EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 202 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deseto poročilo o premestitvi in preselitvi




x0009

1Uvod

Za obravnavo hude begunske krize si Evropska komisija od leta 2015 intenzivno prizadeva za vzpostavitev različnih elementov celovite migracijske politike, k čemur sta večkrat pozvala Evropski svet in Evropski parlament. Migracijska politika vsebuje kratko- in dolgoročne ukrepe, od obvladovanja migracijskih tokov zunaj EU in zajezitve nezakonitih tokov proti Evropi in znotraj nje do zagotavljanje učinkovitega nadzora zunanjih meja, in sicer zlasti z ustanovitvijo Evropske agencije za mejno in obalno stražo, reformiranja skupnega evropskega azilnega sistema in zagotavljanja boljših poti za zakonite migracije, tudi prek oblikovanja skupnega okvira EU za preselitev.

Začasni programi za nujno premestitev 1 in preselitev 2 so ključni element odziva Unije za boljše upravljanje migracij in upoštevajo načelo odgovornosti in solidarnosti v praksi. Skupaj z vsemi drugimi ukrepi, ki so že sprejeti ali pa jih je še treba sprejeti, da bi trajnostno zmanjšali tokove migrantov z neurejenim statusom v Evropo, so ti programi pomemben sestavni del širše strategije za ponovno vzpostavitev nadzora nad stanjem.

Pravična delitev odgovornosti ni mogoča brez solidarnosti. Ukrepi in predlogi Komisije temeljijo na tem načelu in jih ni mogoče ločiti. V skladu z izjavo voditeljev držav ali vlad z Malte 3 je treba izvajati vse elemente celovite migracijske politike EU. Ponovne vzpostavitve predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, in sicer od 15. marca 2017 dalje, ki jo je priporočila Komisija, ni mogoče ločiti od kolektivne odgovornosti za ublažitev pritiska na Grčijo z izvajanjem obveznosti iz sklepov Sveta o premestitvi. Čeprav je bistveno, da se v celoti izvajajo programi nujnih premestitev, kar bi kratkoročno zmanjšalo pritisk iz Italije in Grčije, pa je prav tako pomembno, da se hkrati pospeši delo v zvezi z reformo skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti v zvezi z dublinsko uredbo. Ta reforma bo Evropi zagotovila pravično, vendar učinkovito azilno politiko, ki bo temeljila na jasni in pošteni delitvi odgovornosti med vsemi državami članicami, vključno s strukturnimi instrumenti za soočanje z razmerami izrednih pritiskov.

Čeprav se je število prihodov migrantov v letu 2016 močno zmanjšalo, je Grčija še vedno pod velikim pritiskom s približno 62 300 migranti, ki se še nahajajo na njenem ozemlju. Grčija mora poleg tega tudi osredotočiti vire na izvajanje izjave EU in Turčije ter zagotoviti dnevne operacije vračanja migrantov brez urejenega statusa, ki so iz Turčije prišli na grške otoke po 20. marcu 2016, nazaj v Turčijo. V Italijo je leta 2016 prišlo rekordno število oseb, in sicer 181 436 4 (18 % več kot leta 2015), od katerih jih je bilo 14 % mladoletnikov brez spremstva. Ukrepi, ki jih je nedavno sprejela Italija 5 , da bi okrepila prizadevanja za vračanje migrantov, ki nimajo pravice ostati v EU, so dobrodošli in bi jih bilo treba izvesti hitro. Premestitev bi morala zmanjšali pritisk na Italijo z delitvijo odgovornosti pri obravnavanju migrantov, ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito.

Komisija vsak mesec poroča o izvajanju programov za premestitev in preselitev. Medtem ko je napredek na področju preselitve obetaven, tega ni mogoče trditi za premestitev, kjer je splošni napredek počasen. Za spodbujanje hitrega izvajanja obveznosti premestitve in glede na razmere na terenu je Komisija določila 6 posebne cilje, da bi zagotovila premestitev vseh upravičenih oseb iz Italije in Grčije na učinkovit način, brez težav in v časovnem okviru iz sklepov Sveta. Na dvostranski ravni je Komisija pozvala države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev in kar je najpomembnejše, svojih obveznosti. Tiste države članice in pridružene države, ki so že bile dejavne v zvezi s premestitvijo, so se pozitivno odzvale in Komisiji posredovale svoje mesečne napovedi. Vendar pa je bil odziv iz manj dejavnih držav članic različen.

