tem dodatnem mnenju, in sicer:

Hkrati so bili v obravnavanem času objavljeni bela knjiga o prihodnosti Evrope ter dokument za razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije ter razmislek o prihodnosti financ EU, ki jih je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker še podrobneje obravnaval v govoru o stanju v Uniji septembra 2017. Opaziti je bilo mogoče tudi jasne spremembe v delovanju euroobmočja s fiskalnega vidika. To mnenje torej upošteva ekonomski razvoj v letu 2018 in predloge EESO glede priporočil o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2018.

2.2

Gospodarstvo trenutno okreva nekoliko hitreje, kot je bilo pričakovati; kljub temu euroobmočje še vedno potrebuje obsežnejše naložbe, ki bi jih bilo mogoče pospešiti tudi z ustreznimi fiskalnimi spodbudami, da se javni dolg dolgoročno ne bi povečal. Posledice krize in uvedenih politik še vedno vplivajo na zaposlovanje, revščino in neenakost ter so tudi razlog za ekonomske in socialne razlike med državami članicami. Zato je nujno izboljšati možnosti za rast z večjo podporo naložb v euroobmočju, hkrati s socialno politiko, ki zmanjšuje revščino in neenakosti. Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi navaja, da so naložbe, hkrati z ustreznim gibanjem plač in stalnim zmanjševanjem brezposelnosti, kar krepi domače povpraševanje, ključni dejavnik vzdržnega gospodarskega okrevanja.

2.3

Poleg tega je v euroobmočju nujna večja kohezija, kar je mogoče doseči z dokončanjem finančne unije, ki bo po pričakovanjih pozitivno vplivala na naložbe, kar je mogoče izvesti že v skladu s sedanjimi pravili; s še tesnejšim usklajevanjem ekonomske in fiskalne politike, usmerjenim v fiskalno zmogljivost euroobmočja in oblikovanje njegovega samostojnega proračuna, z okrepitvijo institucionalne strukture euroobmočja, ki omogoča boljše zastopanje znotraj in zunaj območja, ter z večjo odgovornostjo posameznih članic, za kar pa so zdaj potrebna nova pravila.

2.4

Eden od scenarijev v beli knjigi o prihodnosti Evrope predvideva Evropo več hitrosti, z euroobmočjem kot možno pomembno ločnico. Toda EESO meni, da je euro valuta EU kot celote, zato bi bilo zaželeno ustvariti spodbude za države, ki niso članice euroobmočja, da bi pridružitev območju skupne valute obravnavale kot eno od prednostnih nalog v svoji notranji politiki.

2.5

Evropska komisija se je v zimski in spomladanski napovedi osredotočila na stanje velike negotovosti, tako glede notranjih kot zunanjih tveganj za rast, ki so posledica trgovinskih, finančnih in geopolitičnih dejavnikov. V spomladanski napovedi je izrazila zaskrbljenost zaradi dogajanja v ZDA in Združenem kraljestvu (brexit), ki bi lahko negativno vplivalo na (skromno) okrevanje v Evropi. Trumpova administracija je še manj predvidljiva, kot se je zdelo na začetku, in vztrajno visok plačilnobilančni presežek Nemčije ter euroobmočja je zanjo problem. Ta bi ZDA lahko spodbudil k sprejetju neugodnih ukrepov trgovinske politike, ki bi imeli škodljive posledice za EU in euroobmočje. Tudi potek brexita je težko predvideti: dolg uvod v pogajanja ne vzbuja upanja, da bo končni rezultat dober, glede na rezultate junijskih volitev pa je mogoče pričakovati, da bo prišlo do zapletov in zamud v pogajanjih.

