EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.4.2017

COM(2017) 212 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Enajsto poročilo o premestitvi in preselitvi





x0009

1Uvod

V enajstem poročilu o premestitvi in preselitvi je prikazano posodobljeno stanje na področju izvajanja programov za premestitev in preselitev od zadnjega poročila z dne 2. marca 1 , obravnavane pa so tudi vrzeli in ukrepi, ki jih je še treba sprejeti, da bodo izpolnjene zaveze iz obeh programov.

Čeprav migranti še naprej prihajajo v manjšem številu, je Grčija še vedno pod pritiskom, saj je na njenem ozemlju še več kot 62 200 migrantov; od tega jih je približno 14 000 na otokih, približno 48 200 pa v celinski Grčiji. V Italijo je od začetka leta prispelo 24 672 oseb, kar pomeni v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 povečanje za 36 %. Število prispelih Eritrejcev, ki so v Italiji na prvem mestu med upravičenci do premestitve, se je leta 2017 močno zmanjšalo; Eritreja je z drugega mesta po številu prispelih migrantov v Italiji leta 2016 (11,5 % oseb) do marca 2017 zdrsnila na deseto mesto (samo 2,4 % oseb). Kljub temu zmanjšanju pa je v Italiji še vedno veliko število Eritrejcev (11 000), ki so večinoma prispeli leta 2016 in ki bi jih bilo treba premestiti v druge države članice. Premestitev tako ostaja ključni ukrep za zmanjšanje pritiska na Grčijo in Italijo z delitvijo odgovornosti pri obravnavanju migrantov, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito.

Kot se je že poročalo, število ljudi v Italiji in Grčiji, ki so upravičeni do premestitve, ne dosega števila, ki je predvideno v sklepih Sveta. Doslej je bilo v Grčiji registriranih 26 997 upravičenih prosilcev, v Italiji pa 8 000. Iz Grčije, kjer naj bi število registriranih prosilcev za premestitev ostalo stabilno, je še vedno treba premestiti približno 14 000 oseb. Premestitev vseh upravičenih oseb v naslednjih mesecih je torej izvedljiva in bi jo bilo treba obravnavati prednostno. Z mesečnima ciljema vsaj 1 500 premeščenih oseb iz Italije in vsaj 3 000 iz Grčije 2 naj bi se olajšala in pospešila premestitev vseh upravičencev na učinkovit način in brez težav, in sicer v časovnem okviru iz sklepov Sveta, tako da bi bil izpolnjen cilj tega nujnega ukrepa.

Komisija vztrajno poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi dosegle zastavljene cilje glede premestitve, in jim je pripravljena pomagati pri izpolnjevanju njihovih pravnih obveznosti. Malteško predsedstvo Svetu EU je med zasedanjem Sveta za pravosodje in notranje zadeve 27. marca 2017 organiziralo posebno sejo za obravnavo pospešitve premestitev. Nekateri rezultati so že vidni. Nekatere države članice, ki so upočasnile svoje sodelovanje, spet sprejemajo premeščene osebe. Zahvaljujoč vsem zadevnim deležnikom je bil dosežen napredek, tako da so mesečne premestitve dosegle rekordno število (več kot 1 600 premeščenih oseb iz Grčije in več kot 800 iz Italije), skupaj pa je bilo do 10. aprila 2017 premeščenih 16 340 oseb (5 001 iz Italije in 11 339 iz Grčije]. To pomeni 27-odstotno povečanje glede na najboljši predhodni mesec.

Vendar so potrebna nadaljnja okrepljena in usklajena prizadevanja vseh držav članic, zlasti tistih, ki še ne sodelujejo pri premestitvah, ter dobro sodelovanje med vsemi udeleženimi akterji, da bi bilo mogoče vse upravičene osebe iz Italije in Grčije premestiti do septembra 2017. Kot je bilo navedeno že v prejšnjih poročilih, so pogoji za izvajanje premestitve zdaj v celoti izpolnjeni, operativne infrastrukture pa v celoti vzpostavljene. Medtem ko so Italija, Grčija, agencije EU in mednarodne organizacije povečale svoje zmogljivosti za izpolnjevanje zastavljenih ciljev, pa nekaterim državam članicam še vedno ne uspe, da bi se držale časovnih okvirov, ki so bili za nekatere korake določeni v protokolih o premestitvi, tako da nastajajo ozka grla, zaradi katerih so intenzivnejše premestitve nemogoče. Enajsto poročilo vsebuje priporočila za posamezne države članice, katerih namen je odpravljanje teh ozkih grl, ki spodkopavajo skupna prizadevanja za olajšanje in pospešitev premestitev.

Kar zadeva preselitev, izvajanje sklepov iz julija 2015 o preselitvi 22 504 oseb še naprej uspešno poteka, saj je bilo doslej preseljenih 15 492 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, kar je več kot dve tretjini zastavljenega cilja. Od 28. februarja 2017 je bilo preseljenih 1 070 oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona. Del preselitev v okviru tega evropskega programa je namenjen tudi izvajanju preselitev na podlagi izjave EU in Turčije. Od začetka izvajanja 4. aprila 2016 je bilo na podlagi tega mehanizma iz Turčije v EU preseljenih 4 618 Sircev, vključno s 1 053 osebami, ki so bile preseljene od prejšnjega poročila.

