52017DC0354

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 354 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Osmo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

I.UVOD

Ta dokument je osmo mesečno poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije, ki zajema najnovejše dogodke na področju dveh glavnih stebrov: boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter sredstvom, ki se uporabljajo v ta namen, ter krepitve naše obrambe in odpornosti proti navedenim grožnjam.

Evropo je v zadnjih tednih ponovno prizadel val terorističnih napadov. Manchester je bil 22. maja 2017 žrtev strahotnega terorističnega napada. V eksploziji bombe zunaj koncertne dvorane je bilo ubitih 22 oseb, med njimi precej najstnikov. Dvanajst dni zatem, 3. junija 2017, so London spet napadli teroristi, ki so na slepo zapeljali v pešce, ki so prečkali londonski most, nato pa morilski napad peš in z noži nadaljevali na bližnji tržnici Borough. Med podobnim napadom z dostavnim vozilom je bilo 18. junija zunaj mošeje poškodovanih in ubitih več nedolžnih vernikov. Zadnji napad je bil izveden 19. junija 2017, ko je terorist poskušal napasti policiste na Elizejskih poljanah v Parizu, vendar je bil ustreljen in je umrl. Belgijske varnostne sile so 20. junija 2017 na glavni železniški postaji v Bruslju ustrelile domnevnega samomorilca, ki mu bombe ni uspelo detonirati. Obseg in hitrost teh napadov ponovno kažeta na bistven pomen boja proti nasilnemu ekstremizmu in na izzive, s katerimi se soočajo države članice pri preprečevanju napadov ter radikalizacije, ki podžiga napade, in boju proti njej.

V tem poročilu so opisani ukrepi, sprejeti na ravni EU za preprečevanje in zatiranje radikalizacije, ob upoštevanju napredka pri odzivanju na izzive radikalizacije, eno leto po sprejetju sporočila Komisije iz junija 2016 o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem 1 . Poročilo vsebuje tudi najnovejše informacije o doseženem napredku v zvezi z izvajanjem drugih prednostnih dokumentov o varnosti, naslednji ukrepi pa bodo sprejeti za izboljšanje izmenjave informacij prek interoperabilnosti informacijskih sistemov in izvajanja akcijskega načrta za boj proti financiranju terorizma 2 , namenjenega odkrivanju in preprečevanju financiranja terorizma.

Evropski svet je v sklepih 3 z dne 22. in 23. junija 2017 ponovno poudaril in okrepil pripravljenost Unije, da sodeluje v boju proti širjenju radikalizacije prek spleta, usklajuje delo na področju preprečevanja in boja proti nasilnemu ekstremizmu in spopadanju z ideologijo, preprečuje financiranje terorizma, omogoča hitro in usmerjeno izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona, vključno z zanesljivimi partnerji, ter da izboljša interoperabilnost med zbirkami podatkov. Taorminska izjava nedavnega vrha G7 4 o boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu je bila odločno sporočilo o mednarodni rešitvi za boj proti naraščajoči grožnji terorizma in poudarila potrebo po nadaljnjem usklajenem ukrepanju na svetovni ravni.

Poleg tega to poročilo tudi obravnava povečane kibernetske grožnje in določa kratkoročne ukrepe za njihovo odpravo, pri tem pa se opira na izkušnje, pridobljene iz odziva na napad WannaCry.

II. UKREPI EU ZA PODPIRANJE PREPREČEVANJA RADIKALIZACIJE

Čeprav nasilna radikalizacija ni nov pojav, nedavni teroristični napadi v EU kažejo zaskrbljujočo hitrost in obseg radikalizacije nekaterih državljanov EU. Osebe, ki novačijo teroriste, uporabljajo različne tehnike, s katerimi ciljajo na ranljive posameznike. Uporaba digitalnih orodij za komuniciranje organom držav članic zastavlja nove, posebne izzive. Boj proti radikalizaciji prek večplastnega odziva na ravni EU, tako na spletu kot zunaj spleta, ima zato ključno vlogo pri podpiranju držav članic v boju proti terorizmu.

Za preprečevanje radikalizacije na spletu je Komisija zadnji dve leti delala s ključnimi spletnimi platformami, tudi v okviru foruma EU za internet, da bi zagotovila prostovoljno odstranjevanje terorističnih spletnih vsebin. Na teh področjih je bil dosežen resničen napredek pri odpravljanju terorističnih vsebin na spletu 5 in boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru prek spleta 6 , vendar je treba storiti še marsikaj. V sklepih Evropskega sveta z dne 22. in 23. junija 2017 je navedeno, da „Evropski svet, izhajajoč iz dela internetnega foruma EU, pričakuje, da bo ta sektor vzpostavil svoj forum ter razvil novo tehnologijo in orodja za izboljšanje samodejnega odkrivanja in odstranjevanja vsebine, ki ščuva k terorističnim dejanjem. To bi bilo treba po potrebi dopolniti z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi na ravni EU“. Komisija je 27. junija 2017 organizirala srečanje visokih uradnikov spletnega foruma EU, da bi se s ključnimi ponudniki internetnih storitev dogovorila o nadaljnjih ukrepih za boj proti terorističnim vsebinam na spletu. Cilj je, da spletne platforme naredijo več, predvsem pospešijo avtomatizirano odkrivanje terorističnih vsebin, delijo s tem povezano tehnologijo in orodja z manjšimi podjetji ter v celoti uporabljajo „podatkovno zbirko zgoščenih vrednosti“, med drugim z zagotavljanjem dostopa Europolu do ključnih informacij, ter da vzpostavijo sistem poročanja o odstranjeni teroristični vsebini. Poleg tega Komisija zaradi dopolnjevanja dela, ki ga opravlja Europolova enota za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, vse države članice poziva, naj vzpostavijo nacionalne enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin in razvijejo medsebojno mrežo za skupno sodelovanje s spletnimi platformami in Europolovo enoto za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin.

Kot se je pokazalo ob nedavnih napadih, so zaradi največje stopnje radikalizacije do zdaj potrebni nadaljnji ukrepi za podporo preprečevanju radikalizacije in boju proti njej na nacionalni in lokalni ravni. Komisija bo hitro oblikovala 7 skupino strokovnjakov na visoki ravni za vprašanja radikalizacije, da bo olajšala nadaljnji razvoj politik EU na tem področju. Skupina bo imela nalogo spodbujati nadaljnje delo na prednostnih področjih, kot so radikalizacija v zaporih, teroristična propaganda na spletu in vračanje tujih terorističnih borcev. Cilj dela skupine je krepitev mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN), ki je bila prednostna naloga Komisije pri podpiranju držav članic na tem področju, ob sodelovanju z lokalnimi delavci na ravni skupnosti 8 . Nedavno, 19. junija 2017, je mreža predstavila priročnik „Odzivi na povratnike“ za pomoč državam članicam pri reševanju izzivov, ki jih predstavlja vračanje tujih terorističnih bojevnikov. Ta priročnik vsebuje pregled pristopov strokovnjakov k obravnavanju različnih scenarijev za osebe, ki se vračajo s konfliktnih območij. Mreža bo v prihodnjih mesecih organizirala niz delavnic za nacionalne organe, namenjene nadaljnji obdelavi teh postopkov in spodbujanju ukrepov v državah članicah.

Zapletenost izzivov radikalizacije zahteva večplasten odziv, vključno z dolgoročnimi ukrepi, kot je določeno v sporočilu iz junija 2016 o preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem 9 . Komisija je v zadnjem letu izvedla večino ključnih ukrepov na drugih področjih v zvezi s preprečevanjem in bojem proti radikalizaciji 10 . V podporo državam članicam pri reševanju problema radikalizacije v zaporih je bila v okviru mreže za ozaveščanje o radikalizaciji ustanovljena skupina o zaporih in pogojnem odpustu za zagotavljanje navodil neposrednim izvajalcem, kot so zaporniško osebje ter osebje, odgovorno za pogojno kaznovane osebe, psihologi in verski predstavniki. Izobraževanje ima ključno vlogo pri preprečevanju radikalizacije in Komisija je sprejela vrsto ukrepov za izvajanje pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva ter skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem. Program Erasmus+ je v zvezi s tem osrednjega pomena 11 . Glede na povezanost marginalizacije, ranljivosti in radikalizacije je evropski steber socialnih pravic 12 , sprejet 26. aprila 2017, pomemben element pri obravnavi nekaterih temeljnih vzrokov radikalizacije in nasilnega ekstremizma 13 . Da bi okrepila kohezijo evropskih družb, Komisija tudi izvaja akcijski načrt za vključevanje državljanov iz tretjih držav 14 z vrsto ukrepov za pomoč državam članicam in drugim akterjem pri njihovih skupnih prizadevanjih.

EU na zunanjem področju sodeluje v mednarodnih forumih – zlasti pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in institucijah 15 , ki izhajajo iz globalnega foruma za boj proti terorizmu – za podporo preprečevanju in boju proti radikalizaciji v partnerskih državah Zahodnega Balkana, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, vključno z usposabljanjem ustreznih strokovnjakov in finančno podporo za lokalne pobude, ki sodelujejo v prizadevanjih za preprečevanje. Leta 2018 se bo začela nova pobuda Erasmus+ Virtualna izmenjava mladih (Virtual Youth Exchange) za večjo medkulturno ozaveščenost in razumevanje med mladimi v EU in zunaj nje. Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji je prav tako napotila strokovnjake za podporo preventivnim ukrepom v Turčiji, na Zahodnem Balkanu in v Tuniziji.