Vsi operativni predpogoji, ki omogočajo izvajanje operacij premestitve, so izpolnjeni in državam članicam na voljo, da bi jim omogočili doseči zastavljene cilje. Nekatere države članice in pridružene države so pri tem uspešnejše. Druge države jim morajo zdaj slediti. Premestitev vseh upravičenih oseb v Italiji in Grčiji bi bila možna do septembra 2017, če bi vse države članice nadaljevale z izpolnjevanjem svojih obveznosti. Okrepljena in usklajena prizadevanja vseh držav članic ter dobro sodelovanje med vsemi udeleženimi akterji so sedaj bistveni za doseganje vidnega napredka pri tem ključnem elementu celovite migracijske politike Evropske unije, h kateremu so pozvali voditelji držav ali vlad.

2Premestitev

Čeprav se je stopnja premestitev postopno povečevala in je dne 28. februarja znašala 13 546 premeščenih oseb (9 610 iz Grčije in 3 936 iz Italije), je to manj kot 14 % pravnih obveznosti, ki jih je do sedaj določil Svet (106 000 za Italijo in Grčijo). Če bo stopnja premestitev ostala nespremenjena, skupno število premeščenih oseb še zdaleč ne bo doseglo obveznosti, določenih za september 2017.

Francija je doslej premestila največ prosilcev (2 758), sledita pa ji Nemčija (2 626) in Nizozemska (1 486). Vendar kot izhaja iz podatkov v prilogah sta zaenkrat samo dve državi članici, Malta in Finska, na dobri poti, da za Italijo in Grčijo v roku izpolnita svoje obveznosti. Luksemburg in Portugalska prav tako vztrajno napredujeta pri izpolnjevanju obveznosti za Grčijo in Italijo. Poleg tega so pridružene države na splošno na dobri poti k izpolnitvi svojih zavez glede premestitve v roku, čeprav v programu prostovoljno sodelujejo. Na Švedskem trenutno pripravljajo ustrezne ukrepe, da bi svoje obveznosti glede premestitve za Italijo in Grčijo izpolnili med junijem in septembrom 2017.

Na žalost je stanje pri drugih državah članicah nezadovoljivo. Madžarska, Avstrija in Poljska še vedno zavračajo sodelovanje pri programu za premestitev. Češka republika od maja 2016 ni predložila zavez in od avgusta 2016 ni premestila nikogar; tako je premestila manj kot 1 % dodeljenih mest. Bolgarija, Hrvaška in Slovaška so preselile zelo omejeno število oseb (med 1 % in 2 % dodeljenih mest).

Kljub nedavnim prizadevanjem za pospešitev premestitev so Belgija, Nemčija in Španija premestile približno 10 % dodeljenih mest, poleg tega Španija ni predložila mesečnih zavez. Nekatere države članice, ki so bile sprva zelo dejavne, so upočasnile svoje sodelovanje, zato se jih poziva, naj ponovno vzpostavijo prvotno stopnjo premestitev.

Grčija

Poleg 9 000 premeščenih oseb je trenutno v Grčiji približno 20 000 oseb, ki bi lahko bile upravičene do premestitve. Pričakuje se, da bodo z nadaljnjim izvajanjem izjave EU in Turčije razmere na področju migracij ostale stabilne. Pri sedanji stopnji premestitev približno 1 000 oseb na mesec bi bilo skupno število premeščenih iz Grčije do septembra 2017 približno 16 400 oseb, kar je 57 % vseh oseb, upravičenih do premestitve 7 . To pa ne bo dovolj za zmanjšanje obremenitve.

Če bo dosežen cilj 3 000 premestitev na mesec, ki je vključen v skupni akcijski načrt 8 in ga je potrdil Evropski svet 9 , bo skupno število oseb, premeščenih do septembra 2017, med 28 400 in 30 400. Z doseganjem tega cilja bo najverjetneje velika večina migrantov v Grčiji, ki naj bi bili upravičeni do premestitve, premeščena, s čimer bi se dosegel glavni cilj tega nujnega ukrepa, sprejetega septembra 2015. 

