EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.4.2017

COM(2017) 193 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naknadno vrednotenje dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2015 (Mons in Plzen)

{SWD(2017) 135 final}
{SWD(2017) 137 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Naknadno vrednotenje dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2015 (Mons in Plzen)

1.Uvod

To poročilo je predloženo v skladu s členom 12 Sklepa št. 1622/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 1 , ki določa, da Komisija vsako leto zagotovi zunanje in neodvisno vrednotenje rezultatov dogodka Evropska prestolnica kulture iz prejšnjega leta ter predloži poročilo o navedenem vrednotenju drugim institucijam EU.

Namen tega poročila je sporočiti ugotovitve zunanjega vrednotenja dogodka Evropske prestolnice kulture za leto 2015 in aktivnosti, ki jih bo Komisija predložila na podlagi teh ugotovitev. Metodologija vrednotenja in ugotovitve so predstavljene v delovnem dokumentu služb Komisije o vrednotenju evropskih prestolnic kulture za leto 2015, ki temelji na končnem poročilu zunanjega ocenjevalca 2 .

2.Ozadje aktivnosti

2.1.Aktivnost EU za dogodek evropske prestolnice kulture (EPK)

Prvotni program „Evropsko mesto kulture“ se je začel na medvladni ravni leta 1985 3 . S Sklepom 1419/1999/ES 4 je bila vzpostavljena aktivnost Skupnosti za dogodek evropska prestolnica kulture (v nadaljnjem besedilu: EPK) za leta od 2005 do 2019. Države članice so bile razvrščene po kronološkem zaporedju upravičenk za organizacijo vsakoletnega dogodka. Sklep 1419/1999/ES je bil nadomeščen s Sklepom št. 1622/2006/ES, ki je ohranil načelo kronološkega zaporedja držav članic, vendar je dodatno opredelil cilje aktivnosti ter uvedel novo ureditev izbora in spremljanja.

Na podlagi Sklepa št. 1622/2006/ES je splošni namen dogodka EPK opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur in njihove skupne značilnosti ter spodbujati večje medsebojno razumevanje med evropskimi državljani in pospeševati prispevek kulture k dolgoročnemu razvoju mest. Dogodek EPK si prizadeva za spodbujanje sodelovanja med kulturnimi izvajalci, umetniki in mesti v Evropi, pri čemer spodbuja sodelovanje državljanov, živečih v mestu in okolici, obenem pa skuša povečati zanimanje državljanov iz tujine ter predstavlja trajnosten in sestavni del dolgoročnega kulturnega in socialnega razvoja mest 5 .

Sklep št. 1622/2006/ES, razveljavljen s Sklepom št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi aktivnosti Unije za Evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033, se še naprej uporablja v primeru mest, ki so že bila imenovana ali so v postopku imenovanja za evropske prestolnice kulture za leta od 2013 do 2019 6 .

2.2.Izbor in spremljanje Evropskih prestolnic kulture za leto 2015

V skladu s Sklepom št. 1622/2006/ES sta bili do organizacije dogodka EPK v letu 2015 upravičeni Belgija in Češka.

Vzporedne razpise so upravljali pristojni organi teh dveh držav članic. Izbor je potekal v dveh fazah: faza predizbora (mesta, ki kandidirajo, gredo v ožji izbor), ki ji sledi faza izbora (ožji izbor se zmanjša na enega samega kandidata). Svet trinajstih članov, od katerih jih šest imenuje zadevna država članica, ostalih sedem pa evropske institucije, je proučil prijave mest, ki kandidirajo, na podlagi ciljev in meril iz Sklepa.

V Belgiji je kandidiralo le eno mesto. Na Češkem so se prijavila tri mesta, od katerih sta bili izbrani dve 7 . Leta 2010 je svet priporočil, da se naziv EPK dodeli mestu Mons v Belgiji in mestu Plzen na Češkem.

Svet ministrov Evropske unije je uradno imenoval mesti Mons in Plzen za dogodek EPK za leto 2015 v novembru 2010 in maju 2011.