III. UKREPI EU, KI OBRAVNAVAJO KIBERNETSKE GROŽNJE IN KIBERNETSKO KRIMINALITETO

Napad WannaCry maja 2017, pri katerem je bilo uporabljeno izsiljevalsko programje, je bil budnica, ki je osvetlila vrzeli v sedanjem okviru kibernetske varnosti, zlasti glede pripravljenosti in sodelovanja. Kot je bilo objavljeno že pred napadom v vmesnem pregledu enotnega digitalnega trga, Komisija pospešuje svoje delo na področju kibernetske varnosti, vključno s pregledom strategije za kibernetsko varnost iz leta 2013. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje ocenjujeta doseženi napredek pri izvajanju sedanje strategije. Cilj je opredeliti vrzeli, ki bodo obravnavane v okviru pregleda te strategije septembra 2017.

Vzporedno s tem in z odzivanjem na izkušnje, pridobljene v odziv na napad WannaCry, bi bilo zdaj treba sprejeti več kratkoročnih ukrepov za okrepitev našega odziva na povečane kibernetske grožnje. To vključuje potrebo po hitrem napredovanju pri krepitvi naše odpornosti, zlasti v zvezi z vprašanji operativnega sodelovanja.

Napad WannaCry je bil prvi incident, ki je spodbudil sodelovanje v mreži nacionalnih skupin za odzivanje na incidente na področju računalniške varnosti (skupina CSIRT), ustanovljeni v okviru direktive o varnosti omrežij in informacij (NIS). Incident je pokazal, da sistem še ni bil popolnoma operativen. Jasno je pokazal, da je treba pospešiti tekoče delo za izboljšanje obstoječih orodij informacijske tehnologije in uporabiti dodatne zmogljivosti za omogočanje nadaljnjega sodelovanja med nacionalnimi skupinami CSIRT. Za okrepitev teh skupin bo Komisija 14 državam članicam zagotovila sredstva v znesku 10,8 milijonov EUR v okviru instrumenta za povezovanje Evrope, z dveletnimi projekti, ki se začnejo do septembra 2017. Trenutno je odprt še en razpis za zbiranje predlogov in vse ostale države članice so pozvane k predložitvi vlog za financiranje.

Odziv organov kazenskega pregona na ta napad je vodil Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti pri Europolu (EC3). Za okrepitev centra in njegovih storitev ga je treba opremiti z dodatnim strokovnim znanjem na področju IT. V ta namen bi moral upravni odbor Europola do septembra 2017 izboljšati možnosti za zaposlovanje specialistov na področju informacijske tehnologije v skladu z Europolovimi notranjimi pravili. To delo pri Europolu bo v letu 2018 nadalje podpiralo dodatno osebje.

Skupina EU za odzivanje na računalniške grožnje (CERT-EU) pomaga institucijam EU, da se zavarujejo pred namernimi in zlonamernimi napadi, ki bi ogrozili celovitost njihovih sredstev IT in škodovali interesom EU. Komisija bo zdaj pospešila formalni postopek za okrepitev temeljev skupine CERT-EU , in sicer s sklenitvijo dogovorov med ustreznimi institucijami in organi, da se okrepi kolektivni odziv na grožnje. To vključuje Evropski parlament, Svet, Sodišče Evropske unije, Evropsko centralno banko, Računsko sodišče, Evropsko službo za zunanje delovanje, Evropski ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in Evropsko investicijsko banko. Komisija bo v kratkem podpisala medinstitucionalni upravni dogovor z drugimi institucijami in organi.

Navedeni kratkoročni ukrepi so del širšega pregleda strategije za kibernetsko varnost iz leta 2013, ki bo sledil septembra 2017, skupaj s potrebnimi ukrepi za izboljšanje kibernetske odpornosti in varnosti Unije. Evropski Svet je v sklepih z dne 22. in 23. junija 2017 pozdravil namero Komisije, da pregleda strategijo za kibernetsko varnost v septembru in pred koncem leta predlaga nadaljnje ciljno usmerjene ukrepe.

Uspešno odvračanje zahteva tudi učinkovito sledljivost, odkrivanje, preiskovanje in pregon. Dostop do elektronskih dokazov je ključno vprašanje v zvezi s tem. Okviri kazenskega pravosodja trenutno še vedno odražajo tradicionalne koncepte teritorialnosti ter se soočajo z elektronskimi storitvami in pretoki podatkov, za katere velja več pristojnosti. Evropski svet je v sklepih z dne 22. in 23. junija 2017 poudaril, da je učinkovit dostop do elektronskih dokazov bistvenega pomena za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu ter da je treba v skladu z ustreznimi zaščitnimi ukrepi zagotoviti razpoložljivost podatkov. Na seji Sveta za pravosodje in notranje zadeve z dne 8. junija 2017 so ministri izrazili široko podporo praktičnim ukrepom, ki jih je Komisija predlagala za izboljšanje razmer znotraj sedanjega zakonodajnega okvira. Ministri so tudi pozvali Komisijo, naj čim prej predstavi zakonodajni predlog ter pri tem upošteva tehnična in pravna vprašanja. Na podlagi tega bo Komisija nadaljevala z izvajanjem praktičnih ukrepov in se pripravljala oceno učinka, da bi zagotovila čim prejšnjo predložitev morebitnih prihodnjih zakonodajnih ukrepov.

Prav tako pomembno vprašanje na tem področju je tudi šifriranje. Šifriranje je ključnega pomena za zaščito kibernetske varnosti in varstvo osebnih podatkov. Vendar pa zloraba šifriranja s strani kriminalcev povzroča pomembne izzive v boju proti hudim oblikam kriminala, vključno s kibernetsko kriminaliteto in terorizmom. Evropski svet je v sklepih z dne 22. in 23. junija 2017 pozval k obravnavi izzivov, ki jih predstavljajo sistemi, ki teroristom omogočajo komuniciranje na načine, do katerih pristojni organi ne morejo dostopati, vključno s šifriranjem med koncema, in hkrati varujejo prednosti teh sistemov za varstvo zasebnosti, podatkov in komunikacije. Kot je decembra 2016 zahteval Svet za pravosodje in notranje zadeve, Komisija tesno sodeluje z agencijami EU in industrijo, da bi opredelili, kako bi lahko organom pregona pomagali pri premagovanju najpomembnejših izzivov, in sicer ob upoštevanju posledic za kibernetsko varnost in temeljne pravice. Komisija je skupaj z Europolom, Eurojustom, Agencijo EU za varnost omrežij in informacij (ENISA) in Agencijo EU za temeljne pravice na nizu delavnic z zadevnimi strokovnjaki razpravljala o vseh vidikih te pomembne zadeve. Komisija bo o svojih ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in Svetu do oktobra 2017.

Na zunanjem področju se je Svet 19. junija 2017 dogovoril o oblikovanju okvira za skupen diplomatski odgovor EU na zlonamerne dejavnosti na področju kibernetike, in sicer o zbirki orodij za kibernetsko diplomacijo 16 . V okviru skupnega diplomatskega odziva EU se bodo v celoti uporabili ukrepi v okviru skupne zunanje in varnostne politike, vključno z omejevalnimi ukrepi, kadar je to potrebno. Vsi skupni odzivi EU na kibernetsko zlonamerne dejavnosti morajo biti sorazmerni z obsegom uporabe, stopnjo, trajanjem, zapletenostjo, dodelanostjo in učinkom kibernetske dejavnosti. Okvir je namenjen spodbujanju sodelovanja, lažjemu zmanjševanju neposrednih in dolgoročnih nevarnosti ter vplivanju na vedenje potencialnih napadalcev na dolgi rok. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bosta v prihodnjih mesecih skupaj z državami članicami pripravili izvedbene smernice, vključno s pripravljalnimi praksami, komunikacijskimi postopki in vajami.

IV. IZVAJANJE DRUGIH PREDNOSTNIH DOKUMENTOV O VARNOSTI

1. Naslednji koraki v smeri interoperabilnost informacijskih sistemov

Kot je določeno v sedmem poročilu o napredku 17 , Komisija izvaja nadaljnje ukrepe za izvajanje novega pristopa k upravljanju podatkov za meje in varnost. Komisija je 28. junija 2017 predstavila zakonodajni predlog 18 o krepitvi mandata agencije eu-LISA 19 . Agencija bo imela ključno vlogo pri tehničnem delu za dosego interoperabilnosti informacijskih sistemov, vključno s potekajočo tehnično analizo opredeljenih rešitev za dosego tega. S sprejetjem ustreznih zakonodajnih predlogov s strani sozakonodajalcev bo agencija eu-LISA na podlagi predlaganih spremembe svojega mandata odgovorna za razvoj interoperabilnostnih rešitev, s čimer se zagotovi tehnično izvajanje tega novega pristopa. V sklepih Evropskega sveta z dne 22.–23. junija 2017 je navedena pomembnost interoperabilnosti informacijskih sistemov za notranjo varnost in boj proti terorizmu.

Komisija je 28. junija 2017 predstavila tudi dopolnilni predlog za svoj predlog iz januarja 2016 20 za olajšanje izmenjave kazenskih evidenc državljanov tretjih držav v EU prek evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) 21 . Ta dopolnilni predlog je odgovor na razprave s sozakonodajalcema o lanskem predlogu in je del pristopa Komisije glede interoperabilnosti informacijskih sistemov. Izboljšanje sistema ECRIS v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav je zakonodajna prednostna naloga iz skupne izjave 22 predsednikov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Napredek je viden tudi pri drugih prednostnih dokumentih v zvezi z informacijskimi sistemi. Med sozakonodajalcema so se nadaljevale razprave o predlogu sistema vstopa/izstopa EU 23 , s tristranskimi sestanki 31. maja ter 13., 19. in 26. junija 2017. Svet se je na sestanku Sveta za pravosodje in notranje zadeve (Svet PNZ) dne 8. in 9. junija 2017 dogovoril o splošnem pristopu v zvezi s predlaganim evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) 24 . Glasovanje v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) glede vloženih sprememb k predlogu je načrtovano za september 2017, tristranska pogajanja pa naj bi se začela oktobra 2017. Pomembno je, da Evropski parlament in Svet napredujeta pri odločanju o teh prednostnih predlogih, kot je ponovno poudarjeno v sklepih Evropskega sveta z dne 22. in23. junija 2017.