2Premestitev

Proces premestitve je bil ta mesec še hitrejši, z dodatnimi prizadevanji pa bi bilo mogoče doseči tudi zastavljene cilje.

Absolutno gledano je doslej največ prosilcev za premestitev sprejela Nemčija (3 511), sledita pa ji Francija (3 157) in Nizozemska (1 636). Trenutno sta Malta in Finska edini državi članici, ki sta na dobri poti, da v roku izpolnita svoje obveznosti za Italijo in Grčijo (glej Prilogo 3). Luksemburg, Nizozemska in Portugalska prav tako vztrajno napredujejo pri izpolnjevanju obveznosti za Grčijo in Italijo. Norveška bo kmalu izpolnila svoje zaveze glede premestitve.

Pri nekaterih drugih državah članicah pa je stanje še vedno nezadovoljivo. Madžarska in Poljska še vedno ne sodelujeta v programu za premestitev, tako da ne izpolnjujeta svojih pravnih obveznosti 3 . Češka od maja 2016 ni predložila zavez, od avgusta 2016 pa ni sprejela nobene premeščene osebe, kar pomeni, da je sprejela manj kot 1 % dodeljenih prosilcev. Bolgarija, Hrvaška in Slovaška so sprejele zelo majhno število oseb (2 % dodeljenih prosilcev). 

Poleg tega so Belgija, Nemčija in Španija kljub nedavnim prizadevanjem za pospešitev premestitve doslej sprejele le malo več kot 10 % dodeljenih oseb.

Namen ciljev, ki jih je zastavila Komisija, je učinkovito in pravočasno zagotoviti premestitev vseh upravičenih oseb, ki se trenutno nahajajo v Italiji in Grčiji, s čimer bi se izognili morebitnim operativnim in logističnim ozkim grlom, če bi bilo treba večino preostalih predaj izvesti v zadnjih tednih septembra. Za izpolnjevanje teh ciljev so potrebna dodatna prizadevanja in prilagodljivost pri vsakem koraku postopka premestitve, od sprejetja zavez do predaje, vključno z zadostnimi sprejemnimi zmogljivostmi v državah članicah premestitve. Ocena stanja in priporočila tako sledijo tem korakom. Že majhna prizadevanja vseh deležnikov pri vsakem koraku lahko veliko prispevajo k skupnemu številu mesečnih premestitev. Opozoriti je treba, da morata prva dva koraka (sprejetje zavez in identifikacija oseb) potekati vzporedno.

Sprejemanje zavez: potrebne so ambicioznejše in številčnejše mesečne zaveze

Od zadnjega poročila sta začeli Romunija in Španija spet sprejemati zaveze. Tudi Švedska, ki se ji junija 2017 izteče enoletna začasna odložitev premestitev, je začela sprejemati zaveze, da bi v časovnem okviru iz sklepov Sveta v celoti izpolnila svojo pravno zavezo. Poleg tega je Litva ponovno začela sprejemati zaveze glede Italije, Bolgarija, Ciper in Hrvaška pa so postali aktivnejši v Grčiji. Avstrija je nedavno napovedala, da bo kmalu pričela s premestitvami, zlasti ranljivih oseb iz Italije.

Vendar je še vedno potrebnih več mesečnih zavez, da bi dosegli cilj, da se premestijo vse upravičene osebe iz Italije in Grčije. Zadostno število zavez je ključnega pomena tudi za zagotavljanje kakovosti postopka ugotavljanja ujemanja (pri katerem Italija in Grčija posameznega prosilca dodelita določeni državi članici). Potrebno je naslednje:

-Madžarska in Poljska bi morali takoj začeti sprejemati zaveze in premeščene osebe. Komisija se je s tema državama članicama pripravljena pogovarjati o tem, kako jima lahko pomaga, da bosta dosegli napredek pri izpolnjevanju svojih pravnih obveznosti, pri čemer je treba upoštevati, kako pomembno je, da vse države članice pokažejo solidarnost z Grčijo in Italijo;

-Avstrija bi morala čim prej začeti sprejemati zaveze glede Italije in Grčije, Češka in Portugalska pa bi morali začeti ponovno sprejemati zaveze glede obeh držav;

-Bolgarija, Ciper, Estonija, Irska in Slovaška bi morale čim prej začeti sprejemati zaveze glede Italije;

-Hrvaška in Slovenija bi morali pogosteje sprejemati zaveze tako glede Italije in Grčije, in sicer mesečno, Luksemburg bi moral sprejemati mesečne zaveze glede Grčije, Latvija pa glede Italije;

-Belgija in Španija bi morali povečati svoje mesečne zaveze glede Italije in Grčije, Nemčija in Slovaška pa bi jih morali povečati glede Grčije; Francija bi morala povečati svoje zaveze glede Italije in jih sprejemati mesečno, mesečne zaveze glede Grčije pa bi morala ohraniti na sedanji ravni.

Finska, Litva, Malta in Nizozemska bi morale vsaj ohraniti sedanje mesečne zaveze.