Po imenovanju se je za obe mesti začelo spremljanje: napredek priprav mest je spremljal in vodil odbor, sestavljen iz sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki so jih imenovale institucije Unije in so preverjali tudi skladnost s programom in zaveze, na podlagi katerih sta bili mesti izbrani. Predstavniki mest Mons in Plzen so se jeseni 2012 in spomladi 2014 udeležili dveh uradnih sestankov spremljanja, ki ju je sklicala Komisija. Postopek spremljanja se je zaključil tako, da je odbor dal Komisiji pozitivno priporočilo o dodelitvi 1,5 milijona EUR vredne denarne nagrade v čast Meline Mercouri mestoma Mons in Plzen.

2.3.Teme in usmeritev Evropskih prestolnic kulture za leto 2015

Glavna tema v Monsu v letu 2015 je bila „ko se tehnologija sreča s kulturo“, njen namen pa je bil postaviti mesto na zemljevid Evrope kot simbola gospodarskega prestrukturiranja, ki temelji na uspešnem povezovanju med kulturo, turizmom in novimi tehnologijami. Kulturni program je bil sestavljen iz štirih sklopov v skladu z letnimi časi: „Bleščava“ (da bi se v mesto prinesli svetloba in toplota v zimskih mesecih); „Preobrazba“ (da bi se poudaril prihod pomladi in sprememb, ki potekajo v Monsu zaradi razvoja novih infrastruktur in možnosti, ki jih ponujajo nove tehnologije); „Postanek“ (da bi se spodbudil obisk ali začasno prebivanje v Monsu v času počitnic); in „Preporod“ (da bi se poudaril preporod Monsa po zatonu ključnih industrij s poudarkom na zgodovinskih značilnostih „zlate dobe“ mesta in prihodnjem razvoju).

Moto Plzna za leto 2015 je bil „Odpri se!“, ki je odrazil ambicijo mesta, da izkoristi leto z nazivom EKP za odpiranje mesta Evropi in drugim zunanjim vplivom. V letu 2015 so bile v Plznu organizirane kulturne prireditve, obenem pa je bilo poskrbljeno za doživetja obiskovalcev, in sicer v okviru štirih glavnih tokov: „Umetnost in tehnologija“ (da bi se slavila in okrepila povezava med industrijsko preteklostjo Plzna, obrtmi, spretnostmi in poslovnim svetom); „Odnosi in čustva“ (da bi se odprli javni prostori mesta in bi se državljani vključili v razpravo o svoji osebni in nacionalni identiteti); „Prehod in manjšine“ (da bi se poudarila raznolikost mesta in njegovih prebivalcev); ter „Zgodbe in viri“ (da bi se spodbudil turizem na podlagi nekaterih osebnosti Plzna ter obujajo spomine na pretekle dogodke in izkušnje).

3.Zunanje vrednotenje

3.1.Pogoji vrednotenja

Z vrednotenjem se proučuje izvedba obeh dogodkov EPK za leto 2015 skozi celotno obdobje trajanja, od začetne faze do faze trajnosti in dolgoročnega vpliva, ter obravnava učinek pridobitve naziva v obeh mestih. Zlasti se vrednotijo ustreznost, učinkovitost, uspešnost in trajnost. Prav tako se proučuje dodana vrednost EU ter skladnost in komplementarnost aktivnosti z drugimi pobudami EU. Poleg tega se oblikujejo posamezni in splošni sklepi na podlagi teh dveh dogodkov EPK za leto 2015 ter obravnavajo posledice za prihodnje nosilce naziva EPK.

3.2.Metodologija in omejitve izbranega pristopa

Vrednotenje in njegova metodologija sta bila zasnovana tako, da izpolnjujeta standardno zahtevo Sklepa in prispevata k razvoju podrobnejšega razumevanja uspešnosti in dosežkov aktivnosti. Vrednotenje je zlasti dobra priložnost, da se ozre v predhodno leto ter opredeli izkušnje in priporočila na podlagi izkušenj v obeh izbranih mestih.

Metodologija za vrednotenje dogodka EPK za leto 2015 močno sledi pristopu iz prejšnjih študij aktivnosti 8 .

Kot pri prejšnjih vrednotenjih dogodkov EPK 2007–2014 logika ukrepov, ki jo je uporabil izvajalec vrednotenja, temelji na hierarhiji ciljev v skladu s Sklepom.