Komisija je 29. maja 2017 skupaj z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, Agencijo EU za temeljne pravice in Evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu odboru LIBE predstavila ugotovitve skupine strokovnjakov na visoki ravni za informacijske sisteme in interoperabilnost 25 ter nov pristop Komisije k upravljanju podatkov za meje in varnost. Svet je 8. junija 2017 sprejel sklepe 26 v zvezi z izmenjavo informacij in interoperabilnostjo, pozdravil stališča Komisije in predlagane nadaljnje korake za uresničitev interoperabilnosti informacijskih sistemov do leta 2020 na podlagi priporočil skupine strokovnjakov na visoki ravni. Na podlagi teh razprav bo Komisija še naprej sodelovala z Evropskim parlamentom in Svetom za uresničitev interoperabilnosti informacijskih sistemov do leta 2020.

2. Ukrep EU za prekinitev virov in načinov financiranja terorizma

Poteka delo za izvedbo akcijskega načrta o financiranju terorizma iz februarja 2016, skupaj z dvema glavnima področjema ukrepanja: odkrivanje in preprečevanje financiranja terorizma ter onemogočanje virov prihodkov. Komisija je decembra 2016 predstavila tri zakonodajne predloge za dopolnitev in okrepitev pravnega okvira EU na področju pranja denarja 27 , nedovoljenih denarnih tokov 28 ter zamrznitve in zaplembe sredstev 29 . Komisija sozakonodajalca poziva, naj hitro nadaljujeta delo v zvezi s temi pomembnimi predlogi.

Poleg poleg tega sta sozakonodajalca dosegla znaten napredek pri pogajanjih o spremembi četrte direktive o preprečevanju pranja denarja na podlagi zakonodajnega predloga iz julija 2016 30 . Komisija se še naprej v celoti zavzema za hiter zaključek tekočih tristranskih pogajanj. Vsi navedeni ukrepi skupaj izpolnjujejo obveznosti, k izpolnjevanju katerih se je Komisija zavezala v akcijskem načrtu 31 . Zagotovili bodo tudi, da EU izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti na tem področju, kot je bilo dogovorjeno v okviru Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) in Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (Varšavska konvencija).

Kot je določeno v akcijskem načrtu, namerava Komisija sprejeti tudi predlog za odpravljanje nezakonite trgovine s kulturnimi dobrinami, kar bi obseg uporabe veljavne zakonodaje razširilo na dodatne tretje države. Komisija predvideva tudi predlog kazenskega pregona in dostop drugih javnih organov do registrov bančnih računov. Poleg tega je Komisija pred kratkim sprejela poročilo o nadnacionalni oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma 32 ter delovni dokument služb Komisije o izboljšanju sodelovanja med finančnoobveščevalnimi enotami 33 . Kasneje letos bo Komisija poročala o svojem rednem ocenjevanju potrebe po morebitnih dodatnih ukrepih za sledenje financiranju terorizma v EU. Komisija prav tako pregleduje zakonodajo o boju proti goljufijam in ponarejanju negotovinskih plačilnih sredstev, da bi upoštevala novejše oblike kaznivih dejanj in ponarejanja finančnih instrumentov, z namenom zmanjšati njihovo pojavljanje in odvračati morebitna kazniva dejanja, kot je financiranje terorizma.

3. Zunanja razsežnost

Potreba po okrepitvi zunanje razsežnosti boja proti financiranju terorizma in pranju denarja je poudarjena v sklepih, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 19. junija 2017 v zvezi z zunanjo razsežnostjo boja proti terorizmu 34 . Sklepi potrjujejo geografske in tematske prednostne naloge za prihodnje zunanje protiteroristične dejavnosti, to je krepitev sodelovanja na področju boja proti terorizmu s prednostnimi tretjimi državami na Bližnjem Vzhodu, v severni Afriki, na Zahodnem Balkanu in v Turčiji, ter s strateškimi partnerji in mednarodnimi organizacijami. Sklepi so bili v veliki meri povzeti iz delovnega dokumenta o zunanjih ukrepih za boj proti terorizmu, ki sta ga Evropska služba za zunanje delovanje in Komisija maja 2017 predstavili državam članicam.

Dne 16 junija 2017 je potekalo srečanje ministrov za pravosodje in notranje zadeve EU–ZDA na Malti, ki je bilo prvo takšno srečanje z novo ameriško administracijo. Združene države so potrdile svojo željo po nadaljevanju tesnega sodelovanja z EU in poudarile potrebo po hitri izmenjavi informacij v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu. Komisija je opisala ukrepe EU proti tujim terorističnim borcem, s poudarkom na čezatlantski izmenjavi informacij. EU in ZDA so predložile dopolnjene podatke o ukrepih proti radikalizaciji na spletu in drugje, o razvoju dogodkov glede evidence podatkov o potnikih (PNR), pranja denarja, upravljanja meja in varnost letalstva. Glede tveganja za varnost letalstva zaradi osebnih elektronskih naprav so se EU in ZDA strinjale z nadaljnjim sodelovanjem za dvig svetovnih standardov za varnost letalstva. Komisija je v Odboru za varnost civilnega letalstva dne 21. junija 2017 države članice seznanila z novostmi glede razprave ter možnih blažilnih ukrepov, še naprej pa bo tesno sodelovala z ZDA na tehnični in politični ravni zaradi obravnavanja novih groženj.

V. SKLEP

To poročilo se osredotoča na ukrepe, sprejete v zadnjih mesecih zaradi vzpostavljanja učinkovite in prave varnostne unije. Povečanje terorističnih napadov v zadnjih tednih in mesecih dodatno opozarja na pomen tega dela in potrebo po pospešitvi izvajanja. Ukrepe, opisane v tem poročilu, je treba začeti izvajati takoj, da se na prepreči povečano nevarnost terorizma, okrepi sodelovanje na ravni EU za preprečevanje in boj proti radikalizaciji, prekine financiranje terorizma ter okrepi izmenjava informacij in interoperabilnost informacijskih sistemov za zapolnitev vrzeli v informacijah. Sklepi Evropskega sveta z dne 22. in 23. junija 2017 potrjujejo pomembnost in nujnost tega potekajočega dela. Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj nadaljujeta in še okrepita ta skupna prizadevanja za večjo varnost vseh državljanov.

V naslednjem poročilu o napredku pri vzpostavljanju varnostne unije julija 2017 bodo navedeni rezultati celovite ocene delovanja Unije na področju notranje varnosti in sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi vključujočega posvetovalnega postopka, ki se je začel decembra 2016.

(1) COM(2016) 379 final (14.6.2016).

(2) COM(2016) 50 final (2.2.2016).

(3) http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2017/06/22-23-euco-conclusions_pdf/ .

(4) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/05/26-statement-fight-against-terrorism/ .

(5) Prek Europolove enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin (IRU) je bilo na spletnih platformah prijavljenih 30 000 terorističnih vsebin s povprečno stopnjo odstranitve 80–90 %. Poleg tega pobuda za vzpostavitev „podatkovne zbirke zgoščenih vrednosti“, ki jo vodi internetni sektor, zagotavlja, da se teroristične vsebine, ki so bile odstranjene z ene platforme, ne naložijo na drugo platformo.

(6) Komisija se je maja 2016 dogovorila o kodeksu ravnanja za preprečevanje nezakonitega sovražnega govora na spletu, ki so ga podpisali Facebook, YouTube, Twitter in Microsoft, s katerim so se ti zavezali, da bodo vsebine po prijavi nezakonitega sovražnega govora hitro in učinkovito pregledali ter odstranili. Eno eno leto po sprejetju je bil s pomočjo kodeksa dosežen znaten napredek. Podjetja so v primerjavi z letom pred sporazumom o kodeksu vsebino odstranila v dvakrat več primerih nezakonitega sovražnega govora in tudi hitreje .

(7) Komisija bo to skupino oblikovala julija 2017.

(8) Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji je zagotovila usposabljanja in svetovanje državam članicam ter razvila veliko število dobrih praks, smernic, priročnikov in priporočil. Teme in vprašanja, ki jih pokriva, vključujejo polarizacijo, radikalizacijo v zaporih in izhodne programe, ukrepe za pomoč družinam, mladinsko delo in izobraževanje, pristop skupnosti k skrbi za red, komuniciranje in propagando ter sodelovanje in opolnomočenje mladih.

(9) Glejte razpredelnico v Prilogi 1, v kateri so navedeni sprejeti ukrepi za izvajanje sporočila iz junija 2016.

(10) Sporočilo iz junija 2016 se osredotoča na sedem specifičnih področij: (1) podpiranje raziskav, zbiranje dokazov, spremljanje in mreženje; (2) boj proti teroristični propagandi in sovražnem govoru na spletu; (3) obravnava radikalizacije v zaporih; (4) spodbujanje vključujočega izobraževanja in skupnih vrednot EU; (5) spodbujanje vključujoče, odprte in odporne družbe ter vzpostavljanje stikov z mladimi; (6) varnostni vidik obravnave radikalizacije in (7) mednarodna razsežnost.