Le nekatere države (Estonija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Portugalska in Finska) so na dobri poti, da bodo izpolnile svoje obveznosti glede premestitve za Grčijo. Izpolnitev ciljev je zato dosegljiva le, če bodo vse države članice vsak mesec predložile ustaljeno število zavez in izvajale ustaljeno število predaj v skladu s številom dodeljenih mest. Zlasti tiste države članice, ki niso premestile nobene osebe ali le nekaj oseb (Češka, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Poljska in Slovaška), bi morale takoj začeti z izvajanjem premestitev. Španija bi morala tudi predložiti mesečne zaveze in izvajati premestitve v skladu s številom dodeljenih mest, Bolgarija, Ciper, Litva, Luksemburg, Portugalska, Romunija in Slovenija pa bi morali ponovno vsak mesec predložiti zaveze in izvajati premestitve. Belgija, ki je pred kratkim izrazila pripravljenost za pospešitev premestitev, in Nemčija bi prav tako morali povečati svoje mesečne zaveze in število premestitev v skladu s številom dodeljenih mest. Francija in Nizozemska bi morali nadaljevati najmanj s svojimi dosedanjimi mesečnimi zavezami, prav tako pa bi morale storiti tudi države članice in pridružene države, ki so že na poti k izpolnitvi svojih obveznosti v roku. Vse države članice bi morale zagotoviti več mest za premestitev mladoletnikov brez spremstva, vključno s poročenimi mladoletniki, pokazati večjo prožnost in sprejeti pošten delež ranljivih prosilcev.

Doseganje teh ciljev je večinoma v rokah držav članic premestitve, saj so Grčija, agencije EU in mednarodne organizacije, ki so vključene v izvajanje programa, storile vse, kar je potrebno za uspešnost premestitev. Grčija je izvedla večino priporočil, ki jih je Komisija določila v svojih mesečnih poročilih, zlasti v zvezi s hitro registracijo vseh migrantov, tudi tistih, ki so upravičeni do premestitve; s podporo Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) in Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo Grčija registrirala vse migrante, ki so trenutno v Grčiji, do marca 2017 (en mesec prej, kot je bilo prvotno načrtovano). EASO izvaja nov operativni načrt, ki omogoča zaposlovanje začasnih uslužbencev, da bi zagotovili stalno napotitev strokovnjakov, in njegov prispevek je ključnega pomena za ohranitev kakovosti vlog za premestitev in za podporo mlajšemu osebju grške azilne službe. Zahvaljujoč usklajeni podpori UNHCR in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) proces premestitve postaja vse bolj učinkovit. UNHCR je imel ključno vlogo pri pripravi množičnega predregistracijskega postopka in zagotovitvi ustreznih namestitev za prosilce za premestitev, medtem ko IOM zagotavlja, da vsi prosilci opravijo zdravstveni pregled in pridobijo orientacijo pred odhodom, s čimer se kaže prilagodljivost številnim pogojem, ki so jih določile države članice, in stalno povečuje zmogljivosti.

Italija

Leta 2016 je v Italijo prispelo približno 20 700 Eritrejcev, vendar so italijanski organi do sedaj registrirali le med 5 300 in 5 800 oseb. Pri sedanji stopnji premestitev približno 750 oseb na mesec bi bilo skupno število premeščenih iz Italije do septembra 2017 okoli 9 200, kar je približno 44 % tistih oseb, ki bi trenutno lahko bile upravičene do premestitve 10 . To pa ne bo dovolj za zmanjšanje obremenitve. Poleg tega se te razmere lahko spremenijo glede na prihodnji migracijski pritisk.

Če bi bil cilj 1 500 premestitev na mesec izpolnjen, bi bilo skupno število oseb, premeščenih do septembra 2017, med 11 200 in 14 200.