Nekatere države članice ne sodelujejo pri premestitvah iz Italije, na primer Estonija in Irska, ali pa sodelujejo samo v omejenem obsegu, na primer Francija, deloma zaradi stroge politike Italije v zvezi z dodatnimi varnostnimi razgovori, ki jih opravljajo države članice premestitve na njenem ozemlju. Kot je bilo navedeno v prejšnjem poročilu, so bili sprejeti dogovori z Europolom in italijanskimi organi za olajšanje dodatnih varnostnih pregledov, vključno z varnostnimi razgovori. Poleg tega lahko strokovnjaki Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) na željo države članice premestitve opravljajo tudi bolj poglobljene razgovore za odkrivanje morebitnih razlogov za izključitev iz programa. Ključnega pomena je, da Italija dovoli dodatne varnostne razgovore, po potrebi tudi prek dvostranskih dogovorov z zadevnimi državami članicami. To bo prispevalo k pospešitvi premestitev. Hkrati bi morale biti glede potrebe po dodatnih varnostnih razgovorih bolj prilagodljive tudi države članice premestitve, ki bi morale čim prej začeti s premestitvami.

Identifikacija in registracija migrantov, ki naj bi bili premeščeni: Italija se spodbuja, da stori več

Grčija je dokončala registracijo („vložitev prošnje za mednarodno zaščito“) vseh oseb, ki so bile vključene v predregistracijski postopek, tudi tistih, ki so upravičene do premestitve. V okviru programa za premestitev je prošnjo vložilo 26 997 oseb; 11 339 oseb je že bilo premeščenih, 13 845 pa jih je še treba premestiti 4 . Čeprav je mogoče, da bo do 26. septembra 2017 registriranih še več prosilcev za premestitev in da bodo nekateri izključeni iz programa za premestitev, pa naj bi skupno število oseb, registriranih za premestitev, na splošno ostalo stabilno.

Italija je doslej za premestitev registrirala približno 8 000 oseb. Po trditvah italijanskih organov je nadaljnjih 1 000 oseb v postopku registracije. Vendar je v letu 2016 v Italijo prispelo približno 20 700 Eritrejcev. Italija bi morala pospešiti postopek registracije ter v najkrajšem možnem času in neprekinjeno identificirati in registrirati vse osebe, ki upravičene do premestitve. V ta namen bi morala povečati število zaposlenih, ki obdelujejo prošnje in sprejemajo zahteve za premestitev v dublinski enoti, po potrebi s podporo urada EASO. Prav tako bi morala v polni meri izkoristiti svojo teritorialno upravo in obstoječe mobilne skupine EASO za vzpostavljanje stika z velikim številom upravičenih migrantov, ki bivajo izven prvotnih centrov za premestitev, ter njihovo obveščanje in registracijo za premestitev. Da bi to dosegla, si mora prizadevati za povečanje seznanjenosti s programom za premestitev pri policijskih organih in v sprejemnih centrih. Prav tako je pomembno, da se vse osebe, ki so upravičene do premestitve in v Italijo prispejo prek žariščnih točk ali drugih pristanišč za izkrcanje, preusmerijo v namenske centre za premestitev, kot je predvideno v časovnem načrtu Italije, ki je bil sprejet septembra 2015 in revidiran marca 2016. Sedanji praksi, da se migrante, ki so upravičeni do premestitve, razporeja po celotnem ozemlju Italije, se je treba pri novih prišlekih čim bolj izogibati, saj med drugim ustvarja velike logistične ovire in preprečuje hitro predajo v okviru premestitve.

Postopek ugotavljanja ujemanja: države članice bi se morale izogibati preveč omejujočim preferencam

Grška azilna služba in italijanska dublinska enota izvajata postopek ugotavljanja ujemanja prosilcev z državami članicami premestitve, in sicer v časovnem okviru, določenem v protokolih o premestitvi, pri čemer v čim večji možni meri upoštevata preference držav članic premestitve, katerih namen je olajšati integracijo premeščenih oseb v državi članici premestitve. Vendar je pri nekaterih državah članicah premestitve postopek ugotavljanja ujemanja postal težaven in dolgotrajen zaradi zelo omejujočih preferenc (na primer samo matere samohranilke z otroki), včasih tudi negativnih (na primer nobenih samskih moških, nobenih Eritrejcev), ali pa zaradi dodatnih zahtev, kot so specifični seznami oseb, ki jih je opredelila NVO iz države članice premestitve, ki deluje v Italiji ali Grčiji. Neutemeljeno omejujoče preference so postale način za izključevanje kandidatov ali izbor majhne skupine kandidatov, namesto da bi izboljšale postopek ugotavljanja ujemanja, ki olajšuje integracijo.

To prakso, ki ni v skladu s postopkom iz sklepov Sveta o premestitvi in upočasnjuje postopek, bi bilo treba zaustaviti. Postopek ugotavljanja ujemanja izvajajo grški in italijanski organi , upoštevajo pa družinske, jezikovne, družbene, kulturne in druge vezi, ki morda obstajajo med prosilcem in potencialno državo članico premestitve. Grški in italijanski organi tudi sami sprejmejo končno odločitev. Niti prosilci niti države članice premestitve ne morejo izbirati.

Orodje EASO za ugotavljanje ujemanja bo začelo delovati v maju in bo v veliki meri zmanjšalo te težave. Zato bi morala Grčija drugemu strokovnjaku EASO nujno podeliti dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Orodje EASO bo obdelovalo veliko število prosilcev hkrati ter tako omogočilo avtomatizirano ugotavljanje ujemanja med registracijskimi podatki prosilca iz registracije (na primer njegovim profilom) ter več zavezami in preferencami držav članic premestitve. Da pa bo orodje učinkovito, morajo biti preference držav članic dovolj prilagodljive 5 . 