(11) V okviru programa Erasmus+ je bilo leta 2016 več kot 200 milijonov EUR namenjenih razvoju novih političnih pristopov in praks s 1 200 projekti nadnacionalnega sodelovanja, ki vključujejo lokalne akterje in s poudarkom na vključujočem izobraževanju, delu mladih, državljanstvu in medkulturnem izobraževanju. Novo orodje, ki je bilo razvito v sodelovanju s strokovnjaki držav članic, mladinskim delavcem zagotavlja smernice in nasvete pri delu z mladimi, ki se soočajo z nevarnostjo nasilne radikalizacije. Komisija je vzpostavila tudi mrežo vzornikov, ki jo izvaja prek programa Erasmus+. S to pobudo bodo lokalni akterji lahko imeli koristi od majhnih zneskov financiranja EU, da bodo vzpostavili skupine vzornikov za začetek dejavnosti za spodbujanje socialnega vključevanja učencev in mladih.

(12) https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights/european-pillar-social-rights-20-principles_sl .

(13) Komisija je maja 2017 začela javno posvetovanje na spletu z namenom priprave predloga za priporočilo Sveta o spodbujanju socialne vključenosti in skupnih vrednot pred koncem leta 2017. Cilj je vzpostaviti okvir politike za podporo državam članicam pri spodbujanju vključujočega izobraževanja, ki spodbuja lastništvo skupnih vrednot, kar prispeva k preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem.

(14) COM(2016) 377 final (7.6.2016).

(15) Globalni sklad za vključenost in pripravljenost skupnosti, Center odličnosti za boj proti nasilnemu ekstremizmu Hidaja ter Mednarodni inštitut za pravičnost in vladavino prava.

(16) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9916-2017-INIT/sl/pdf .

(17) COM(2017) 261 final (16.5.2017).

(18) COM(2017) 352 final (29.6.2017).

(19) Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice.

(20) COM(2016) 7 final (19.1.2016).

(21) COM(2017) 344 final (29.6.2017).

(22) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/joint-declaration-legislative-priorities-2017-jan2017_en.pdf .

(23) COM(2016) 194 final (6.4.2016).

(24) COM(2016) 731 final (16.11.2016).

(25) http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetailDoc&id=32600&no=1 .

(26) Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za boljšo izmenjavo informacij in zagotavljanje interoperabilnosti informacijskih sistemov EU: http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-9448-2017-INIT/sl/pdf .

(27) Predlog direktive za uskladitev opredelitve in kazenskih sankcijah za pranje denarja (COM(2016) 826 final (21.12.2016).

(28) Predlog uredbe za odkrivanje prepovedanih gotovinskih plačil, COM(2016) 825 final (21.12.2016).

(29) Predlog uredbe o vzajemnem priznavanju odredb o zamrznitvi zaplembi, COM(2016) 819 final (21.12.2016).

(30) COM(2016) 450 final (5.7.2016).

(31) Glejte razpredelnico v Prilogi 2, ki vsebuje seznam sprejetih ukrepov za izvajanje akcijskega načrta iz februarja 2016.

(32) COM(2017) 340 final (26.6.2017).

(33) SWD(2017) 275 (26.6.2017).

(34) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/06/19-conclusions-counterterrorism/ .

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 354 final

PRILOGA

Trenutno stanje pri izvajanju ukrepov iz sporočila Komisije o spodbujanju preprečevanja radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu

Osmo poročilo o napredku v smeri učinkovite in prave Unije

TRENUTNO STANJE PRI IZVAJANJU UKREPOV IZ SPOROČILA KOMISIJE O

SPODBUJANJU PREPREČEVANJA RADIKALIZACIJE, KI VODI V NASILNI EKSTREMIZEM

(COM(2016) 379 final z dne 14. 6. 2016)