Le osem držav (Nemčija, Francija, Malta, Nizozemska, Norveška, Finska, Portugalska in Švica) v celoti sodeluje pri premeščanju iz Italije. Druge države članice (Belgija, Hrvaška, Latvija, Romunija in Španija) so do sedaj premestile le nekaj oseb. Nekatere države (Ciper, Hrvaška, Luksemburg, Romunija, Slovenija in Španija) niso predložile mesečnih zavez. Število držav članic, ki niso premestile še nobene osebe iz Italije, je preveliko (Bolgarija, Češka, Estonija, Irska, Madžarska, Litva, Avstrija, Poljska in Slovaška).

Za doseganje navedenih ciljev morajo vse države članice vsak mesec predložiti ustaljeno število zavez in izvajati ustaljeno število predaj v skladu s številom dodeljenih mest. Dogovori z Europolom in italijanskimi organi olajšujejo izjemne dodatne varnostne preglede, vključno z varnostnimi razgovori. Manj dejavne države članice, ki so doslej utemeljevale svojo nizko stopnjo premestitev z varnostnimi razlogi 11 , bi torej morale nemudoma okrepiti svoja prizadevanja. Hkrati morajo tiste države članice, ki jih prosilci slabše poznajo, izboljšati zagotavljanje informacij, vključno s sestanki za kulturno orientacijo.

Italija bi morala pokazati več prožnosti v zvezi z razlogi, ki bi Europolu dopuščali izvedbo dodatnih varnostnih razgovorov. Poleg tega bi morala Italija za premestitev identificirati in registrirati vse upravičene osebe, in sicer v najkrajšem možnem času in neprekinjeno. Italija bi v ta namen morala povečati število osebja dublinske enote za obdelavo prošenj, po potrebi s podporo urada EASO, z vključitvijo že obstoječih mobilnih enot urada EASO, ki za premestitev registrirajo upravičene migrante izven centrov za premestitev. Italija bi morala prav tako centralizirati prosilce na nekaj območij za premestitev, vsaj v zadnjih fazah postopka. To bi omogočilo bolj učinkovito fazo pred odhodom, vključno s potrebnimi zdravstvenimi pregledi in sestanki za kulturno orientacijo, in prispevalo k zmanjšanju tveganja pobega, saj bi se prošnje obdelale hitreje. Nazadnje, Italija bi morala čim prej razjasniti postopke, ki bi omogočili premestitev mladoletnikov brez spremstva (vključno z omogočanjem lažjega imenovanja skrbnika), uporabiti smernice in nadaljnjo podporo urada EASO in vzpostaviti enega ali več namenskih centrov za premestitev mladoletnikov brez spremstva, s čimer bi pospešili postopke.

Za dosego ciljev tako za Grčijo kot za Italijo je ključnega pomena, da:

vse države članice vsak mesec predložijo ustaljeno število zavez in izvajajo ustaljeno število predaj v skladu s številom dodeljenih mest, spoštujejo odzivni čas iz protokolov o premestitvi in izboljšajo svoje sisteme za sprejem in vključevanje, da se preprečijo zamude pri predajah, pri tem pa v celoti izkoristijo sredstva EU;

nobena država članica ne uporablja „izbiranja po meri“ ali samovoljno odloča, ali naj sprejme zahtevo za premestitev. Zavrnitev bi morala temeljiti izključno na razlogih, določenih v sklepih Sveta.

Italija za premestitev hitro opredeli in registrira vse prispele migrante, ki so upravičeni za premestitev, izkaže večjo prožnost glede razlogov za izvedbo varnostnih razgovorov Europola, centralizira prosilce v manjših namenskih sprejemnih zmogljivostih v zadnjih fazah postopka in začne s premestitvami mladoletnikov brez spremstva v najkrajšem možnem času.

3Preselitev

Znaten napredek je bil do sedaj dosežen na področju preselitve, saj je bila izvedena več kot polovica od 22 504 preselitev, dogovorjenih s sklepi z dne 20. julija 2015. Od 6. februarja 2016 je bilo preseljenih 454 oseb, predvsem iz Turčije, Jordanije in Libanona. Do 27. februarja 2017 je bilo 14 422 oseb preseljenih v 21 držav (v Belgijo, na Češko, Dansko, v Nemčijo, Estonijo, Francijo, na Islandijo, Irsko, v Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, na Nizozemsko, Norveško, v Avstrijo, na Portugalsko, v Španijo, na Finsko, Švedsko, v Švico in Združeno kraljestvo). Estonija, Irska, Nizozemska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo ter pridružene države Islandija, Lihtenštajn in Švica so že izpolnile svoje zaveze.