Vse države članice bi morale slediti zgledu tistih držav (na primer Hrvaške, Malte, Slovenije in Romunije), ki navajajo koristne preference (na primer poklice in kvalifikacije, ki bi lahko olajšali integracijo), hkrati pa bi morale biti pripravljene sprejeti vse kategorije migrantov (velike družine, mladoletnike brez spremstva, samske moške). Države članice z zelo strogimi ali ozkimi preferencami ali države članice, ki določajo dodatne zahteve, bi morale ponovno pretehtati tako ravnanje, saj upočasnjuje napredek. Zlasti:

-Slovaška bi morala razširiti svoje preference in prenehati zavračati zakonsko upravičene zahteve za premestitev samo zato, ker prosilec ne ustreza navedenim preferencam; tudi Litva bi morala razširiti svoje preference, Francija pa bi morala to storiti glede Italije;

-Bolgarija bi morala prenehati z zavračanjem Eritrejcev;

-Španija bi morala razmisliti o tem, da preneha poimensko navajati osebe za premestitev, kolikor je mogoče;

-Nemčija bi morala biti bolj prilagodljiva glede dokazovanja širših družinskih povezav. Postopek premestitve ne zahteva iste ravni gotovosti kot ponovna združitev družine v skladu s postopkom na podlagi dublinske uredbe. Družinske povezave je poleg tega treba razumeti široko, pri tem pa upoštevati, da se za ponovno združitev z jedrno družino uporablja postopek na podlagi dublinske uredbe. Prošnje za premestitev se ne bi smele zavračati, ker ni mogoče dokazati širših družinskih povezav ali zato, ker imajo prosilci družinske povezave v Italiji ali Grčiji (zlasti kadar Italija in Grčija pošiljata zahteve za premestitev tudi za zadevne člane širše družine);

-vse države članice bi se morale izogibati temu, da iz preferenc izključujejo ranljive prosilce, saj imajo ti pri premestitvah prednost. Države članice se spodbuja, da v namenski predlogi za predložitev zavez navedejo gospodarske sektorje, kjer jim primanjkuje delovne sile.

Odziv držav članic premestitve: precejšen napredek, vendar je mogoče storiti več

Države članice so na splošno skrajšale odzivni čas na zahteve za premestitev. Poleg tega tiste z velikimi mesečnimi zavezami na splošno upoštevajo priporočila Komisije in odobritve pošiljajo v majhnih svežnjih (po približno 50), da zagotavljajo nepretrgan tok odgovorov ter olajšujejo logistiko pri obveščanju in v fazi pred odhodom. Vendar kljub temu napredku le nekaj držav članic (na primer Latvija, Litva, Malta, Nizozemska, Norveška in Slovenija) spoštuje časovne okvire, določene v protokolih o premestitvi. Poprečen odzivni čas je 35 dni za Italijo in 26 dni za Grčijo, čeprav je v protokolih o premestitvi določen rok 10 delovnih dni.

Glede zavrnitev zahtev za premestitev je bil dosežen precejšen napredek. Države članice na splošno zavračajo prošnje samo na podlagi razlogov iz sklepov Sveta in zdaj tudi uporabljajo kanale za varno obveščanje o razlogih za te zavrnitve, ki so jih vzpostavili Europol in grški organi. Vendar pa nekatere države članice še vedno preširoko razlagajo „grožnjo javnemu redu“, zaradi česar je njihova stopnja zavrnitev višja od povprečja.

Priporočila:

-Države članice bi morale povečati svoje zmogljivosti, da bodo lahko obdelale zahteve in odgovorile v roku 10 delovnih dni, določenem v protokolih o premestitvi;

-Francija bi morala proučiti možnost pošiljanja odobritev v manjših svežnjih;

-Estonija bi morala proučiti možnost ožje razlage „grožnje javnemu redu“;

-vse države članice se spodbujajo, da sledijo zgledu Finske in širše zastavijo skrb za javni red, zlasti kar zadeva poročene mladoletnike (glej oddelek o mladoletnikih brez spremstva).

Obveščanje, faza pred odhodom in predaja: eden od glavnih preostalih razlogov za zamude so dodatni varnostni razgovori in nesprejemanje s strani držav članic premestitve

Zadevna faza je trenutno najbolj pereče ozko grlo v postopku premestitve, saj v Grčiji na predajo čaka 4 347 oseb, v Italiji pa 588. Protokola o premestitvi določata, da mora do predaje priti v dveh tednih od obvestila grških ali italijanskih organov (oziroma v približno treh tednih od odobritve s strani države članice premestitve), vendar povprečni čas od odobritve do predaje trenutno znaša 37 dni za Italijo in 52 dni za Grčijo. Zamude pri predajah imajo zelo negativen vpliv na program, resno spodkopavajo njegovo verodostojnost in učinkovitost ter povečujejo tveganje za pobeg in napetosti med prosilci.