2.6

Komisija je v zadnji gospodarski napovedi, objavljeni spomladi, nakazala, da sta bila njeno priporočilo in mnenje EESO (ECO/423), ki sta pozvala k pozitivni fiskalni naravnanosti za leto 2017 v celotnem euroobmočju – kar pa je Svet zavrnil v priporočilu z dne 10. marca 2017 – korak v pravo smer. EESO se ne strinja z odločitvijo Evropskega sveta in meni, da so tveganja, ki so se medtem pojavila, ter spomladanska napoved Komisije potrdili smiselnost nadaljevanja pozitivne finančne naravnanosti v proračunski politiki.

3.1

Med slovesnostmi ob 60. obletnici podpisa Rimskih pogodb in v razpravah o prihodnosti EU, ki so sledile, je bilo opozorjeno na pomen ekonomske in monetarne unije kot ene od ključnih prednostnih nalog v okviru evropskega povezovanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi bilo kljub preostalim in še nerešenim problemom napačno sprejeti preveč obrambno držo glede euroobmočja. Boljša bi bila ambicioznejši pogled na njegovo prihodnost in prizadevanje za konkretne ukrepe za večji izkoristek njegovega potenciala. EESO se s tem stališčem strinja.

3.2

Glede gospodarske blaginje EU in pravične porazdelitve dobička ter bogastva, ki ga gospodarstvo ustvari, je EESO v mnenju ECO/423 poudaril, da mora uravnotežena mešanica ekonomskih politik vsebovati monetarne, fiskalne in strukturne instrumente ter ukrepe za krepitev delovanja in uspešnosti finančnega trga, vključno z ustrezno ureditvijo, ki preprečuje, da bi nekatere finančne ustanove prevzemale neodgovorna tveganja. EESO izraža prepričanje, da je to zaradi dogajanja v zadnjih mesecih z več vidikov še pomembnejše.

3.3

EESO v celoti podpira dokončanje in poglobitev EMU do leta 2025. S tega vidika je to mnenje skladno s svežnjem preostalih mnenj EESO o gospodarski prihodnosti Evrope, navedenih v preambuli. Po mnenju EESO bi bilo treba posebno pozornost nameniti naslednjim nalogam:

3.3.1

krepitev in nadaljnje usklajevanje fiskalnih, gospodarskih in strukturnih politik, da se ustvari učinkovita mešanica teh ukrepov in v proračunu EU zagotovi izvrševanje obsežne (namenske) proračunske postavke euroobmočja. V dokumentu za razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije je bil prvič na tako visoki politični ravni uporabljen izraz „fiskalna unija“. Ta bi v homogenem monetarnem in ekonomskem okolju ter v okviru delujočega notranjega trga pomenila tudi skupno ali tesno usklajeno fiskalno politiko (z vidika davkov in odhodkov), ki podpira pravično obdavčevanje ter spodbuja sistematičen in učinkovit pristop k davčnim utajam in goljufijam;

3.3.2

nujen pogoj za izboljšanje euroobmočja – v smislu širšega razumevanja ekonomskega upravljanja EU, zlasti procesa evropskega semestra –, je odgovornost posameznih akterjev: odgovornost in obveznosti posameznih držav članic glede vseh mehanizmov ekonomskega upravljanja bi bilo treba ohraniti ali celo povečati, vključno z objektivnim spremljanjem, izvajanjem vseh preventivnih in korektivnih ukrepov ter navsezadnje sankcijami, če so potrebne;

3.3.3

odbori za produktivnost se priporočajo kot primerno orodje, ki temelji na aktivni udeležbi vseh socialnih partnerjev in lahko olajša izvajanje strukturnih reform, ki z odpravo nekaterih regulativnih ovir in preprek ter brez poseganja v veljavne socialne pravice in pravice delavcev ne le izboljšajo ekonomske zmogljivosti posameznih držav članic, temveč tudi bistveno prispevajo k povečanju funkcionalnosti in homogenosti enotnega trga kot celote;

3.3.4

bistveno izboljšanje učinkovitosti finančnega posredništva s sodelovanjem celotnega spektra udeležencev na finančnem trgu v skladu z zamislijo o bančni uniji in uniji kapitalskih trgov. Prizadevanja za učinkovitejše finančno posredništvo bi morala biti usmerjena zlasti v realne naložbe, in ne v povečanje obsega virtualnega finančnega sektorja;

