EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.12.2017

COM(2017) 747 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu
s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96

KAZALO

1.    Ozadje    

2.    Glavne ugotovitve    

2.1.    Pravočasnost in popolnost    

2.1.1.    Pravočasnost    

2.1.2.    Popolnost    

2.2.    Doslednost    

2.2.1.    Kakovost in točnost    

2.2.2.    Primerljivost    

2.3.    Relevantnost    

2.4.    Dostopnost    

2.4.1.    Spletna podatkovna zbirka    

2.4.2.    Objave in preglednice s podatki    

2.4.3.    Metapodatki    

2.5.    Zaupnost podatkov    

3.    Obremenitev in stroškovna učinkovitost    

4.    Zaključek    

5.    Priporočila    

1.Ozadje

Komisija (Eurostat) zbira statistične podatke o ribogojstvu na podlagi Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 1 . Člen 11 Uredbe določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaka tri leta predložiti poročilo o kakovosti in relevantnosti statističnih podatkov, ki so jih sporočile države članice. V poročilu mora biti analizirana tudi stroškovna učinkovitost sistema za zbiranje podatkov in poudarjene vse dobre prakse, s katerimi bi se lahko zmanjšala delovna obremenitev držav članic ter zagotovili uporabnejši in bolj kakovostni podatki.

Uredba se uporablja za vseh 28 držav članic EU ter za Norveško, Islandijo in Lihtenštajn (velja namreč za Evropski gospodarski prostor). Luksemburg in Lihtenštajn nimata tržne ribogojne proizvodnje, zato sta izvzeta iz obveznosti sporočanja podatkov.

To poročilo temelji zlasti na poročilih o kakovosti ribogojstva, ki so jih države članice predložile za referenčno leto 2015. Večina držav članic je poročila o kakovosti za leto 2015 izpolnila pravočasno, tako da so se lahko upoštevala za to ocenjevalno poročilo. Bolgarija, Italija in Poljska pa tega niso storile, zato so informacije, ki so na voljo za te države, vzete iz prejšnjih poročil o kakovosti. Komisija (Eurostat) je analizirala tudi podatke o ribogojstvu za obdobje 2013–2015. Evropski statistični sistem (ESS) je zagotovil informacije o skupnih stroških zbiranja podatkov. Zato so v tem poročilu ocenjene pravočasnost, popolnost, doslednost, dostopnost in zaupnost podatkov na splošno; obravnavana sta tudi obremenitev zaradi postopka zbiranja podatkov in njegova stroškovna učinkovitost.

Prejšnji ocenjevalni poročili o statistiki ribogojstva, predloženi na podlagi Uredbe, sta bili objavljeni junija 2015 2 (za podatke za obdobje 2011–2013) in julija 2012 3 (za podatke za obdobje 2008–2010). Obe poročili sta bili objavljeni s šestmesečno zamudo. To poročilo je objavljeno pravočasno, vendar zajema le dve leti, saj podatki za leto 2016 ob pripravi poročila še niso bili na voljo.

2.Glavne ugotovitve

2.1.Pravočasnost in popolnost

2.1.1.Pravočasnost 

Večina držav članic je v zadnjih letih upoštevala roke za predložitev podatkov, tretjina pa jih je nekaj naborov podatkov poslala po roku. V večini primerov je bila zamuda razmeroma majhna. Komisija (Eurostat) je sprejela ukrepe za iskanje rešitev s Francijo in Italijo, ki sta podatke večkrat poslali zelo pozno.

Komisija (Eurostat) je podatke objavila takoj po njihovi potrditvi. Veljavni podatki so v javni podatkovni zbirki Komisije (Eurostata) običajno na voljo do konca marca v letu po roku. Podatki se lahko revidirajo kadar koli med letom.

2.1.2.Popolnost 

Glavni nabor podatkov o ribogojstvu (proizvodnja v ribogojstvu) je bil razmeroma popoln. Sčasoma je postal popolnejši. Več držav je imelo težave z naborom podatkov o ikrah za prehrano ljudi. O tem vprašanju se je razpravljalo na zadnjem srečanju delovne skupine za statistiko ribištva aprila 2017.