Razlogi za te zamude so različni. V Grčiji so eden od glavnih razlogov za zamude dodatni varnostni pregledi s strani nekaterih držav članic premestitve, vključno z razgovori. Posledica teh dodatnih pregledov so tudi zavrnitve prosilcev, ki so že bili obveščeni o odločbi o premestitvi. Včasih pride do zavrnitve le malo pred dejansko predajo, kar zelo negativno vpliva na program. V takih primerih je še toliko pomembnejše, da država članica premestitve Grčiji in Italiji dobro utemelji razloge za zavrnitev.

Drugi najpomembnejši razlog za zamude v Italiji in Grčiji so operativni zapleti, ki nastanejo zaradi posebnih preferenc držav članic premestitve glede predaje. Države članice imajo raje lete konec meseca. Države članice z veliko mesečnimi predajami, na primer Nemčija in Francija, imajo raje skupne predaje s čarterskimi leti, države članice z manjšim ali srednjim številom dodelitev pa imajo raje manjše predaje, razpršene po komercialnih letih čez cel mesec (kar otežuje predaje na vrhuncu počitniške sezone). Poleg tega nekatere države članice zahtevajo predajo na točno določen dan v tednu in ob določenih urah. Te razlike in zahteve negativno vplivajo na zadnje faze postopka premestitve, od obvestila grških ali italijanskih organov do organizacije zdravstvenih pregledov in kulturne orientacije pred odhodom s strani Mednarodne organizacije za migracije (v nadaljnjem besedilu: IOM). Zato sta od odobritve do organizacije leta zaželena večja prilagodljivost držav članic premestitve in boljše usklajevanje med njimi. Komisija je pripravljena pomagati pri spopadanju s temi izzivi glede logističnega usklajevanja.

Tretji razlog je pomanjkanje sprejemnih zmogljivosti v državah članicah premestitve. IOM je morala preložiti nekatere predaje, saj nekatere države članice (Portugalska) niso imele zmogljivosti za hitro namestitev sprejetih prosilcev za premestitev. Države članice morajo zagotoviti, da njihove sprejemne zmogljivosti zadoščajo za namestitev premeščenih prosilcev.

V Italiji je dodatna velika ovira dejstvo, da so prosilci, upravičeni do premestitve, razpršeni po celotnem ozemlju Italije, kot je bilo že omenjeno. Tak sistem ustvarja veliko izzivov pri obveščanju prosilcev, ureditvi upravnih formalnosti in dodatnih zdravstvenih pregledov ter organizaciji predavanj za kulturno orientacijo.

Ne nazadnje so kakovost, količina in ustreznost informacij, ki jih države članice premestitve zagotovijo za predavanja za kulturno orientacijo, in aktivna udeležba njihovih uradnikov za zvezo v različnih fazah še vedno ključne za to, da prosilci bolje sprejmejo premestitev v določeno državo članico. Nekatere države članice mogoče nimajo sredstev za zagotavljanje prilagojenih predavanj za kulturno orientacijo ali za to, da bi na teren poslale svoje osebje za izvajanje teh dejavnosti (na primer Estonija, Francija, Irska in Nizozemska). Vendar imajo lahko uradniki za zvezo zelo pomembno vlogo pri ustvarjanju osebnih povezav med prosilci in državami članicami premestitve s sodelovanjem na predavanjih za kulturno orientacijo, ki jih izvaja IOM, v fazi obveščanja (dobre prakse Finske, Latvija, Litve, Portugalske in Romunije). Tudi spremstvo prosilcev do letališča je pomembno pri ohranjanju stikov med prosilcem in državo članico premestitve. Tudi dobro informativno gradivo lahko pripomore k boljšemu sprejemanju, na primer video vsebine (dobre rezultate dosegajo na primer romunski videi za Sirce, ki se premeščajo iz Grčije). Poleg tega morajo biti informacije, ki jih prosilci dobijo ob prihodu, skladne z informacijami, ki so jih dobili pred odhodom.

EASO zdaj sodeluje z nekaterimi državami članicami premestitve (Portugalska in Litva) pri pripravi novega informativnega gradiva, vključno z videi, ki vsebujejo informacije o sprejemnih pogojih in pričanja uspešno premeščenih prosilcev. Poleg tega EASO pregleduje brošure držav članic premestitve in letake o premestitvi, namenjene prosilcem. IOM je organizirala posebno usposabljanje za uradnike za zvezo v Grčiji za izboljšanje kulturne orientacije. V Grčiji ima EASO s posebno klicno številko in mobilnimi skupinami tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju točnih in zanesljivih informacij o postopku premestitve 14 000 prosilcem, ki v Atenah z okolico in severni Grčiji čakajo na premestitev. Klicne številke EASO so operativne in sprejmejo več kot 100 klicev tedensko. Strokovnjaki in tolmači EASO ovržejo številne govorice in napačne informacije, ki krožijo med prosilci. Nadaljnja prisotnost podpornih skupin EASO za azil prispeva k spodbujanju zaupanja v program za premestitev z rednim obveščanjem prosilcev. To pa prispeva k odvračanju prosilcev, da bi sledili zavajajočim predlogom tihotapcev in zapustili postopek.