Ključni ukrepi		Časovni razpored		Opis/trenutno stanje
1.1 Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (v nadaljnjem besedilu: RAN) za zagotavljanje podpore državam članicam pri oblikovanju in izvajanju učinkovitega preventivnega dela.		V teku		Leta 2016 je RAN državam članicam zagotovila devetnajst podpornih storitev. Za leto 2017 RAN načrtuje zagotovitev dvajsetih takšnih podpornih storitev s pomočjo delavnic, usposabljanj izvajalcev usposabljanj in strokovnih misij.
1.2 Center odličnosti RAN za zagotavljanje smernic in priročnik za oblikovanje večagencijskih struktur.		V teku		Leta 2016 in 2017 je RAN pripravila več tematskih dokumentov (med drugim o obravnavi radikalizacije v kontekstu zapora in pogojnega izpusta, kako oblikovati večagencijske strukture sodelovanja na lokalni ravni, o protipripovedih, usposabljanju za policiste, preprečevanju radikalizacije v šolah itd.), ki so dostopni na naslovu: https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/networks/radicalisation_awareness_network/ran-papers_en. Mreža je 19. junija 2017 predstavila priročnik „Odzivi na povratnike“ za pomoč državam članicam pri reševanju izzivov, ki jih pomeni vračanje tujih terorističnih bojevnikov. Priročnik vsebuje pregled pristopov strokovnjakov za obravnavo različnih scenarijev za osebe, ki se vračajo iz konfliktnih območij.
1.3 Center odličnosti RAN za oblikovanje platforme za izmenjavo izkušenj in praks ter nadaljnje evidentiranje raziskav na področju radikalizacije.		V teku		Leta 2016 je RAN evidentirala najnovejše ugotovitve raziskav in vrzeli na področjih raziskav, ki so pomembna za delo različnih delovnih skupin RAN.
2.1 Vzpostavitev zbirke preventivnih strategij na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.		V teku		Vzpostavljena je bila prva različica zbirke preventivnih strategij na nacionalni ravni in je na voljo na spletu: http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/what-we-do/networks/radicalisation_awareness_network/ran-and-member-states/repository/index_en.htm ). Vsebina se bo redno posodabljala.
2.2 Vzpostavitev mrež strokovnjakov		V teku		Center odličnosti RAN je bil ustanovljen za podporo RAN. RAN bo državam članicam še naprej zagotavlja podporo po meri, med drugim za oblikovanje nacionalnih mrež strokovnjakov.
2.3 Vzpostavitev nacionalnih/regionalnih kontaktnih točk v državah članicah		V teku		Vzpostavitev mreže oblikovalcev politik za razvoj politik preprečevanja februarja 2017.
3.1 Uporaba raziskav v okviru programa Obzorje 2020 o kompleksnih osnovnih vzrokih nasilne radikalizacije za oblikovanje konkretnih orodij, ki bi omogočala bolj ozaveščene politične intervencije.		V teku		Delovni program „Varne družbe“ programa Obzorje 2020 za obdobje 2016–2017 vključuje temo razvoja celovitega pristopa k nasilni radikalizaciji v EU. Nedavno so bili izbrani štirje projekti v skupni vrednosti 12 milijonov EUR: PERICLES, MINDb4ACT, PRACTICIES in TRIVALENT. Komisija zdaj začenja razmislek o delovnem programu 2018–2019/20, kjer bodo ključno vlogo imele raziskave o preprečevanju radikalizacije. Delovni program „Vključujoče, inovativne in razmišljujoče družbe“ programa Obzorje 2020 za obdobje 2016–2017 vključuje dve ustrezni raziskovalni temi o družbenih okoliščinah radikalizacije ter o interakciji med globalnimi trendi laične družbe in versko radikalizacijo. Nadaljnje raziskave se izvajajo tudi v okviru mreže Eurydice, ki zagotavlja informacije o izobraževalnih sistemih in politikah v EU.
4.1 V okviru internetnega foruma EU: razviti skupno platformo za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, da bi izboljšali hitrost in učinkovitost prijave		V teku		Štiri velika podjetja (Facebook, Twitter, Google in Microsoft) so razvila prototip podatkovne zbirke zgoščevalnih kod, ki pomaga preprečevati, da se teroristične vsebine, ki se odstranijo z enega spletnega mesta, preprosto naložijo na drugo. Orodje deluje in podjetja zdaj iščejo druga manjša podjetja, da bi jih vključila v projekt.
4.2 V okviru internetnega foruma EU: vzpostavili program za krepitev vloge civilne družbe, s katerim bi znatno okrepili usposabljanje in podporo za partnerje civilne družbe in povečali količino učinkovitih pozitivnih alternativnih diskurzov na spletu.		V teku		Program za krepitev civilne družbe se je začel izvajati 15. in 16. marca 2017 z namenom pomagati akterjem civilne družbe učinkoviteje izpodbijati teroristične diskurze na spletu. Program bo vključeval usposabljanja, ki jih bo vodil Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji ob podpori evropske mreže za strateško komuniciranje in v tesnem sodelovanju z industrijskimi partnerji. Razpis za zbiranje predlogov bo objavljen v drugi fazi (Q2/3 2017), uspešnost programa pa bo ocenjena naknadno.
4.3 Dodatni ukrep v okviru ključnega ukrepa 4: Izvajanje usmerjene raziskave uporabe interneta s strani teroristov.		V teku		Projekt Voxpol je znotraj okvirnega programa 7 8. decembra 2016 predstavil in podal prvi krog raziskav na spletnem forumu EU. Raziskava je bila osredotočena na pregled terorizma in nasilnega ekstremizma v letu 2016, spletno vedenje obsojenih teroristov in prihodnje trende.
5.1 Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji bo zagotavljal platformo za izmenjavo izkušenj in dobrih praks pri spodbujanju medijske pismenosti in kritičnega mišljenja na spletu.		V teku		Delovna skupina mreže EU za ozaveščanje o radikalizaciji „Izobraževanje“ je novembra 2016 organizirala obsežen sestanek o državljanstvu, medijski pismenosti in kritičnem mišljenju. V okviru delovne skupine o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, ki deluje v okviru programa Izobraževanje in usposabljanje 2020, je bil aprila 2016 na Nizozemskem organiziran dogodek vzajemnega učenja o medijski pismenosti, ki so mu sledili sklepi Sveta, ki jih je Svet za izobraževanje sprejel maja 2016.
5.2 Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji bo razvil vseevropsko kampanjo z namenom krepitve odpornosti proti radikalizaciji na spletu z zagotavljanjem alternativnih diskurzov ali alternativnih ukrepov (protisovražna kampanja Exit Hate).		V teku		Šesttedenska pilotna kampanja „EXIT HATE“, , platforma za predstavitev pobud in pozitivnih primerov (tudi za mlade in s strani mladih) v Evropi, ki spodbuja alternative propagandi skrajnežev, se je začela septembra 2016.
6.1 Komisija in zadevna podjetja IT bodo spremljali javne zaveze v kodeksu ravnanja za boj proti nezakonitemu sovražnemu govoru na spletu, vključno z njihovim vplivom.		V teku		Rezultati drugega spremljanja izvajanja kodeksa ravnanja so bili predloženi 31. maja 2017 in kažejo velik napredek v zvezi s stopnjo odstranitve in hitrostjo. Hkrati je treba delo bolj osredotočiti na izboljšanje preglednosti in povratnih informacij za uporabnike (glej točko 6.2). Svet se je 23. maja 2017 dogovoril o splošnem pristopu glede predloga revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (AVMS). Eden od ciljev predlagane spremembe direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je zagotoviti, da morajo platforme za izmenjavo videov sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito državljanov pred spodbujanjem k nasilju ali sovraštvu (označevanje in/ali prijava).
6.2 Komisija in zadevna podjetja IT bodo izboljšali preglednost pri uporabi postopkov za prijavo in odstranjevanje nezakonitih vsebin.		V teku		Nadaljnje delo s podjetji IT bo osredotočeno na postopke v zvezi z določenimi uporabniki, na katere se nanašajo obvestila, in s širšo javnostjo, ter bo spodbujalo alternativne diskurze. Vmesni pregled izvajanja strategije za enotni digitalni trg z dne 10. maja 2017 je potrdil potrebo po nadaljevanju dela za minimalne postopkovne zahteve za postopke „obveščanja in ukrepanja“ spletnih posrednikov.
Dodatni ukrep 1 glede spletne razsežnosti: Podpirati civilno družbo pri spremljanju in zmanjševanju privlačnosti in vpliva sovražnega govora v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo		V teku		Leta 2017 je Komisija sredstva za boj proti rasizmu in ksenofobiji povečala na 7 milijonov EUR, od katerih je bilo 1,5 milijona EUR dodeljenega posebej za preprečevanje sovražnega govora na spletu, vključno z razvojem protipripovedi.
Dodatni ukrep 2 glede spletne razsežnosti: Komisija bo še naprej financirala svetovalno skupino za strateško komuniciranje oz. mrežo za strateško komuniciranje zaradi oblikovanja ustreznega okvira politike, komunikacijskih kampanj ali posameznih pobud.		V teku		Evropska mreža za strateško komuniciranje (ESCN) je projekt, ki ga vodi Belgija in temelji na projektu svetovalne skupine za strateško obveščanje v zvezi s Sirijo (SSCAT), ki je zadolžena za organiziranje in spodbujanje mreže držav članic za izmenjavo dobre prakse o uporabi strateškega obveščanja v boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. Mreža se sofinancira z donacijo za ukrepe sklada za notranjo varnost – policija (najvišji znesek 1 150 000 EUR).
7 Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji za izmenjavo dobrih praks in oblikovanje priporočil politike glede preprečevanja radikalizacije za strokovnjake na terenu (vključno, če je ustrezno, za sodnike in tožilce), ki pokrivajo zapore in pogojni odpust.		V teku		Delovna skupina o zaporih in pogojnih odpustih mreže za ozaveščanje o radikalizaciji še naprej spodbuja izmenjavo najboljših praks med izvajalci in bo poročala o svojih dejavnostih konec leta 2017. Program za pravosodje zagotavlja nepovratna sredstva za poslovanje Evropske organizacije za zaporne in prevzgojne zavode (EuroPris), ki združuje uprave zaporov, in Evropske konfederacije za pogojne obsodbe (CEP). Obe organizaciji organizirata redna srečanja med strokovnjaki, ki razpravljajo o vprašanjih v zvezi z radikalizacijo. Program Erasmus+ podpira programe usposabljanja v zaporih, namenjene preprečevanju in boju proti radikalizaciji. Projekt Preprečevanje radikalizacije v zaporih (R2PRIS) je bil uveden decembra 2015 kot pomoč osebju na terenu (svetovalci za prevzgojo, pedagoški delavci in psihologi, socialni delavci itn.) pri ugotavljanju, poročanju in razlagi znamenj radikalizacije ter ustreznem odzivanju. Projekt se izvaja v petih državah (Portugalska, Norveška, Turčija, Belgija in Romunija) in bo vključeval 160 usposabljanj do avgusta 2018.