V preglednici o vnosu v ribogojstvo na podlagi ujetja so pogosto manjkale cene na enoto, ker so bili v naboru podatkov zbrani podatki o drstečih ribah, ujetih v naravi. Nekateri ribogojni objekti drstečih rib niso kupili, ampak so jih ujeli sami, v teh primerih pa je bilo cene težko oceniti. V preglednici so manjkali nekateri podatki, povezani s proizvodnjo v vališčih in vzgajališčih. Pogosto je bil razlog za to spremenljiva proizvodnja v državah, kjer je bil obseg proizvodnje zelo majhen.

2.2.Doslednost

2.2.1.Kakovost in točnost

Podatki so bili na splošno dobre kakovosti, saj je bila stopnja odziva na zbiranje podatkov s popisom v večini držav zelo visoka. Skoraj vse države članice so presodile, da pristranskost, povezana z neodzivnostjo, ne obstaja ali je zanemarljiva. Zelo malo jih je poročalo o napakah pri merjenju, vzorčenju ali vnosu podatkov.

Napake pri zajetju so bile prav tako zanemarljive. Napake pri razvrstitvi vrst ali metod so bile redke in so zelo malo vplivale na kakovost podatkov.

2.2.2.Primerljivost

S smernicami Eurostata za zbiranje podatkov iz leta 2015 se je izboljšala geografska primerljivost podatkov. Statistiko ribogojstva, ki je bila predložena Komisiji (Eurostatu) na podlagi Uredbe, je mogoče med državami članicami dobro primerjati.

Države članice so poročale le o manjših razlikah, ki izhajajo iz metodoloških sprememb od prvega zbiranja podatkov do najnovejšega (2015).

2.3.Relevantnost 

Podatki, zbrani na podlagi Uredbe, so bistveni za informirano in z dokazi podprto oblikovanje politik na nacionalni ravni in ravni EU. Podatki o ravneh proizvodnje in gibanjih so pomembni za analizo razvoja sektorja ribogojstva v okviru skupne ribiške politike. Količinski podatki so osrednjega pomena pri oblikovanju večletnih nacionalnih načrtov držav članic za trajnostno ribogojstvo. Oblikovalcem politike, industriji in civilni družbi zagotavljajo trdne temelje, na katerih je treba graditi prihodnost sektorja.

Poleg tega so podatki pomemben vir za publikacije in storitve drugih organizacij. Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj sta močno odvisni od statistike, zbrane na podlagi Uredbe. Evropska opazovalnica trgov za proizvode iz ribištva in akvakulture uporablja podatke Komisije (Eurostata) pri pripravi strukturne analize evropske ribiške in ribogojne industrije. Svetovna trgovinska organizacija uporablja evropsko statistiko ribogojstva pri pregledu trgovinske politike.

Skoraj vse države članice so potrdile, da podatke o ribogojni proizvodnji potrebujejo tudi na nacionalni ravni. Večino nacionalnih potreb po podatkih so v celoti ali skoraj v celoti izpolnili podatki, zbrani na podlagi Uredbe. Vendar Uredba ne zajema pomembnih podatkov o vnosu krme, namenu proizvodov, proizvodnih stroških, zaposlovanju in drugih socialno-ekonomskih spremenljivkah. Socialno-ekonomske informacije za morsko akvakulturo se zbirajo na podlagi Uredbe (EU) 2017/1004 4 . Nasprotno pa so nekatere države članice navedle, da je zbiranje podatkov preveč podrobno in obremenjujoče za nacionalne potrebe.

2.4.Dostopnost

2.4.1.Spletna podatkovna zbirka 

Statistika ribogojstva se v javni podatkovni zbirki Komisije (Eurostata) 5 pojavlja kot naslednji nabori podatkov:

·proizvodnja v ribogojstvu, razen v vališčih in vzgajališčih (fish_aq2a);

·proizvodnja iker v ribogojstvu za prehrano ljudi (fish_aq2b);

·vnos v ribogojstvo na podlagi ujetja (fish_aq3);

·proizvodnja iker v vališčih in vzgajališčih (fish_aq4a) in

·proizvodnja nedoraslih rib v vališčih in vzgajališčih (fish_aq4b).

Poleg tega je polovica držav članic podatke objavila v nacionalnih spletnih podatkovnih zbirkah ali kot prenosljive letne preglednice. Dostop do teh izdelkov je vedno brezplačen.

2.4.2.Objave in preglednice s podatki

Komisija (Eurostat) je podatke in članke o ribogojstvu objavila v svoji spletni zbirki Statistics Explained in statističnih knjigah 6 .