3.3.5

zunanje zastopanje EMU, ki je glede na spremembe v svetovnem gospodarstvu izredno pomembno za močno in spoštovanja vredno euroobmočje. Izredno pomembno je, da države članice sporazumno dosežejo dogovor, ki ga zagovarjajo v odnosih s svetovnimi partnerji in s katerim EU zastopa enotno stališče, pa tudi, da se naredi korak naprej v smeri ustrezne institucionalne strukture, ki bi bila v skladu s skupnimi interesi v globalnem kontekstu (4);

3.3.6

razmislek o možnosti razširitve sedanjega euroobmočja v utemeljenih primerih; nekatere države, zlasti v srednji in vzhodni Evropi, imajo zelo pozitivne kazalnike ekonomske uspešnosti in so v okviru evropskega semestra ocenjene zelo pozitivno. Zdi se, da bi lahko podprle delovanje euroobmočja in povečale njegovo težo v EU;

3.3.7

ne nazadnje, uvedba instrumentov, ki so potrebni za pridobitev podpore državljanov za novi projekt EMU in s katerimi se zagotovi, da so odločitve v okviru ekonomskega upravljanja demokratične in da enotni trg dopolnjuje močan socialni steber.

3.4

EESO meni, da je za delovanje euroobmočja osrednjega pomena spodbujati večje naložbe ter uvajati in izvajati strukturne reforme, ki bi jih bilo mogoče celo bolj spodbujati znotraj procesa evropskega semestra, zlasti ob upoštevanju enotnega trga. Naložbe, ki se financirajo s sredstvi Evropske investicijske banke, Evropskega investicijskega sklada ali Evropskega sklada za strateške naložbe, prinašajo pozitivne rezultate, kamor sodijo tudi nujni regionalni projekti. Vendar pa jih še vedno ni dovolj za premostitev naložbene vrzeli, do katere je prišlo predvsem v obdobju krize. Ti instrumenti naj bi pomagali vzpostaviti dovolj trden sistem, ki omogoča delitev javnih in zasebnih virov financiranja. V ta namen bi bilo treba izkoristiti urejeno prožnost v okviru Pakta za stabilnost in rast, da se omogoči uporaba zlatega pravila, po katerem je treba naložbe in z njimi povezane tekoče izdatke upravljati tako, da v prihodnje prinašajo koristi in rezultate. Strukturne reforme bi bilo treba z ravni posameznih držav članic odločno preusmeriti v splošno delovanje enotnega trga.

3.4.1

Njihov cilj bi morala biti v prvi vrsti odprava sedanjih neravnovesij in vzpostavitev ugodnih pogojev za dolgoročni razvoj v skladu s cilji trajnostnega razvoja OZN. Med ta neravnovesja sodijo tudi vse večje razlike znotraj EU in znotraj posameznih držav članic. Strukturne reforme bi morale voditi k sprejetju ukrepov, pri katerih se upošteva celoten kontekst EU, ne zgolj obrobne potrebe posameznih držav članic.

3.4.2

V okviru EU bi morale biti reforme usmerjene ne le v notranjepolitične prednostne naloge, pač pa bi jih bilo treba obravnavati z vidika EU kot celote: v povezavi s strateškimi projekti, ki lahko EU prinesejo precejšnjo dodano vrednost.

3.4.3

Hkrati s strukturnimi reformami bi bilo treba spodbujati kakovostna delovna mesta s poudarkom na primernih plačah in spoštovanju socialne pravičnosti.