8 Zagotavljanje finančne podpore za pomoč državam članicam pri oblikovanju orodij za oceno tveganj.		V teku		Komisija je leta 2015 v skladu s strateško osredotočenostjo na preprečevanje radikalizacije v zaporih in vključitev rehabilitacije v odziv kazenskega pravosodja objavila dva razpisa za zbiranje predlogov v okviru programa za pravosodje 2014–2020: a)JUST/2015/JCOO/AG/TERR: nepovratna sredstva za podporo pravosodnemu sodelovanju v kazenskih zadevah v zvezi z odzivom kazenskega pravosodja na terorizem in nasilno radikalizacijo. (proračun v višini 1 milijona EUR; izbrani trije projekti). b)JUST/2015/JTRA/AG/EJTR: nepovratna sredstva za podporo evropskega izobraževanja v pravosodju. (proračun v višini 1,5 milijona EUR na voljo za del o „pravosodnem vidiku boja proti terorizmu in organiziranemu kriminalu“ in „preprečevanju radikalizacije v zaporih“ – pet izbranih projektov) V letu 2016 je bil objavljen samo en razpis za pravosodno sodelovanje (JUST-JCOO-TERR-AG-2016) s proračunom v višini 4 milijone EUR, ki je vključeval tudi pravosodno usposabljanje na področju radikalizacije (izbranih je bilo deset projektov, trije pa so bili uvrščeni na rezervni seznam). V letnem delovnem programu za pravosodje za leto 2017 (v okviru pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah) ima prednost učinkovit prispevek k evropski agendi za varnost glede odzivov pravosodja na terorizem, zlasti boj proti financiranju terorizma in krepitvi preprečevanja radikalizacije, še posebej v zaporih.
9 Podpiranje razvoja programov izobraževanja in usposabljanja v zaporu (vključno s poklicnim usposabljanjem), da bi se pridržanim osebam omogočila lažja ponovna vključitev v družbo.		V teku		Program Erasmus+ lahko podpira projekte izobraževanja odraslih, ki so lahko usmerjeni k ukrepom v zaporih za nadaljnje izobraževanje in ponovno vključevanje. Januarja 2017 se je začelo več projektov (izbrani v okviru razpisa Erasmus+ 2016 za socialno vključevanje) v skupni višini 1,3 milijona EUR. Evropski socialni sklad podpira vrsto ukrepov za socialno vključevanje v zvezi z deradikalizacijo in ponovnim vključevanjem v poklicno življenje po zaporu.
10. Podpora držav članic za razvoj programov rehabilitacije za zapornike ter izmenjava dobrih praks in politik s področja izvrševanja kazenskih sankcij.	V teku		Financiranje razvoja programov rehabilitacije in izmenjave dobrih praks zagotavlja Komisija, glej ključni ukrep št. 8.
11 Spodbujanje izmenjave informacij v okviru Eurojusta s strani specializiranih tožilcev.		V teku		Eurojust bo še naprej zbiral svoje nacionalne korespondente za področje terorizma zaradi nadaljnje izmenjave mnenj na taktičnih sestankih. Eurojust bo še naprej izdajal: • poročilo o obsodbah zaradi terorizma (TCM) • poročila o tujih bojevnikih
Dodatni ukrepi v zvezi z zapori: Podpiranje usposabljanja zaporniškega osebja in osebja, odgovornega za pogojno kaznovane osebe, sodnike in tožilce.		V teku		Komisija je maja 2016 organizirala konferenco za izvajalce usposabljanja za boj proti terorizmu in radikalizaciji, z Evropsko mrežo akademij za usposabljanje v zvezi z zapori (EPTA), Evropsko organizacijo za zaporne in prevzgojne zavode in Evropsko konfederacijo za pogojne obsodbe pa sodeluje pri vzpostavitvi bolj trajnostnega čezmejnega sodelovanja v zvezi z usposabljanjem zaporniškega osebja in osebja, odgovornega za pogojno kaznovane osebe, o ukrepih za deradikalizacijo. RAN, Evropska organizacija za zaporne in prevzgojne zavode in EPTA pripravljajo zbirko ukrepov in dejavnosti za usposabljanje strokovnjakov v zaporih. RAN in evropsko združenje IMPACT ponujata usposabljanja za zainteresirane strani v državah članicah o vrednotenju ukrepov za preprečevanje in zatiranje radikalizacije v kontekstu zapora in pogojnega odpusta. Da bi pospešila pripravo vseh projektov, ki so navedeni v sklepih Sveta o kazenskem pravosodju, daje Komisija na razpolago finančna sredstva (več kot 6,5 milijona EUR v letih 2015 in 2016).
12 Predlog za priporočilo Sveta za krepitev socialne vključenosti in spodbujanje temeljnih vrednot Evrope prek izobraževanja in neformalnega učenja.		Konec leta 2017		Pripravljalna dela so v teku, zlasti delovne skupine ET 2020 o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem. 19. maja 2017 se je začelo 12-tedensko javno posvetovanje na spletu.
13 Sprostitev več kot 400 milijonov EUR v letu 2016 prek programa Erasmus+, namenjenih nadnacionalnim partnerstvom za razvoj inovativnih političnih pristopov in praks na lokalni ravni, pri čemer imajo prednost socialno vključevanje, spodbujanje skupnih vrednot in medkulturno razumevanje. S programom Erasmus+ bodo okrepljeni ukrepi na lokalni ravni, katerim bodo v letu 2016 namenjena sredstva v višini 13 milijonov EUR.		V teku		Izvajanje pariške deklaracije je horizontalna prednostna naloga programa Erasmus+. Začeli so se ciljno usmerjeni razpisi za zbiranje predlogov za podporo vključenosti in temeljnih vrednot (ključni ukrep št 2, kateremu je bilo v letu 2016 namenjenih kot 200 milijonov EUR). Projekti, izbrani v letu 2016, so se že začeli ali pa se bodo začeli v letu 2017. Poleg tega: – razpis v vrednosti 13 milijonov EUR za razširjanje, ponavljanje in izboljšanje obstoječih dobrih praks na lokalni ravni (ključni ukrep št. 3) je pritegnil veliko zanimanja zainteresiranih strani in je bil zaključen julija 2016 (s 35 izbranimi projekti). – dve prednostni nalogi s poudarkom na posebnih ciljih iz pariške deklaracije v večsektorskem razpisu za poskuse evropske politike s petimi izbranimi projekti (štirje o izobraževanju in usposabljanju, eden o mladini). Program Erasmus+ v letu 2017 še naprej podpira nadnacionalna partnerstva kot horizontalne prednostne naloge (ključni ukrep št. 2). Poleg tega bo 10 milijonov EUR porabljenih za razširjanje, ponavljanje in izboljšanje obstoječih dobrih praks na lokalni ravni (ključni ukrep št. 3), da bi spodbudili vključujoče in demokratične šole (razpis je bil zaključen maja 2017, izbor je v teku).
14 Vzpostavitev mreže za spodbujanje neposrednih stikov s pozitivnimi vzorniki v šolah, športnih klubih in zaporih.		V teku		Cilj ukrepa je postaviti bazo zgledov na nacionalni ravni, da bi se začele izvajati dejavnosti za spodbujanje socialne vključenosti, preprečevanje izključenosti in radikalizacije ter spodbujanje aktivnega državljanstva in zavezanosti k skupnim vrednotam. Pobudo v letih 2017–2018 postopoma razvijajo nacionalne agencije programa Erasmus+. Platforma „RAN Young“ za spodbujanje mladih, da prevzamejo aktivno vlogo pri preprečevanju radikalizacije, se je začela v okviru mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN). Konferenca na visoki ravni o radikalizaciji 9. novembra 2016. Posledično bodo ambasadorji platforme RAN Young pripravili priporočila in soorganizirali sestanke, na katerih so udeleženci vabljeni, da predložijo svoja stališča in priporočila o odzivih politike in delu izvajalcev. Platforma RAN Young sodeluje z drugimi organizacijami in pobudami, kot so pobuda fundacije Kofija Annana Extremely Together, YouthCAN in ambasadorji mladih pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE).
15 Spodbujanje dodeljevanja študijskih kreditnih točk za prostovoljno delo in razvoj učnih načrtov, ki prek programa Erasmus+ združujejo akademske vsebine z družbeno angažiranostjo.		V teku		Komisija bo v tesnem sodelovanju z nacionalnimi agencijami in visokošolskimi institucijami v okviru programa Erasmus+ ozaveščala o tem, kako uporabiti evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk za priznavanje neformalnega učenja, vključno s prostovoljstvom. V okviru trenutnega pregleda dodatka k diplomi (dodatek visokošolskega izobraževanja, ki se uporablja v 48 državah bolonjskega procesa/evropskega visokošolskega izobraževanja) bo Komisija spodbujala priznavanje „prostovoljstva“ ali podobne dejavnosti neformalnega učenja, ki so del kvalifikacije.
Dodatni ukrep št. 1 o izobraževanju: Usposabljanje učiteljev za obravnavanje raznolikosti v učilnicah in prenašanje skupnih vrednot na učence ter odkrivanje zgodnjih znakov radikalizacije ter nadaljnje podpiranje izmenjave najboljše prakse prek platforme eTwinning in v okviru delovne skupine mreže za ozaveščanje o radikalizaciji na področju izobraževanja (RAN EDU).		V teku		ETwinning je spletna platforma, ustanovljena na podlagi programa Erasmus+, ki je v zadnjih 12 letih povezala več kot 470 000 učiteljev in 180 000 šol po vsej Evropi. Potencial platforme eTwinning bo v celoti izkoriščen z večjim poudarkom na temah, povezanih z državljanstvom, s ciljem krepitve vloge učiteljev, da postanejo dejavni udeleženci pri bolj vključujočem in demokratičnem izobraževanju. V ta namen je tema leta 2017 vključevanje. Leta 2017 se bo delovna skupina „Izobraževanje“ mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) osredotočila predvsem na vrste usposabljanja za učitelje, na vlogo visokošolskega izobraževanja v boju proti radikalizaciji ter na medijsko pismenost in kritično razmišljanje. V letu 2017 bo posodobljen manifest RAN („Manifest 2.0 o izobraževanju“), ki ponuja praktične smernice za šole, izkušnje in priporočila glede politik.
Dodatni ukrep št. 2 o izobraževanju: Tesno sodelovanje s Svetom Evrope in Unescom za boljše izvajanje obstoječih instrumentov, namenjenih podpori učiteljem.		V teku		Komisija v okviru delovne skupine ET 2020 o državljanstvu in skupnih vrednotah tesno sodeluje s Svetom Evrope in Unescom za boljše izkoriščanje sinergij in uporabo obstoječih orodij na najboljši možen način (tudi priročnika za učitelje). Mreža za ozaveščanje o radikalizaciji zagotavlja strokovno znanje za priročnik za učitelje Unesca „Priročnik za učitelje o preprečevanju nasilne radikalizacije“, ki je bil izdan leta 2016 in vsebuje smernice, ki se med drugim nanašajo na vodenje razprave v razredu in ključna sporočila za doseganje rezultatov.
16 Nadaljevanje sodelovanja z Evropskim parlamentom in Svetom za sprejetje protidiskriminacijske direktive.		V teku		Komisija bo predsedstvu Sveta še naprej zagotavljala tehnično podporo za izboljšanje besedila osnutka direktive, medtem ko si bo prizadevala za politični dogovor v Svetu.
17 Spodbujanje socialnega vključevanja prikrajšanih skupin prek ukrepov politik ter Evropskega socialnega sklada in Programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije.		V teku		V okviru ET 2020 se namenske delovne skupine (o šolah in državljanski vzgoji) osredotočajo na vključevanje prikrajšanih skupin. Evropski socialni sklad ter Program za zaposlovanje in socialne inovacije vlagata v socialno vključevanje prikrajšanih skupin (mreža za boj proti revščini, krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s temi skupinami, posebni projekti v državah članicah prek ESS, dejavnosti ozaveščanja itn.).
