EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.5.2017

COM(2017) 290 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Posledice morebitnega nesprejetja vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 za proračun Evropske unije za leto 2018 in naslednja leta

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Posledice morebitnega nesprejetja vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 za proračun Evropske unije za leto 2018 in naslednja leta

Predlog Komisije z dne 30. maja 2017 za proračun za leto 2018 1 je predstavljen ob predpostavki, da bo vmesni pregled večletnega finančnega okvira uradno sprejet. V tem sporočilu so obravnavane posledice, če pregled ne bi bil sprejet.

1.Izzivi za proračun Evropske unije

Evropska unija razpolaga z omejenim proračunom (približno 1 % bruto nacionalnega dohodka EU), vendar je ta ključno orodje, s katerim EU dosega rezultate za svoje državljane. Je predvsem naložbeni proračun, ki združuje vire na področjih, na katerih je smiselno ukrepanje EU, kot so izboljšanje prometnih, komunikacijskih in energetskih omrežij po vseh državah EU, varstvo okolja in razvoj podeželskih območij, povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, pomoč raziskovalcem pri čezmejnem povezovanju in mladim pri študiju v tujini ter spodbujanje kohezije med regijami.

Proračun EU je tudi dejavnik stabilnosti in predvidljivosti. Načeloma zajema obdobje od pet do sedem let prek večletnega finančnega okvira , s katerim so določeni najvišji zneski, ki jih lahko EU vsako leto porabi na posameznih področjih politike. Vendar je danes v vse bolj kompleksnem in nepredvidljivem svetu načrtovanje proračuna EU pred pomembnimi izzivi.

Evropska unija se mora spoprijeti s številnimi pomembnimi dolgoročnimi izzivi. Glede na posledice najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni se mora trajno vrniti k rasti ter obravnavati izključenost in brezposelnost mladih. V migracijski krizi se je poleg potrebe EU po zagotavljanju humanitarne pomoči in zatočišč za begunce razkril tudi pomen varovanja njenih meja in obravnavanja temeljnih vzrokov migracij. Našo družbo so pretresli teroristični napadi, kar terja učinkovitejše sodelovanje na področju varnosti in izmenjave obveščevalnih podatkov. Proračun EU bi moral poleg izvedbe prvotnih načrtov večletnega finančnega okvira omogočati tudi hitro prilagajanje na nove izzive in čim prejšnje doseganje rezultatov na terenu.

Doslej so bile izkoriščene domala vse možnosti proračuna EU, da bi se omogočil odziv na spremenljive okoliščine. Tako so se neporabljene razlike do zgornjih mej in razpoložljiva prožnost intenzivno uporabili zlasti za (a) ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v okviru naložbenega načrta za Evropo, (b) odzivanje na migracijsko, begunsko in varnostno krizo ter (c) financiranje novih pobud, kot so pobuda za zaposlovanje mladih, evropske solidarnostne enote ter prihodnji predlog za uvedbo programa za razvoj evropske obrambne industrije.

Zato je zmogljivost proračuna EU za odzivanje na nove nepredvidene dogodke v obdobju 2017–2020 že močno okrnjena.

2.Splošen politični dogovor o vmesnem pregledu

Komisija je septembra 2016 predlagala vmesni pregled veljavnega večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020. Glavni cilj predlaganega pregleda je bil povečati financiranje in razpoložljivo prožnost, da bi se še naprej zagotavljal ustrezen proračunski odziv na dve ključni politični prioriteti – rast in delovna mesta ter migracije –, in da bi se okrepili prožnost in odzivnost proračuna.

Po intenzivnih pogajanjih med tremi institucijami je bilo 7. marca 2017 doseženo soglasje v Svetu, Evropski parlament pa je 5. aprila odobril kompromisno besedilo svežnja o vmesnem pregledu, ki vključuje revizijo uredbe o večletnem finančnem okviru ter številne politične dogovore, zlasti glede okrepitve določenih programov.