3.4.4

Potrebnih je še veliko reform je za izboljšanje zakonodaje, ki lahko podpre razvoj podjetij in državljanom zagotovi ustrezno zaščito. Med področja, na katerih so potrebne strukturne reforme, sodijo: pravila o ustanovitvi podjetja, gradbena dovoljenja, pridobivanje posojil, plačevanje davkov, čezmejno trgovanje, vpis nepremičnin in uskladitev davčne politike. Vse to bi prispevalo k dobremu delovanju notranjega trga in hkrati omejilo nepravično konkurenco na njem. Pomembno je tudi javno oziroma politično ozračje (tj. učinkovitost in integriteta javnega sektorja, gotovost in stabilnost v času izvajanja projekta). Poudariti je treba, tudi zaradi sprejemanja teh reform v javnosti, da je proces, ki je v ozadju izvajanja reform, izredno zapleten in da je njihov makroekonomski rezultat odvisen od mnogih drugih težavnih procesov, ki potekajo na mikroravni. Za pridobitev podpore javnosti za reforme je nujno, da se te posledice pojasnijo. Podpora javnosti pomeni tudi, da se odločitve o uvajanju instrumentov, ki naj bi v prihodnje pomagali pri delovanju euroobmočja, sprejemajo legitimno in demokratično ter v pravem ravnovesju med ekonomskim in socialnim stebrom.

3.4.5

Povezavo med potrebnimi strukturnimi reformami, evropskim semestrom, večletnim okvirom izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ali, splošneje, proračuna EU) ter bolje razvitim in učinkovitejšim euroobmočjem je mogoče še okrepiti. Tesnejša povezava med strukturnimi reformami in proračunom EU, katere namen je spodbujati srednje- do dolgoročno konvergenco, je močno odvisna od pričakovane omejitve politike kvantitativnega rahljanja, ki jo izvaja ECB; strožja monetarna politika bo namreč omogočila večji izkoristek fiskalnih tokov.

3.5

Hkrati so potrebna ponovna prizadevanja za večjo konvergenco življenjskih in socialnih standardov ter plač znotraj posameznih držav članic in med njimi, kar je minimalen pogoj za večje zaupanje v EU in zagotovitev prihodnosti Evrope. Konvergenco bi bilo treba podpreti z evropskim stebrom socialnih pravic.

3.5.1

Glede na navedeno so potrebne politike, ki bodo okrepile domače povpraševanje v EU in na splošno v euroobmočju, zlasti pa v državah z visokim plačilnobilančnim oziroma trgovinskim presežkom, da se znova doseže ravnovesje znotraj euroobmočja in v odnosu do preostalih delov sveta.

3.5.2

Strategije za konkurenčnost držav članic EU ne bi smele temeljiti na predpostavki, da bodo ravni plač ostale nizke. Rezultat učinkovite mešanice gospodarskih politik bi morala biti oživitev naložb v infrastrukturo, višji izdatki za izobraževanje, raziskave, usposabljanje, znanje in spretnosti pa bi morali pozitivno vplivati na rast produktivnosti ter plač in dohodka. Hkrati bi morali biti upoštevani življenjski cikel, razvoj poklicne poti in spreminjajoči se življenjski stroški. EESO se sicer zaveda, da so razmere v posameznih državah članicah različne in da te nosijo glavno odgovornost za urejanje tega področja s sodobnimi oblikami kolektivnih pogajanj.

3.5.3

Stanje na trgu dela v več državah euroobmočja je takšno, da je jasno, da bi bilo treba predvidene strukturne reforme na tem področju osredotočiti na zmanjšanje visoke ravni začasnih in neprostovoljnih zaposlitev za skrajšani delovni čas, povišanje plač ter spodbujanje kakovostnih delovnih mest z bolj usposobljeno in izobraženo delovno silo. Trden socialni dialog in kolektivna pogajanja, ki temeljijo na avtonomiji socialnih partnerjev, bi morala biti podlaga za novo obliko reforme dela. S tem se povečata socialna pravičnost in produktivnost gospodarstva.