18 Povečanje podpore za mladinske delavce in organizacije, zlasti z razvojem nabora orodij.		V teku		Poročilo s praktičnim naborom orodij je bilo objavljeno februarja 2017. Ta nabor orodij je namenjen zagotavljanju navodil in nasvetov za mladinske delavce, ki delajo z mladimi, ki jim grozi nasilna radikalizacija. Politična priporočila, naslovljena na organe na lokalni in evropski ravni, se osredotočajo na sodelovanje med različnimi sektorji za učinkovito preprečevanje nasilne radikalizacije mladih. Delovna skupina za družine, mlade in skupnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji (RAN) bo razvijala orodje za oblikovanje manifesta RAN o vključevanju mladih in krepitvi mladinskega dela za preprečevanje radikalizacije.
19 Okrepitev Evropske prostovoljske službe s povečanjem njenega proračuna.		V teku		Leta 2016 so bili prednostno obravnavani projekti, ki podpirajo izvajanje pariške deklaracije. V letu 2017 se je proračun evropske prostovoljne službe (EVS) znatno povečal. Od začetka delovanja evropske solidarnostne enote decembra 2016 se je za sodelovanje prijavilo približno 30 000 mladih iz vseh držav članic. Do leta 2020 se pričakuje, da bo v sklopu prostovoljstva in sklopu poklicnih dejavnosti v okviru teh enot sodelovalo skupno 100 000 mladih državljanov.
20 Predlog za pregled schengenskega informacijskega sistema s ciljem nadaljnjega povečanja njegove dodane vrednosti za namene kazenskega pregona in boja proti terorizmu.		V teku		Komisija je 21. decembra 2016 sprejela zakonodajne predloge. Zakonodajna pogajanja v teku.
21 Države članice bi morale z drugimi državami članicami in po potrebi Europolom proaktivno izmenjevati vse zadevne informacije o izpuščenih obsojencih, ki so osumljeni radikalizacije, ali znanih radikalnih posameznikih, da se zagotovi skrbno spremljanje tistih, ki predstavljajo veliko tveganje.		V teku		V okviru dela omrežja za ozaveščanje o radikalizaciji v zvezi s smernicami in orodji za oblikovalce politik pri vzpostavitvi struktur, ki združujejo več agencij, je izboljšanje izmenjavanja informacij o radikaliziranih osebah ena od prednostnih nalog. Rezultat tega dela je bil predstavljen in obravnavan na zadnji konferenci mreže za ozaveščanje o radikalizaciji na visoki ravni novembra 2016. Cilj Evropskega centra za boj proti terorizmu (ECTC) v okviru Europola je postati osrednje zbirališče podatkov v zvezi z bojem proti terorizmu v EU, vključno z informacijami o informacijski točki „Potniki“ in analizo nevarnosti radikalizacije. Europolov informacijski sistem deluje kot centralni register podatkov kazenskega pregona, vključno z zbirnim seznamom vseh znanih ali osumljenih tujih terorističnih bojevnikov. Direktiva o boju proti terorizmu, ki je bila sprejeta 7. marca 2017, dodatno krepi obveznost držav članic, da proaktivno prenesejo vse pomembne informacije o terorističnih dejanjih drugim državam članicam. Prav tako uvaja obveznost za državo članico prejemnico informacij, da sprejme ustrezne nadaljnje ukrepe.
22 Podpiranje mednarodnih organizacij pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje nasilnega ekstremizma.		V teku		EU aktivno sodeluje z Združenimi narodi, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi pri njihovih prizadevanjih za preprečevanje nasilnega ekstremizma. Komisija s Svetom Evrope soupravlja povezan program o človekovih pravicah in državljanski vzgoji. Center odličnosti mreže za ozaveščanje o radikalizaciji je vzpostavil delovne odnose z mednarodnimi organizacijami za ustvarjanje sinergije med delom na temo boja proti nasilnemu ekstremizmu, vključno z Evropsko organizacijo za zaporne in prevzgojne zavode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter Svetom Evrope (vključno zlasti z dejavnostmi kongresa Congress of Cities).
23 Vzpostavitev dodatnih pobud, s katerimi bo zagotovljeno, da se zunanji finančni instrumenti EU usmerijo v preprečevanje nasilne radikalizacije.		V teku		Na mednarodni ravni spodbuja EU močno osredotočenost na preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njem (preprečevanje nasilnega ekstremizma/boj proti njemu) v političnih dialogih in programih pomoči. EU je podprla akcijski načrt Združenih narodov za preprečevanje nasilnega ekstremizma ter razvoj nacionalnih in regionalnih akcijskih načrtov za preprečevanje/boj proti nasilnemu ekstremizmu. EU vključuje preprečevanje/boj proti nasilnemu ekstremizmu. EU je ponovno okrepila zmogljivost projektne skupine za strateško komuniciranje z vzhodom, tudi v arabščini, zaradi spodbujanja pozitivnih diskurzov. V zvezi s finančnimi instrumenti: – nujni skrbniški sklad EU za Afriko je edinstvena priložnost za intenzivno sodelovanje z ogroženimi tretjimi državami in odpravljanje temeljnih vzrokov radikalizacije. Nadaljujejo se prizadevanja za črpanje iz izkušenj, pridobljenih znotraj EU (npr. prek RAN) v zunanjem okviru; – leta 2016 je mreža za ozaveščanje o radikalizaciji podpirala misije strokovnjakov v Turčiji in Tuniziji glede radikalizacije. Nadaljnje sodelovanje z obema državama se bo nadaljevalo leta 2017. Prizadevanja v državah Zahodnega Balkana za vzpostavitev politik in okvirnih pogojev za sodelovanje med agencijami se podpirajo prek projekta na terenu ter s pomočjo mreže za ozaveščanje o radikalizaciji. – instrument za predpristopno pomoč (IPA): leta 2016 je bil odobren regionalni projekt IPA v podporo preprečevanju nasilnega ekstremizma na Zahodnem Balkanu in boju proti njemu, za skupno uporabo pristopa mreže za ozaveščanje o radikalizaciji, krepitev odpornosti s širšim vključevanjem skupnosti in družbe, ozaveščanje o nevarnostih, povezanih z radikalizacijo v šolah in med mladimi, izvajanje usposabljanja za boj proti nasilnemu ekstremizmu za verske voditelje ter za ustvarjanje spletnih platform za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu; – prek nacionalnih programov IPA bo EU Kosovo podpirala pri krepitvi ukrepov za deradikalizacijo v prevzgojnih zavodih in zavodih za pogojni odpust; nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo z izvajanjem nacionalne strategije za boj proti terorizmu; v Albaniji pa bo v boju proti terorizmu prek projekta EU „PAMECA“ 1[1] v sodelovanju s policijo zagotovila pomoč organom kazenskega pregona in obveščevalnim službam; – delegacija EU v Albaniji je dodelila dve subvenciji v višini 300 000 EUR za krepitev organizacij civilne družbe in javnih varnostnih institucij v boju proti ekstremizmu in radikalizaciji; – v Bosni in Hercegovini se načrtuje projekt, ki ga financira EU, v zvezi z radikalizacijo v zaporih Zenica, v sodelovanju z islamsko skupnostjo, v katerem je načrtovano sodelovanje mladih pri preprečevanju radikalizacije; – EU prav tako vključuje vprašanja v zvezi z bojem proti terorizmu/nasilnemu ekstremizmu v projekte s civilno družbo in akterji, ki niso povezani z varnostjo. Prek IPA za regionalni projekt civilne družbe (TACSO) so se začeli izvajati namenski programi za boj proti nasilnemu ekstremizmu na državni (na primer v Albaniji) ali regionalni ravni; – Evropski instrument sosedstva: pilotni projekt UNICRI (5 milijonov EUR) o preprečevanju nasilnega ekstremizma v Sahelu in Magrebu; – Komisija financira številne programe, npr. na območju Bližnjega vzhoda in severne Afrike ali v Afriki (Magreb, Sahel, Nigerija, Niger, Čad). Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) podpira tudi ustrezne programe, kot so: – Engaging Youth for Human Rights and Social Cohesion (600 000 EUR – se začne izvajati in poteka do leta 2019). Izvajalski partner: Generations for Peace. – Beyond Radicalisation: Youth in Lebanon Speak Up! (600 000 EUR se začne izvajati in poteka do leta 2019). Izvajalski partner: Deutsche Welle. – La jeunesse sahraouie, acteur central de la résolution pacifique du conflit – Algérie, Tindouf; civil society" – za taborišča zahodnosaharskih beguncev v Tindoufu (96 000 EUR; 2016–2018). Izvajalec Oxfam-Solidariteit; – Voix du Sud, Voix du Nord pour un meilleur vivre ensemble en Algérie pour garantir la démocratie en Algérie (0,5 milijona EUR; se začne izvajati in poteka do leta 2018).
24 Nadaljnje podpiranje pobud Globalnega foruma za boj proti terorizmu (GCTF), ki so namenjene preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti njemu.		V teku		EU v okviru Globalnega foruma za boj proti terorizmu (GCTF) zagotavlja stalno podporo za preprečevanje nasilnega ekstremizma in boj proti njemu na ravni skupnosti po zgledu pobude, vključno s Centrom odličnosti za boj proti nasilnemu ekstremizmu Hidaja ter globalnim skladom za vključenost in pripravljenost skupnosti (GCERF). Zlasti mehanizem za dodeljevanje nepovratnih sredstev Hidaja s sredstvi EU zdaj podpira lokalne pobude v Srednji Aziji, na Zahodnem Balkanu in v Gruziji. EU podpira tudi dejavnosti GCERF v Bangladešu, Keniji, na Kosovu, v Maliju in v Nigeriji, ter inovativno pobudo zasebnega sektorja za mobilizacijo sofinanciranja iz zasebnega sektorja za dejavnosti GCERF. EU prav tako sopredseduje delovni skupini GCTF za Afriški rog (s Turčijo) in je članica delovne skupine GCTF za boj proti nasilnemu ekstremizmu. Vprašanja v zvezi s preprečevanjem nasilnega ekstremizma in bojem proti njemu (vključno z mladino in ženskami) so pomemben element dela v delovni skupini za Afriški rog. EU bo poleti 2017 organizirala dve delavnici za glavne zainteresirane strani v regiji za spodbujanje Globalnega foruma za boj proti terorizmu „Življenjski cikel radikalizacije“ – sklop dokumentov o najboljših praksah.
25 Dodatna širitev mrež eTwinning Plus v izbrane države sosedstva EU.		V teku		Orodje eTwinning Plus (ki že zajema Tunizijo, Azerbajdžan, Gruzijo, Ukrajino, Armenijo in Moldavijo) se bo razširilo še na druge države evro-sredozemskega partnerstva. Razprave z Alžirijo so se že začele.
26 Začetek izvajanja projekta izvedljivosti za virtualne izmenjave Erasmus+, da se spodbudi spletna angažiranost mladih s ciljem, da se do leta 2019 doseže 200 000 mladih.		V teku		Študija izvedljivosti je bila končana. Daje možnosti za izvedbo pilotne in nato v celoti razvite pobude, vključuje glavne vidike, kot so zaposlovanje udeležencev, zaposlovanje in usposabljanje pospeševalcev, katere vsebine so potrebne za zagotovitev večje medkulturne ozaveščenosti udeležencev, potrebne platforme IT in kako bodo udeleženci deležni priznanja za svoje sodelovanje. Cilj je pilotni projekt v letu 2018 začeti s 1 000–2 000 mladimi in ga razširiti do konca leta 2019.