Priporočila:

-države, ki izvajajo dodatne varnostne preglede, se spodbujajo, da povečajo svoje zmogljivosti obdelave zahtev (zlasti Estonijo, Francijo, Irsko in Švico), da bi zagotovile skladnost s časovnim okvirom iz protokolov o premestitvi in se izognile nepotrebnim zamudam. Zavrnitvam v zadnjem trenutku se je treba izogibati v čim večji možni meri;  

-vse države članice bi morale pokazati ustrezno prilagodljivost v zvezi z datumi in organizacijo letov v prihodnjih mesecih. Države članice z veliko mesečnimi predajami (Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Nizozemske in Švedska) bi se morale med seboj usklajevati (na primer določiti različne slote), da bi se izognile logističnim ozkim grlom in, kolikor je mogoče, razmisliti o čarterskih letih;

-Portugalska bi morala povečati svoje sprejemne zmogljivosti za premestitev vseh prosilcev, ki jih je že sprejela. Nekateri od njih čakajo na predajo že od novembra 2016. Portugalska bi morala skupaj z EASO dokončati novi video o premestitvi;

-Italija bi morala prosilce namestiti v nekaj namenskih centrih za premestitev. To bi povečalo učinkovitost faze pred odhodom, vključno s potrebnimi zdravstvenimi pregledi in predavanji za kulturno orientacijo, ter prispevalo k zmanjšanju tveganja pobega, saj bi se prošnje obdelale hitreje;

-EASO bi moral v sodelovanju z ustreznimi državami članicami čim prej dokončati novi letak o premestitvi, pa tudi videe in drug informacijski material;

-države članice, ki ne morejo organizirati svojih predavanj za kulturno orientacijo, bi morale slediti zgledu Romunije, Latvije in Portugalske ter zagotoviti sodelovanje uradnikov za zvezo pri obveščanju o odločbah in pri predavanjih za kulturno orientacijo, ki jih organizira IOM. Tudi države članice bi morale ob prihodu organizirati predavanja za kulturno orientacijo.

Posebni izzivi v povezavi s premestitvijo mladoletnikov brez spremstva

V skladu s sklepoma Sveta o premestitvi bi morali imeti mladoletniki brez spremstva in druge kategorije ranljivih oseb prednost. V praksi je premestitev mladoletnikov brez spremstva težavna iz več razlogov.

V Grčiji je bilo v predregistracijskem postopku evidentiranih 1 225 mladoletnikov brez spremstva, od česar jih je 568 državljanov držav, ki so upravičene do premestitve (36 % Sircev in 12 % Iračanov). Do 2. aprila 2017 je bilo vseh 568 mladoletnikov brez spremstva (v skladu z grškim pravom) registriranih za premestitev in 341 jih je bilo premeščenih. Doslej je mladoletnike brez spremstva sprejemala predvsem Finska (130). Države članice z velikim številom dodelitev ne sprejemajo mladoletnikov brez spremstva (na primer Francija), jih sprejemajo v majhnem številu (na primer Belgija in Španija) ali pa določajo zahteve glede družinskih povezav v državah članicah premestitve (na primer Nemčija), zaradi česar se nekateri mladoletniki, ki so ločeni od družine, in njihovi sorodniki znajdejo v pravni negotovosti, saj so zavrnjeni tako na podlagi dublinske uredbe kot tudi na podlagi postopka premestitve. Ne nazadnje večina držav članic, ki sprejemajo mladoletnike brez spremstva, ne sprejema poročenih mladoletnikov (zlasti če so mlajši od 17 let), saj v številnih državah članicah obstajajo pravne ovire za premestitev te kategorije otrok, ki so ločeni od družine (npr. odrasla oseba, ki je poročena z mladoletnikom, se lahko obsodi). Samo Finska je toliko prilagodljiva, da je sprejela vse dodeljene osebe.

Zato je nujno, da države članice zagotovijo 163 mest 6 za premestitev evidentiranih mladoletnikov brez spremstva in sledijo zgledu Finske s čim večjo možno prilagodljivostjo. V tem okviru bi morale države članice proučiti načine za olajšanje premestitve poročenih mladoletnikov, ki bo vedno v korist otroka. Poudariti je treba, da visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR), grška azilna služba in IOM pred pošiljanjem zahtev za premestitev na različnih stopnjah izvajajo ocene otrokove koristi. Tako je bila ustreznost ločitve mladoletnika od odrasle osebe, s katero je poročen, že ocenjena.

Leta 2016 je v Italijo prispelo rekordnih 25 772 mladoletnikov brez spremstva (91,6 % od 28 129 mladoletnikov), med katerimi je bilo 3 806 Eritrejcev, 218 Sircev, 394 Iračanov in 13 Jemencev (države, katerih državljani so upravičeni do premestitve). Do 7. aprila 2017 je v Italijo prispelo še 3 557 mladoletnikov brez spremstva, od katerih jih ima približno 250 državljanstvo držav, katerih državljani so upravičeni do premestitve.

Doslej je bil iz Italije premeščen samo en otrok, ločen od družine (novembra 2016 na Nizozemsko). V zadnjih mesecih si Italija prizadeva za olajšanje premestitve mladoletnikov brez spremstva, italijanska dublinska enota pa je na srečanju uradnikov za zvezo 28. marca v Rimu po zaključku ocene otrokove koristi s strani imenovanih skrbnikov napovedala, da je v pripravi več zahtev za premestitev mladoletnikov brez spremstva, prva zahteva pa je že bila predložena državi članici premestitve. Italija bi morala čim prej razjasniti postopke, da bi v celoti omogočila premestitev mladoletnikov brez spremstva (vključno z omogočanjem lažjega imenovanja skrbnikov), uporabljati smernice in podporo EASO in IOM ter vzpostaviti enega ali več namenskih centrov za premestitev mladoletnikov brez spremstva, da bi se postopki pospešili.