3.6

V okviru sedanjih pravil je mogoče izvajati predvsem ukrepe za uvajanje strukturnih reform in krepitev usklajevanja ekonomske in fiskalne politike. V naslednjem večletnem finančnem okviru po letu 2020 se lahko ti ukrepi še okrepijo. Po drugi strani pa dodatno utrjevanje euroobmočja s skupno proračunsko politiko ali močnejšo prisotnostjo euroobmočja na svetovnem prizorišču zahteva uvedbo povsem novih pravil.

4.1

EESO iz razlogov, navedenih v tem mnenju, poziva Evropsko komisijo in Svet, naj v priporočila o ekonomski politiki euroobmočja za leto 2018 vključita primerno pozitivno fiskalno naravnanost. Ta predlog je ključnega pomena zlasti zato, ker je treba zagotoviti ustrezno in trajnostno gospodarsko rast ter delujočo mešanico ekonomske in monetarne politike, katere ekspanzivne narave ni mogoče podaljševati v neskončnost.

4.2

EESO je mnenja, da je treba pri izvajanju naložbenega načrta za Evropo, ki ga podpira, dati prednost projektom, ki so v skladu s cilji trajnostnega razvoja ter socialno in okoljsko odgovornostjo.

4.3

EESO je prepričan, da razvoj vzorca ekonomske politike EU v zadnjih nekaj mesecih precej jasno kaže, da se podpora za pristop, ki vodi k fiskalni uniji na temelju euroobmočja, povečuje. V zvezi s tem priporoča skrbno spremljanje tega razvoja in je pripravljen sodelovati v procesu krepitve fiskalne osredotočenosti kot pogoja za bolj homogeno euroobmočje. Poleg tega je nujno opazovati, kako se ta razvoj odraža v možnih spremembah institucionalnih struktur in ureditev.

4.4

EESO še naprej verjame, da v času, ko je poglobitev EMU znova prednostna naloga, ne smemo podcenjevati procesov, ki so povezani z učinkovitejšim in bolje delujočim enotnim trgom. Učinkovit in delujoč enotni trg je temeljna zahteva, ki mora biti izpolnjena, preden sploh lahko razmišljamo o poglobitvi EMU. EMU bo lahko izpolnila pričakovanja glede koristi, ki naj bi jih prinašala, le če se bo enotni trg še naprej odpiral in liberaliziral, če bo postal bolj homogen in če bodo odpravljene vidne in skrite protekcionistične ovire na nacionalni ravni.

4.5

EESO se strinja s stališčem, da mora biti poglobljena EMU povezana tudi s procesom finančnega posredništva. Bančna unija in unija kapitalskih trgov sta ključna elementa finančne unije. Bančna unija se nanaša predvsem na stabilno in predvidljivo obnašanje bančnega sektorja. Podpirati jo morajo ustrezni finančni viri, da se je mogoče soočiti z morebitnimi bančnimi zlomi. Unija kapitalskih trgov pa se zdaj razume kot širjenje možnosti za dodeljevanje finančnih virov in je še vedno v zgodnji fazi razvoja. Izboljšati bi bilo treba finančno posredništvo na področju realnih naložbenih dejavnosti.

4.6

Prihodnost EU je odvisna tudi od krepitve njenega povezovanja in utrditve njene vloge v svetovnem okviru. To je ena od glavnih prednostnih nalog, zlasti sedaj, in je v skupnem interesu vseh držav članic EU. Za uresničitev tega cilja bi bilo koristno okrepiti skupno zastopanje EU na mednarodnem prizorišču in na tej ravni spodbujati in spoštovati skupne vrednote, načela in politike, kot so politične in ekonomske svoboščine, enakost in socialna pravičnost, pomen svobodnega podjetništva za trgovino in naložbe, vzpostavitev pogojev za pravično in odprto konkurenco ter odprava nezakonitih in kaznivih podjetniških praks, kot je zloraba davčnega sistema ali postopkov javnih naročil. Poleg tega je neizogibno spoštovanje socialnih in državljanskih pravic ter osnovnih zahtev glede okoljskih standardov.