V skladu z ustreznimi postopki bi moral Svet za splošne zadeve 25. aprila dokončno odobriti večletni finančni okvir po izteku polovice njegovega trajanja. Vendar je bila ta točka zadnji trenutek umaknjena z dnevnega reda na prošnjo Združenega kraljestva. Združeno kraljestvo je svojo prošnjo argumentiralo s tako imenovanim obdobjem molka (uradnim predvolilnim obdobjem, v katerem vladi ni dovoljeno sprejeti nobene pomembnejše odločitve).

Uradno sprejetje svežnja v Svetu naj bi se zgodilo kmalu po volitvah v Združenem kraljestvu 8. junija, ko vlade Združenega kraljestva ne bodo več omejevala pravila, ki urejajo predvolilno obdobje.

Glede na splošno politično soglasje v Evropskem parlamentu in Svetu predlog proračuna za leto 2018 že predvideva to uradno sprejetje in vključuje elemente iz svežnja o vmesnem pregledu, ki se nanašajo na leto 2018.

3.Kaj prinaša vmesni pregled?

Z vmesnim pregledom se bo EU zagotovil pomemben manevrski prostor za odzivanje na nove dogodke do leta 2020. Čeprav pregled ne povečuje skupnih zgornjih mej proračuna, omogoča povečanje odhodkov in dodatno prožnost na nekaterih področjih, o katerih sta se dogovorila Evropski parlament in Svet.

Vmesni pregled v okviru dogovorjene globalne zgornje meje večletnega finančnega okvira vključuje možnost povečanja odhodkov za približno 6 milijard EUR v obdobju 2017–2020, zlasti na področjih, kot so:

‒brezposelnost mladih (1,2 milijarde EUR za pobudo za zaposlovanje mladih in enakovreden prispevek iz Evropskega socialnega sklada);

‒varnost in razsežnost migracij znotraj EU (2,5 milijarde EUR za programe, kot so evropska mejna in obalna straža, Europol, Agencija EU za azil, novi sistem vstopa/izstopa in nujna pomoč beguncem);

‒obravnavanje temeljnih vzrokov migracij (1,4 milijarde EUR, večinoma za novi partnerski okvir z afriškimi državami in Evropski sklad za trajnostni razvoj v okviru načrta za zunanje naložbe);

‒Erasmus + (100 milijonov EUR, vključno s prispevkom za nove evropske solidarnostne enote);

‒okrepitev uspešnih programov, ki spodbujajo rast (775 milijonov EUR za program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, COSME, EFSI-2 in WiFi4EU).

Poleg tega bi dogovor omogočil znatno dodatno prožnost za financiranje novih izrednih razmer (najmanj 1,3 milijarde EUR, ki bi bila na voljo že z letom 2017). To je ključnega pomena, saj bi bil brez povečanja prožnosti odziv Evropske unije na kakršne koli nepredvidene dogodke v naslednjih treh letih zelo omejen.

Nenazadnje vmesni pregled omogoča dodatno prožnost za prenos neporabljenih razlik do zgornjih mej za plačila v obdobje 2019–2020, kar bo dodatno zagotovilo, da bodo zgornje meje za plačila v teh letih zadostovale za pravočasno plačilo vseh računov iz naslova izvajanja strukturnih skladov. S tem bi se preprečilo kopičenje zaostankov pri plačilih, do katerega je že prišlo v obdobju 2013–2015 in ki je bilo povod za veliko zaskrbljenost v Evropskem parlamentu.

4.Kaj se bo zgodilo, če vmesni pregled ne bo sprejet?

Sozakonodajalca sta se o nekaterih elementih vmesnega pregleda že dogovorila in so vključeni v proračun za leto 2017 (predvsem 750 milijonov EUR za partnerski okvir z afriškimi državami) ali pa bodo kmalu vključeni prek sprememb proračuna za leto 2017, o katerih je že bilo doseženo predhodno politično soglasje (prva tranša v višini 500 milijonov EUR za pobudo za zaposlovanje mladih in 275 milijonov EUR za Evropski sklad za trajnostni razvoj).