Večina držav, ki sodelujejo v programu, je navedla, da so bila njihova prizadevanja pri preselitvi osredotočena predvsem na Sirce v Jordaniji, Libanonu in Turčiji, vendar ne izključno nanje. To vključuje prizadevanja držav članic za preselitev Sircev iz Turčije na podlagi izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016.

Od 4. aprila 2016 je bilo na podlagi dela programa 1 : 1 izjave EU in Turčije, ki se nanaša na preselitev, iz Turčije preseljenih 3 565 Sircev. Od zadnjega obdobja poročanja je bilo na podlagi tega mehanizma skupno preseljenih 467 oseb, preostalo število vseh zavez pa je 12 108. Preselitve na podlagi programa 1 : 1 so bile doslej opravljene v Belgijo, Nemčijo, Estonijo, Francijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, na Nizozemsko, Portugalsko, v Španijo, na Finsko in Švedsko. Poleg tega je bilo od 4. aprila iz Turčije na Norveško preseljenih 150 Sircev 12 .

Države članice, ki še niso izvedle nobene preselitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, in države članice, ki so daleč od uresničitve svojih ciljev, bi tudi morale okrepiti svoja prizadevanja. Zlasti države članice, ki še niso izvedle preselitev v okviru tekočih programov na ravni EU (Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija) ter Češka republika, Danska in Portugalska, ki že več mesecev niso obvestile o napredku, bi morale določiti prednostna prizadevanja.

4. Nadaljnji koraki

Komisija je v zadnjem letu enkrat mesečno pripravila poročilo, da bi pospešila izvajanje sklepov Sveta o premestitvi v tesnem sodelovanju z Italijo in Grčijo, državami članicami, agencijami EU in mednarodnimi organizacijami. Predpogoji za izvajanje premestitve so zdaj v celoti izpolnjeni, operativne infrastrukture pa v celoti vzpostavljene. Žariščne točke so vzpostavljene, ravno tako so uvedeni postopki, ki omogočajo lažje premestitve, agencije EU in mednarodne organizacije pa z Italijo in Grčijo sodelujejo v resnično evropskih in polno delujočih skupinah.

Vendar rezultati, doseženi na področju premestitve, ne odražajo napredka v okviru pripravljalnih del. Čeprav je na področju premestitve prišlo do napredka, je bil ta neenakomeren in nestalen. Skupna prizadevanja so privedla do postopne pospešitve premestitev do septembra 2016, vendar je le nekaj držav članic na dobri poti, da izpolnijo svoje obveznosti iz sklepov Sveta. Pri sedanji stopnji bo skupno število premeščenih oseb nižje od ciljev, zastavljenih za september 2017. V prihodnjih mesecih bodo morale vse države članice znatno povečati število mesečnih predaj.

Pri sprejemanju sklepov Sveta septembra 2015 je Svet določil dvoletno časovno obdobje, ki je bilo ocenjeno kot ustrezno za izredni mehanizem. Sedemnajst mesecev po začetku izvajanja sklepov je pritisk na Grčijo in Italijo še vedno velik, saj je bilo do sedaj premeščenih manj kot 14 % oseb. Ključnega pomena je, da vse države članice nujno okrepijo svoja prizadevanja in dosežejo svoje mesečne cilje glede premestitev, tj. vsaj 3 000 premestitev iz Grčije in vsaj 1 500 premestitev iz Italije. Cilj za Grčijo je potrdil Evropski svet. Ti cilji so zastavljeni z namenom učinkovito in pravočasno zagotoviti premestitev vseh upravičenih oseb, ki se trenutno nahajajo v Italiji in Grčiji, s čimer bi se izognili morebitnim logističnim ozkim grlom v primeru, da bi večina preostalih predaj morala biti izvedena v zadnjih mesecih pred septembrom. Italija, Grčija, agencije EU in mednarodne organizacije so povečale svoje zmogljivosti za izpolnitev teh ciljev. Pripravljene so v vsakem trenutku doseči mesečne cilje.
Zlasti v Grčiji je trenutno 9 000 ljudi, ki bi jih bilo mogoče premestiti, vendar ni zadostnih zavez. Na ostalih državah članicah je, da tudi one izpolnijo svoje obveznosti.