Večina držav članic je statistiko ribogojstva redno objavljala v različnih poročilih, ki so jih v nekaterih primerih spremljala sporočila za javnost.

2.4.3.Metapodatki

Komisija (Eurostat) je v skladu s Prilogo VI k Uredbi nacionalna poročila o kakovosti zbirala vsako leto. Ta poročila so vsebovala podrobne informacije o kakovosti podatkov in metodah, uporabljenih za njihovo zbiranje. Nacionalna poročila o kakovosti, ki so bila pripravljena v skladu s smernicami evropskega statističnega sistema, so bila zbrana v orodju za obdelavo metapodatkov evropskega statističnega sistema (ESS Metadata Handler).

Evropski referenčni metapodatki o statistiki ribogojstva z zgoraj navedenimi preglednicami s podatki so objavljeni v javni podatkovni zbirki Komisije (Eurostata). Metapodatki se pregledujejo letno.

2.5.Zaupnost podatkov

Ena od pomanjkljivosti, ki je vplivala na statistiko ribogojstva, zbrano na podlagi Uredbe, je bil veliko število celic z zaupnimi podatki. Glavna razloga za to sta bila dva. Prvič, v Uredbi se zahteva zelo podrobna struktura podatkov, zaradi česar so podatki zelo razdrobljeni. Drugič, struktura sektorja ribogojstva je zelo specializirana. Zaradi tega je v sektorju omejeno število podjetij, ki se ukvarjajo z le nekaj vrstami in uporabljajo eno glavno proizvodno metodo. Zato so številni podatki o posameznih vrstah in agregatih zaupni.

Leta 2015 je imela skoraj polovica držav članic težave z vprašanji zaupnosti podatkov pri glavnem naboru podatkov v zvezi z ribogojno proizvodnjo. To je pomenilo, da so agregati EU za večino vrst ostali zaupni, pogosto zaradi zaupnih podatkov v eni sami državi članici. Vendar je bilo mogoče nacionalne podatke o skupnem obsegu in vrednosti proizvodnje za leti 2014 in 2015 objaviti za vse države članice. Zaradi zaupnih podatkov iz ene države članice ni bilo mogoče objaviti agregata EU za vnos v ribogojstvo na podlagi ujetja. Proizvodnja iker za prehrano ljudi v vsej EU je ostala zaupna zaradi nišne proizvodnje v treh državah članicah. Podatki o proizvodnji v vališčih in vzgajališčih so bili zaupni v več državah članicah.

Komisija (Eurostat) in države članice so vložile čas in trud, da bi uporabnikom podatkov zagotovile čim več podatkov, hkrati pa zaščitile statistično zaupnost in zagotovile, da postopek ostane kar najučinkovitejši.

3.Obremenitev in stroškovna učinkovitost

Čas in trud, ki sta bila vsako leto potrebna za zbiranje, urejanje in obdelavo podatkov na nacionalni ravni, sta bila zelo različna. Polovica držav članic je za urejanje naborov podatkov v skladu z Uredbo potrebovala manj kot 10 tednov, druga polovica pa več kot 10 tednov. Čas, potreben za celotni postopek zbiranja podatkov, se od začetka veljavnosti Uredbe ni skrajšal v nobeni državi članici, iz česar je razvidno, da imajo težave s povečanjem učinkovitosti.

Nekatere države članice so pri tem poročale, da jim je uspelo zmanjšati obremenitev dajalcev podatkov. Vprašalniki so ostali enaki in dajalci podatkov so ugotovili, da je odgovarjanje nanje postalo rutinsko. Obremenitev so pomagali zmanjšati tudi spletni vprašalniki in podjetjem prilagojena podpora. Dajalci podatkov so za izpolnitev vprašalnika v povprečju potrebovali tri ure. Število dajalcev podatkov je znašalo od 4 000 v Nemčiji do manj kot 50 na Malti, v Belgiji, na Cipru in Nizozemskem.

ESS je izvedel stroškovno analizo evropskih statističnih proizvodov. Ocene stroškov za statistiko ribogojstva je poslalo 20 držav članic. Povprečni letni stroški nacionalnega zbiranja podatkov so znašali približno 66 000 EUR ali v povprečju 0,18 % celotne vrednosti ribogojne proizvodnje. V nekaterih ocenah stroškov niso bili zajeti celotni stroški priprave statistike ribogojstva, ampak le neposredni stroški, ki jih je imel zadevni nacionalni inštitut.