Komisija je 12. aprila 2017 sprejela sporočilo o zaščiti otrok pri migracijah, 7 ki določa vrsto ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje zaščite vseh otrok pri migracijah. Sporočilo tudi poudarja, da morajo vse države članice v skladu s sklepoma Sveta o premestitvi dati prednost premestitvi otrok brez spremstva.

3Preselitev

Na področju preselitve se še vedno dosega znaten napredek, saj sta bili izvedeni več kot dve tretjini od 22 504 preselitev, dogovorjenih s sklepi z dne 20. julija 2015. Od 28. februarja 2016 je bilo preseljenih 1 070 oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona.

Do 10. aprila 2017 je bilo preseljenih 15 492 oseb v 21 držav (v Belgijo, na Češko, Dansko, v Nemčijo, Estonijo, Francijo, na Islandijo, Irsko, v Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, na Nizozemsko, Norveško, v Avstrijo, na Portugalsko, v Španijo, na Finsko, Švedsko, v Švico in Združeno kraljestvo). Estonija, Finska, Irska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo ter pridružene države (Islandija, Lihtenštajn in Švica) so že izpolnile svoje zaveze.

Večina držav, ki sodelujejo v programu, je navedla, da so bila njihova prizadevanja pri preselitvi osredotočena predvsem na Sirce v Jordaniji, Libanonu in Turčiji, vendar ne izključno nanje. To vključuje prizadevanja držav članic za preselitev Sircev iz Turčije na podlagi izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016. Od 4. aprila 2016 je bilo na podlagi dela izjave EU in Turčije, ki se nanaša na preselitev, iz Turčije preseljenih 4 618 Sircev. V zadnjih tednih se je postopek preselitve pospešil; od zadnjega obdobja poročanja je bilo na podlagi tega mehanizma preseljenih 1 053 oseb. Tudi preostalo število vseh zavez se je precej povečalo in je doseglo 26 112 oseb, kar odraža zlasti odločitev Nemčije, da bo znatno povečala svoje zaveze. Preselitve na podlagi izjave EU in Turčije so bile doslej izvedene v Belgijo, Estonijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, na Nizozemsko, Portugalsko, v Španijo ter na Finsko in Švedsko. Poleg tega so bili od 4. aprila iz Turčije na Norveško preseljeni 203 Sirci.

Države članice, ki sprejemajo preseljene osebe na podlagi izjave EU in Turčije, dobro napredujejo pri pripravi dodatnih operacij preseljevanja, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Avstrija in Romunija se pripravljata na prve preselitve v okviru programa. Po drugi strani pa so nekatere države članice že poleti 2016 prejele spise UNHCR, vendar niso ukrepale (Bolgarija, Hrvaška in Češka). Poleg tega nekatere države članice doslej niso sprejele nobenih preseljenih oseb iz Turčije, prav tako pa niso sprejele nobenih ukrepov za njihovo preselitev (Ciper, Danska, Grčija, Madžarska, Irska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija in Združeno kraljestvo). Te države članice bi morale povečati prizadevanja za čim prejšnje dokončanje procesa preselitve in tako prispevati k izvajanju izjave EU in Turčije.

Po drugi strani se je do 10. aprila 2017 671 Sircev, ki jim je bila ponujena možnost preselitve, odločilo, da bodo vseeno raje ostali v Turčiji. To je približno 11 % oseb, ki so bile preseljene ali izbrane za preselitev. Odločitev, da bodo ostale v Turčiji, so te osebe sporočile po tem, ko jim je UNHCR sporočil, v katero državo bodo preseljene, ali pa na različnih stopnjah postopka preverjanja, ki ga izvajajo države članice (na primer preveritveni razgovor, kulturna orientacija, faza pred odhodom). Navedeni razlogi vključujejo osebne, kulturne in verske, pa tudi pričakovanje, da se bodo vrnile v Sirijo ali ostale v Turčiji. Poleg tega se zdi, da je dejavnik tudi pomanjkanje informacij o državi članici preselitve. Za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti usklajevalna skupina EU v Ankari trenutno izvaja ukrepe, da bi se sirskim kandidatom zagotovile podrobnejše informacije o sprejemnih pogojih ter kulturnih, družbenih in pravnih standardih v državah članicah EU.

Priporočila:

-države članice, ki na podlagi tekočih programov na ravni EU še niso sprejele preseljenih oseb (Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija) ter države članice, ki še niso poročale o napredku in so še daleč od uresničitve svojih ciljev (Češka, Danska, Portugalska), bi morale takoj povečati prizadevanja za izpolnitev svojih zavez na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015;

-Bolgarija, Hrvaška in Češka, ki so od UNHCR že poleti 2016 prejele spise v okviru izjave EU in Turčije, bi morale povečati prizadevanja za čim prejšnje dokončanje procesa preselitve iz Turčije;

-treba je nadalje okrepiti obveščanje sirskih kandidatov v okviru izjave EU in Turčije o državah preselitve, da bi se jim omogočilo informirano odločanje, tako da bi postopek preselitve v poznejših fazah zapustilo manj oseb.