Uspeh programa za premestitev se bo ocenil glede na to, ali so bile vse osebe, upravičene za premestitev, učinkovito predane drugim državam članicam, kot je določeno v sklepih Sveta, in glede na to, ali so vse države članice dejavno udeležene v programu, v duhu lojalnega sodelovanja. Glede na sedanje število oseb v Grčiji in Italiji, ki naj bi bile upravičene za premestitev, je premestitev možna in izvedljiva do septembra 2017. Čas je, da pozivi voditeljev držav ali vlad začnejo konkretno izvajati.

Komisija poziva malteško predsedstvo Sveta in države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve konec marca razpravljajo o priporočilih in ciljih Komisije, da bi na usklajen način zagotovili večjo stopnjo premestitev še pred septembrom 2017.

Če države članice ne bodo kmalu povečale števila premestitev in če se pritisk na Grčijo in Italijo ne bo zmanjšal, bo Komisija uporabila pooblastila, ki jih ima v skladu s Pogodbama.

Nezadostno izvajanje programa za premestitev ne bo samo preprečilo ublažitve pritiska na Grčijo in Italijo, ampak bo tudi negativno vplivalo na napredek pri preostalih vidikih celovitega odziva EU na migracijsko in begunsko krizo. V skladu s sklepi Sveta pa v vsakem primeru pravne obveznosti držav članic ne bodo prenehale po septembru 2017. Zato so države članice v razumnem času po tem datumu za upravičene prosilce dolžne izvesti postopek premestitve iz navedenih sklepov.

Poleg tega bi morale države članice še naprej izpolnjevati svoje obveznosti glede preselitve. Zlasti bi morale svoja prizadevanja okrepiti tiste države članice, ki še niso nikogar preselile ali še vedno niso uresničile ciljev na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015.

(1)

     Svet je septembra 2015 sprejel dva pravno zavezujoča sklepa o uvedbi začasnega mehanizma za premestitev prosilcev, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. Skupno naj bi bilo v okviru prvega in drugega sklepa Sveta iz Italije premeščenih 39 600 oseb, iz Grčije pa 66 400 oseb. Kot nadaljnji ukrep izvajanja izjave EU in Turčije je bil septembra 2016 sprejet sklep za preostalih 54 000 mest, ki še niso bila dodeljena državam članicam in ki naj bi bila na voljo za zakonit sprejem Sircev iz Turčije v EU. Do sedaj so države članice napovedale, da nameravajo zakonito sprejeti 34 000 Sircev iz Turčije od navedenih 54 000, tudi prek preselitve. Drugi sklep Sveta iz septembra 2015 o dodelitvi 120 000 mest za prosilce za azil sta Madžarska in Slovaška izpodbijali pred sodiščem, pri čemer sta se sklicevali na številne argumente. Sodba naj bi bila izdana v letu 2017.

(2)

     Julija 2015 so se države članice in pridružene države dublinske uredbe dogovorile o preselitvi 22 504 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz držav zunaj EU.

(3)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2017/01/03-malta-declaration/.

(4)

     Vir: Italijansko ministrstvo za notranje zadeve.

(5)

     Decreto-Legge 17 febbraio 2017, n. 13, Disposizioni urgenti per l'accelerazione dei procedimenti in materia di protezione internazionale, nonche' per il contrasto dell'immigrazione illegale. (GU Serie Generale n.40 del 17-2-2017). Objavljen v GURI št. 40 z dne 17. februarja 2017 in je začel veljati 18. februarja 2017.