4.Zaključek

Statistika ribogojstva se je v zadnjih letih razvila v stabilen niz podatkov z razmeroma pravočasnim, popolnim in doslednim rezultatom za uporabnike podatkov ne le na evropski in svetovni ravni, temveč tudi na nacionalni ravni. Oblikovalcem politike, industriji in civilni družbi zagotavlja trdne temelje za prihodnji razvoj sektorja.

Nekatere države članice so imele še naprej težave s pravočasnostjo in točnostjo zbiranja in zagotavljanja podatkov. Smernice Eurostata za zbiranje podatkov so prispevale k doslednejšemu zbiranju podatkov o ribogojstvu.

Glavna pomanjkljivost, ki vpliva na statistiko ribogojstva, je količina zaupnih podatkov. To je povezano z zahtevami po podrobni razčlenitvi podatkov iz Uredbe ter s specializirano in skoncentrirano strukturo sektorja ribogojstva.

Države članice so zmanjšale obremenitev dajalcev podatkov, vendar se ni jasno in merljivo povečala učinkovitost. Povprečni letni stroški priprave statistike ribogojstva so bili 66 000 EUR na državo. Vendar je bil povprečni delež stroškov zbiranja podatkov v celotni ekonomski vrednosti ribogojne proizvodnje precej majhen.

5.Priporočila

Komisija (Eurostat) bo še naprej sodelovala z državami članicami pri pripravi dobrih praks, priporočil in smernic, da bi se zmanjšala količina zaupnih podatkov, ki se Eurostatu zagotovijo na podlagi Uredbe.

Na nacionalni ravni bi bilo treba nadalje spodbujati uporabo elektronskih vprašalnikov, saj pripomorejo k učinkovitejšemu zbiranju podatkov. Primeri dobre prakse so tudi nacionalne smernice za zbiranje podatkov in službe za pomoč uporabnikom, ki dajalcem podatkov zagotavljajo prilagojeno pomoč.

Komisija (Eurostat) si prizadeva za nenehno izboljševanje kakovosti in razpoložljivosti evropske statistike. Zavezala se je tudi zmanjšanju obremenitve držav članic in dajalcev podatkov. Zato je v svoj letni delovni program za leto 2017 7 vključila projekt za racionalizacijo in poenostavitev statistike ribištva. V okviru tega projekta se proučuje, kako se podatki zbirajo zdaj, pripravlja pa se tudi strategija, da bo statistika ribogojstva bolj ustrezala svojemu namenu. S projektom se zagotavlja usklajevanje s statističnimi podatki, zbranimi na podlagi Uredbe (EU) 2017/1004, in večja usklajenost s standardnim vprašalnikom o ribogojstvu, ki ga priporoča koordinacijska delovna skupina za statistiko ribištva 8 .

(1)

     Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (UL L 218, 13.8.2008, str. 1).

(2)

   Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (COM(2015) 297 final).

(3)

     Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (COM(2012) 422 final).

(4)

     Uredba (EU) 2017/1004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (UL L 157, 20.6.2017, str. 1).

(5)

     http://ec.europa.eu/eurostat/data/database.

(6)

     Najnovejša je „Agriculture, forestry and fishery statistics – 2016 edition“ (Statistični podatki za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo – izdaja za leto 2016), ISBN 978-92-79-63351-5.

(7)

     http://ec.europa.eu/eurostat/web/ess/-/the-european-statistics-annual-work-programme-20-1.

(8)

     Koordinacijska delovna skupina za statistiko ribištva je bila ustanovljena leta 1959 z resolucijo št. 23/59 konference FAO, da bi usklajevala statistične programe za ribištvo pri regionalnih ribiških organih in drugih medvladnih organizacijah. Njen namen je (i) nenehno pregledovati zahteve za statistiko ribištva (vključno z ribogojstvom); (ii) se dogovarjati o standardnih konceptih, opredelitvah, klasifikacijah in metodologijah za zbiranje in primerjavo statistike ribištva ter (iii) predlagati načine za usklajevanje in racionalizacijo statističnih dejavnosti med zadevnimi medvladnimi organizacijami (http://www.fao.org/fishery/cwp/en). Pred kratkim je kot priporočilo za minimalne zahteve za statistiko ribogojstva pripravila osnutek standardnega vprašalnika o ribogojstvu.