(1)

[1] Za več informacij glej http://pameca.org.al/ .

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.6.2017

COM(2017) 354 final

PRILOGA

Trenutno stanje glede izvajanja akcijskega načrta za krepitev boja proti financiranju terorizma

Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu

Osmo poročilo o napredku pri vzpostavljanju učinkovite in prave varnostne unije

TRENUTNO STANJE GLEDE IZVAJANJA AKCIJSKEGA NAČRTA ZA KREPITEV BOJA PROTI FINANCIRANJU TERORIZMA (COM(2016) 50 final z dne 2. 2. 2016)

Cilji in ukrepi	Časovni razpored	Opis/trenutno stanje
Preprečevanje prenosa sredstev in odkrivanje virov financiranja terorizma
Preprečevanje zlorabe finančnega sistema za financiranje terorizma
Prestaviti datum za dejanski prenos in začetek veljavnosti četrte direktive o preprečevanju pranja denarja na zgodnejši termin.	Najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-1. 1. 2017 v predlogu za spremembo četrte direktive o preprečevanju pranja denarja. -Nadomeščena na podlagi tekočih pogajanj (trialogov) za spremembo četrte direktive o preprečevanju pranja denarja – glej v nadaljevanju.
Sprejetje seznama tretjih držav z visokim tveganjem s strateškimi pomanjkljivostmi v svojih sistemih za preprečevanje pranja denarja/boj proti financiranju terorizma.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2016	-Delegirani akt s seznamom EU ob upoštevanju Projektne skupine za finančno ukrepanje sprejet 14. 7. 2016, začel veljati septembra 2016. -Evropski parlament zavrnil nadaljnje spremembe delegiranega akta. -Komisija namerava pospešiti svoje aktivno sodelovanje in usklajevanje v okviru Projektne skupine za finančno ukrepanje, da bi vnaprej vplivala na svoj postopek oblikovanja seznama tretjih držav z visokim tveganjem. -Komisija bo razvila tudi novo metodologijo za oceno EU, ki ni odvisna samo od zunanjih virov informacij. Pripravljen je bil načrt, ki določa glavne korake v smeri te nove metodologije, s podrobnimi načrti za naslednjih 18 mesecev in obeti v naslednjem obdobju. -EU bo tudi proaktivno sodelovala z državami z „nizko zmogljivostjo“ in jim tako pomagala pri izboljšanju njihovega položaja z vidika preprečevanja pranja denarja/financiranja terorizma.
Objaviti poročilo o nadnacionalni oceni tveganj pranja denarja in financiranja terorizma ter priporočila državam članicam o ukrepih, primernih za obravnavo teh tveganj.	Drugo četrtletje leta 2017	-V teku. -Sprejetje predvideno konec junija 2017.
Predlagati spremembe četrte direktive o preprečevanju pranja denarja glede naslednjih točk: -okrepljeni ukrepi skrbnega preverjanja/protiukrepi v zvezi s tretjimi državami z visokim tveganjem; -platforme za menjavo virtualnih valut; -predplačniški instrumenti; -centralizirani registri bančnih in plačilnih računov ali elektronski sistemi za pridobivanje podatkov; -dostop finančnoobveščevalnih enot (FIU) do informacij in njihova izmenjava.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2016 – opravljeno	-Komisija sprejela predlog 5. 7. 2016. -Trenutno v napredni fazi trialoga.
Povečati učinkovitost EU pri prenosu ukrepov ZN za zamrznitev, vključno z izboljšano izmenjavo informacij med EU in ZN.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2016	-V teku: Službe Komisije so skrajšale čas, ki je potreben za prenos novih seznamov Združenih narodov v zvezi z Islamsko državo/Al Kaido v zakonodajo EU s petih na tri dni v povprečju – deloma tudi zaradi večje izmenjave informacij s strani Odbora za sankcije Združenih narodov za Islamsko državo/organizacijo Al Kaida. -Službe Komisije proučujejo, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi se čas za prenos skrajšal na dva dni. -Generalni sekretariat Sveta je bil zadolžen za vzpostavitev podatkovne baze za spremljanje prepovedi vstopa v SIS na podlagi sankcij ZN. Na voljo bo v obdobju od leta 2017–2018.
Povečati zmogljivost držav članic, Komisije, Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in gospodarskih subjektov za izmenjavo informacij o izzivih pri izvajanju omejevalnih ukrepov, vključno z izmenjavo informacij o morebitnih novih uvrstitvah na sezname ZN, prek podatkovne baze finančnih sankcij.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2016	-V teku: Komisija pripravlja novo uporabo podatkovne baze finančnih sankcij, ki bi ji omogočila prenos informacij o novih uvrstitvah na sezname ZN pred prenosom v zakonodajo EU (bo vzpostavljen in bo začel delovati do septembra). -Službe Komisije proučujejo, ali bi podatkovno bazo finančnih sankcij lahko uporabljali tudi za prenos informacij o uvrstitvah na nacionalne sezname držav članic.
Proučiti možnosti za samostojen zakonodajni instrument, ki bi omogočil širši vpogled v registre bančnih in plačilnih računov za druge preiskave in druge organe ter presegal področje uporabe četrte direktive o preprečevanju pranja denarja.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2016	-V teku. -Vpogled so opravili (i) organi za vodenje obstoječih bančnih registrov, (ii) organi, ki bi lahko imeli dostop do bančnih registrov za druge namene kot pranje denarja (organi kazenskega pregona, uradi za odvzem premoženjske koristi, davčni organi, protikorupcijski organi) in bančni sektor.
Okrepiti sodelovanje med finančnoobveščevalnimi enotami s primernimi ukrepi.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2017	-V teku. -Sprejetje načrtovano za konec junija 2017.
Druge pobude za dopolnitev obstoječega pravnega okvira
Uskladitev kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s pranjem denarja
Zakonodajni predlog za uskladitev kaznivih dejanj in sankcij v zvezi s pranjem denarja.	Najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-Komisija je predlog predložila 21. decembra 2016. -Svet je splošni pristop sprejel 8. junija 2017. -Evropski parlament je imenoval poročevalca, poročilo bo izdano do septembra 2017.
Boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine
Komisija bo sodelovala z Evropsko centralno banko (ECB), Europolom in drugimi ustreznimi stranmi glede uporabe bankovcev z visoko vrednostjo, zlasti bankovcev za 500 EUR, kar predstavlja težavo, o kateri poročajo organi kazenskega pregona.	Opravljeno	-Opravljeno. Nadaljnji ukrepi niso potrebni. -Svet ECB je 4. maja 2016 sprejel odločbo o postopnem umiku bankovca za 500 EUR.
Zakonodajni predlog za boj proti nedovoljenemu prenosu gotovine.	Najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-Predlog Komisije predložen 21. decembra 2016. -V okviru Sveta (Skupina za carinsko unijo): drugo branje poteka na podlagi kompromisnega besedila predsedstva. -V Evropskem parlamentu se prenos na pristojni odbor pričakuje sredi junija.
Proučiti ustreznost morebitnih zgornjih mej za gotovinska plačila.	Trenutno stanje predstavljeno na seji Sveta ECOFIN junija 2016.	-Odprto javno posvetovanje je potekalo med 1. marcem in 31. majem. -Analiza rezultatov še poteka.
Dokončanje okvira EU za sledenje sredstvom teroristov in njihovo zamrznitev
Režim EU za zamrznitev sredstev teroristov na podlagi člena 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije.	Izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-Komisija je predložila oceno v tretjem poročilu o napredku na poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji (COM(2016) 831 z dne 21. 12. 2016): nadaljnji ukrepi trenutno niso potrebni.
Okrepitev vzajemnega priznavanja odredb o zamrznitvi in zaplembi sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem.	Najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-Predlog Komisije predložen 21. decembra 2016. -V Svetu potekajo pogajanja z namenom splošnega pristopa. -Evropski parlament je imenoval poročevalca.
Morebiten evropski sistem, ki bi dopolnjeval obstoječi sporazum o programu EU–ZDA za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti s sledenjem transakcijam, izključenim iz navedenega sporazuma.	Izvedba ocene najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-Ocena predložena v tretjem poročilu o napredku na poti k učinkoviti in pravi varnostni uniji (COM(2016) 831 z dne 21. 12. 2016). -V teku.
Usmerjanje v vire financiranja
Zakonodajni predlog za okrepitev pristojnosti in sodelovanja carinskih organov ter obravnavanje financiranja terorizma v zvezi s trgovino z blagom.	Izvesti do prve četrtine leta 2017 (COM(2016) 230 final)	-V teku.
Zakonodajni predlog za boj proti nedovoljeni trgovini s predmeti kulturne dediščine.	Najpozneje do drugega četrtletja leta 2017	-Priprave potekajo. -Sprejetje predvideno za poletje 2017.
Akcijski načrt EU o boju proti nedovoljena trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.	Najpozneje do prvega četrtletja leta 2016	-Akcijski načrt sprejet 26. februarja 2016. -Sklepi Sveta sprejeti dne 20. junija 2016. -Delo za izvajanje je v teku.
Izbrani vidiki v povezavi z zunanjo razsežnostjo
Okrepiti podporo tretjim državam pri spoštovanju pravnih zahtev resolucij Varnostnega sveta ZN in priporočil FATF.	V teku	-V teku.
Podpreti države na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in jugovzhodni Aziji pri spremljanju, onemogočanju in preprečevanju financiranja terorizma.	Najpozneje do četrtega četrtletja leta 2016	-V teku.

Top

Choose the experimental features you want to try