(6)

     COM(2016) 791 final. Komisija je predlagala postopen pristop v dveh korakih, da bi državam članicam omogočila potreben čas za načrtovanje in usklajevanje prizadevanj ter zagotovitev postopnih okrepitev zmogljivosti za preprečevanje logističnih ozkih grl. Prvič, povečati število premestitev iz Grčije s 1 000 premestitev na mesec na 2 000 premestitev na mesec in iz Italije s 400 premestitev na mesec na 1 000 premestitev na mesec, in drugič, od aprila 2017 še dodatno povečati število premestitev iz Grčije z 2 000 premestitev na mesec na 3 000 premestitev na mesec in iz Italije s 1 000 premestitev na mesec na 1 500 premestitev na mesec.

(7)

     Aprila bodo po zaključku registracije na voljo jasnejši podatki.

(8)

     COM(2016) 792 final, Priloga 1.

(9)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/12/15-euco-conclusions-final/.

(10)

     Število oseb, ki se trenutno nahajajo v Italiji in so bodisi upravičene do premestitve ali pa bi to lahko bile, ni znano v celoti.

(11)

     Estonija in Irska sta na primer enkrat predložili zaveze, vendar takrat nista smeli opraviti varnostnih razgovorov, zato za zdaj nista predložili novih zavez. Poleg tega je Litva zavrnila prvo zahtevo za premestitev, ki jo je poslala Italija. Čeprav je Litva skoraj vsak mesec predložila zaveze, Italija ni poslala nobenih zahtev za premestitev.

(12)

     Čeprav Norveška uporablja standardne operativne postopke za preselitev, dogovorjene s Turčijo v okviru programa 1 : 1, se število preselitev na Norveško v okviru tega programa ne odšteje od števila vrnitev Sircev iz Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 202 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deseto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 1: Premestitve iz Grčije do 28. februarja 2017

(1)

     Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

      Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 202 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deseto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 2: Premestitve iz Italije do 28. februarja 2017

(1)

     Poslano prek omrežja DubliNet v skladu s členom 5(2) Sklepa Sveta.

(2)

     Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(3)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(4)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 202 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deseto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 3: Premestitve iz Italije in Grčije do 28. februarja 2017

(1)

     Ne vključuje približno 8 000 oseb, ki se morajo še dodeliti v okviru prvega sklepa Sveta, in dodelitev na podlagi dogovora glede 54 000 mest.

(2)

     Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2016/408 z dne 10. marca 2016 o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

(3)

     Sklep Sveta (EU) 2016/946 z dne 9. junija 2016 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Švedske v skladu s členom 9 Sklepa (EU) 2015/1523 in členom 9 Sklepa (EU) 2015/1601 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.3.2017

COM(2017) 202 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Deseto poročilo o premestitvi in preselitvi

Priloga 4: Stanje izvajanja preselitve na dan 27. februarja 2017 v skladu s sklepi z dne 20. julija 2015
in mehanizmom 1 : 1 s Turčijo (v uporabi od 4. aprila 2016)

(1)

     To število je del nacionalne kvote Finske za leto 2016, in sicer 750 preselitev.

(2)

     To število ne vključuje 248 Sircev, preseljenih iz Turčije v okviru mehanizma 1 : 1, saj so bile te preselitve izvedene prek finskega nacionalnega programa.

(3)

     261 Sircev, preseljenih iz Turčije zunaj programa z dne 20. julija, se šteje v skladu s Sklepom (EU) 2016/1754.

(4)

     Na Islandijo je bilo preseljenih skupno 97 oseb, vse iz Libanona.

(5)

     Irska bo še naprej sprejemala osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v okviru svojega nacionalnega programa za preselitev.

(6)

     Čeprav še ni prišlo do nobene preselitve na podlagi sklepov z dne 20. julija 2015, je bilo v Luksemburg preseljenih 98 Sircev na podlagi nacionalnega programa v okviru mehanizma 1 : 1, ki se štejejo v skladu s Sklepom (EU) 2016/1754.

(7)

     Na Norveško je bilo od 4. aprila 2016 preseljenih 150 Sircev iz Turčije, in sicer z uporabo standardnih operativnih postopkov za preselitev, dogovorjenih s Turčijo v okviru mehanizma 1 : 1. Število preselitev na Norveško v okviru mehanizma 1 : 1 se ne všteva v število vrnitev Sircev iz Grčije.