4Nadaljnji koraki

Voditelji evropskih držav in vlad so že večkrat potrdili nujnost obravnavanja razmer na področju migracij v Evropi in pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za pospešitev izvajanja programa za premestitev kot bistvenega izraza solidarnosti in pravične delitve odgovornosti z Grčijo in Italijo.

Sprejeta mesečna cilja vsaj 3 000 premestitev iz Grčije in vsaj 1 500 premestitev iz Italije sta glede na doseženi napredek še kako dosegljiva. Da bi dosegle ta cilja, bi morale države članice v skladu s tem poročilom povečati prizadevanja in prilagodljivost.

Glede na sedanje število oseb v Grčiji in Italiji, ki naj bi bile upravičene do premestitve, je tako premestitev do septembra 2017 možna in izvedljiva. Komisija zato države članice poziva, naj upoštevajo priporočila iz tega poročila in izpolnijo zastavljene cilje, da bi še pred naslednjim poročilom maja 2017 zagotovile usklajeno pospešitev procesa premestitve. Komisija je pripravljena pomagati pri usklajevanju teh okrepljenih prizadevanj.

Kot je bilo poudarjeno v prejšnjem poročilu, bo Komisija uporabila pooblastila, ki jih ima v skladu s Pogodbama, če države članice ne bodo kmalu povečale števila premestitev in če se pritisk na Grčijo in Italijo ne bo zmanjšal.

V skladu s sklepoma Sveta pa v vsakem primeru pravne obveznosti držav članic po septembru 2017 ne bodo prenehale. Zato so države članice postopek premestitve iz navedenih sklepov v zvezi z upravičenimi prosilci dolžne izvesti v razumnem času po tem datumu.

Hkrati bi morale države članice še naprej izpolnjevati svoje zaveze glede preselitve, zlasti bi morale svoja prizadevanja okrepiti tiste države članice, ki še niso sprejele nobene preseljene osebe ali ki še vedno niso uresničile ciljev na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015.

(1)

     COM(2017) 202 final.

(2)

     COM(2017) 791 final.

(3)

     Madžarska in Slovaška ob podpori Poljske izpodbijata zakonitost drugega sklepa Sveta o premestitvi. Vendar ničnostna tožba nima odložilnega učinka. Sodišče bo zadevi obravnavalo 10. maja.

(4)

1 873 kandidatov za premestitev so države članice premestitve zavrnile ali pa so bili vključeni v postopek na podlagi dublinske uredbe ali v grški nacionalni postopek (na primer zato, ker je Grčija preklicala vložitev zahteve iz upravnih razlogov, zaradi negativih rezultatov varnostnega pregleda s strani grške policije pred vložitvijo itd.), nekaj pa jih je umrlo.

(5)

     Orodje upošteva različna merila ujemanja hkrati (kvalifikacije in značilnosti prosilca, prednost ranljivih prosilcev, zmogljivosti države članice za sprejem ranljivih oseb, preference, roke). Tako se bo povečala učinkovitost postopka ugotavljanja ujemanja, saj se bo obdelalo veliko število zadev in hitro identificiralo prosilce, ki se lahko premestijo v določeno državo članico. Zagotovljena bo tudi preglednost postopka s spremljanjem profilov premeščenih oseb, poštene porazdelitve posebej ranljivih prosilcev in stopnje uporabe meril ujemanja (značilnosti in kvalifikacije, ki lahko olajšajo integracijo). EASO je pripravil posebne smernice in poseben obrazec za izbiro „preferenc“.

(6)

     Poslanih je bilo 522 zahtev za premestitev, od tega jih je bilo sprejetih 405 (341 mladoletnikov je že bilo premeščenih).

(7)

     COM(2017) 211 final.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.4.2017

COM(2017) 212 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Enajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 10. aprila 2017

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.4.2017

COM(2017) 212 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Enajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 10. aprila 2017

(1)

Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.4.2017

COM(2017) 212 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Enajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Premestitve iz Italije in Grčije do 10. aprila 2017

(1)

Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.4.2017

COM(2017) 212 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Enajsto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 4: Stanje izvajanja preselitve na dan 10. aprila 2017 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015
in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

To število ne vključuje 356 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1.

(2)

 Izmed 356 Sircev, ki so bili preseljeni v okviru mehanizma 1 : 1, jih je bilo 11 preseljenih v okviru nacionalnih programov za preselitev, 345 pa se jih šteje v skladu s

Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(3)

458 Sircev, preseljenih iz Turčije zunaj programa z dne 20. julija 2015, se šteje v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(4)

Na Islandijo je bilo preseljenih skupno 97 oseb, vse iz Libanona.

(5)

Poleg tega je Irska v istem obdobju v okviru svojega nacionalnega programa za preselitev sprejela 152 oseb iz Libanona, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(6)

Čeprav še ni prišlo do nobene preselitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, je bilo v Luksemburg preseljenih 98 Sircev na podlagi nacionalnega programa v okviru mehanizma 1 : 1, ki se štejejo v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2016/1754.

(7)

  Na Norveško je bilo preseljenih 150 Sircev iz Turčije, in sicer z uporabo standardnih operativnih postopkov za preselitev, dogovorjenih s Turčijo v okviru mehanizma 1 : 1. Število preselitev na Norveško v okviru mehanizma 1 : 1 se ne všteje v število vrnitev Sircev iz Grčije.