Vendar bi bili ogroženi vsi drugi elementi zgoraj navedenih dodatnih odhodkov v zvezi z obdobjem 2018–2020, saj ni več mogoče domnevati, da je o njih doseženo predhodno politično soglasje.

Najbolj bi s tem ogrozili preostalih 700 milijonov EUR za pobudo za zaposlovanje mladih, s čimer bi Evropa poslala negativno sporočilo svojim mladim, ki potrebujejo podporo, pa tudi druge sklade, s katerimi se podpirajo izobraževanje, raziskave, naložbe in rast. Okleščena bi bila tudi program Obzorje 2020, ki podpira skupne raziskave in inovativna MSP, ter instrument za povezovanje Evrope (IPE-Promet), ki omogoča izgradnjo vseevropskih omrežij. Nastala bi vrzel v financiranju predloga o shemi wifi4eu, katere cilj je zagotoviti brezplačen brezžični dostop do interneta za skupnosti po vsej Uniji, pa tudi novih predlogov, kot so evropske solidarnostne enote in evropski obrambni akcijski načrt. Vprašljiva bi bila tudi sredstva za naš odziv na migracije in nadzor zunanjih meja, saj Evropski parlament in Svet še nista sprejela nekaterih predlogov Komisije, zlasti o dublinski uredbi ter povečanju posojilne zmogljivosti v okviru makrofinančne pomoči.

Poleg tega ne bo na voljo dodatna prožnost, kar bo resno omejilo zmožnost proračuna EU, da zagotovi smiseln finančni odziv na nepredvidene dogodke. To velja zlasti za področje migracij, če bi se na primer Evropski svet odločil za podaljšanje uporabe instrumenta za begunce v Turčiji.

Kar zadeva predlog proračuna za leto 2018, bi se v primeru nesprejetja vmesnega pregleda prožnost za financiranje dodatnih odhodkov za migracije, varnost ali morebitno podaljšanje instrumenta za begunce v Turčiji lahko zagotovila le z zmanjšanjem razpoložljivih razlik do zgornjih mej na drugih področjih politik, kot je kmetijstvo.

Nesprejetje vmesnega pregleda bi lahko neposredno vplivalo tudi na zmožnost zagotavljanja solidarnostne pomoči ob naravnih nesrečah, za katero je na primer zaprosila Italija zaradi posledic uničujočih potresov leta 2016. Brez prožnosti, ki bi jo zagotovil vmesni pregled, bi imela EU zelo omejena finančna sredstva za ukrepanje v tem primeru ali v primeru katere koli večje naravne nesreče, druge mednarodne krize ali kakršnih koli drugih nepredvidenih dogodkov.

Javnost bi lahko te posledice razumela kot pomanjkanje evropske enotnosti in sposobnosti za odzivanje na nenadne krize.

5.Priprave na prihodnost

Kot je bilo poudarjeno že v beli knjigi o prihodnosti EU, je Evropa v zadnjih 60 letih storila veliko za svoje državljane. Čeprav trenutno obstaja močna podpora evropskemu projektu in je zaznati visoka pričakovanja, da lahko Unija stori še več za skupno dobro, pa se poraja tudi vse večja vrzel med temi pričakovanji in zmožnostjo EU, da jih uresniči, zlasti ker so njena finančna sredstva omejena.

Hitro sprejetje vmesnega pregleda bi pomenilo ključni korak v pravo smer. S tem bi omogočili večjo varnost, boljše upravljanje migracijskih tokov, zapiranje naložbene vrzeli, ki je posledica finančne in gospodarske krize, ter spodbujanje zaposlovanja, zlasti mladih.

Če vmesni pregled ne bi bil sprejet, bi bila potrebna takojšnja prilagoditev proračuna za leto 2018, zmožnost proračuna EU, da se odzove na morebitne nove izredne razmere, pa bi bila zmanjšana.

(1)

Poročilo o načrtu prihodkov in odhodkov Evropske komisije za proračunsko leto 2018 (SEC(2017) 250 final, maj 2017).