Da bi se rezultati lahko primerjali s prejšnjimi vrednotenji, se metodologija za zbiranje dokazov in analizo uporablja dosledno. Mesti sta bili vrednoteni ločeno na podlagi osnovnih podatkov, ki so bili zbrani na terenu ali pa sta jih predložila oba EPK, in analize več sekundarnih virov podatkov.

Osnovni viri podatkov so vključevali intervjuje, opravljene med obiskom obeh mest ali po telefonu in prek spletne raziskave v Monsu (za Plzen se je izvajalec oprl na študijo, ki jo je izvedel izvajalski organ). Cilj teh intervjujev je bil pridobiti različne poglede na posamezni EPK, vključno s pogledi ekip upravljanja, nosilcev odločanja na lokalni in nacionalni ravni, ključnih kulturnih izvajalcev ter več partnerjev, ki so sodelovali pri izvajanju aktivnosti EPK, in več organizacij, ki so vodile projekte EPK ali v njih sodelovale.

Sekundarni viri podatkov so vključevali informacije iz izvirnih prijav za EPK, študije in poročila, ki jih je pripravil ali naročil EPK, programe dogodkov, promocijski material in spletna mesta, statistične podatke o kulturi in turizmu ter kvantitativne podatke o financah, dejavnostih, dosežkih in rezultatih, ki jih je predložil EPK.

Kot pri vseh prejšnjih naknadnih vrednotenjih EPK Komisija meni, da je ta metodologija primerna za pripravo poročila, ki vsebuje razmeroma trdno osnovo, na kateri je mogoče oblikovati trdne sklepe glede učinkovitosti EPK.

Vendar pa ni dovolj zanesljivih dokazov o koristih in učinku, ki jih EPK prinaša za mesti, deloma zaradi časovnih in proračunskih omejitev vrednotenja. Študija, ki prinaša podobo „prej“ in „potem“ bi bila najbolj primerna za naknadno oceno celote koristi in učinka aktivnosti EPK. Vendar pa proračunske 9 in časovne 10 omejitve dovoljujejo le naknadno vrednotenje, zato je bilo obravnavano le stanje po izvedbi aktivnosti.

Posledično so sklepi poročila bolj utemeljeni s stališči in mnenji različnih deležnikov kot z (omejenimi) kvantitativnimi podatki, ki so na voljo.

Po drugi strani pa je večina kvalitativnih dokazov, tj. v obliki rezultatov spletne raziskave in intervjujev, omejena na tiste, ki so neposredno sodelovali pri programu in nekako imeli od njega koristi.

Poleg tega so nekateri od zastavljenih ciljev obsežni in težko izmerljivi, pri čemer je bilo vrednotenje izvedeno prezgodaj, da bi se lahko ocenilo morebitne dolgoročnejše učinke. Posledično se veliko dokazov osredotoča na dosežke in rezultate ali nove koristi na višji ravni namesto na konkretne učinke, ki bi potrebovali več časa za uresničitev. Da bi se ti učinki lahko bolje ocenili, bi bilo koristno, če bi mesti izvedli longitudinalna vrednotenja, zlasti da bi se potrdila učinkovitost javne porabe v EPK s kulturnega, socialnega in gospodarskega vidika, ter uporabili širši razpon ocenjevalnih podatkov v podporo sklepom.

Komisija se v celoti zaveda – in strinja – glede takšnih omejitev, ki so že bile opredeljene že v delovnem dokumentu, ki je priložen predlogu Sklepa o vzpostavitvi aktivnosti Unije za EPK za leta od 2020 do 2033 11 . Za odpravo tega stanja predlog Komisije in končno na podlagi tega sprejeti Sklep 12 predvidevata, da mesti – zaradi boljšega položaja pri pridobivanju primarnih podatkov o učinku naziva – postaneta ključna akterja v postopku vrednotenja.

Zaradi tega je dobro, da sta Mons in Plzen izvedla raziskave 13 za boljše razumevanje učinka dogodka EPK na kulturne ustanove in lokalne prebivalce kot tudi na mednarodno razsežnost in gospodarstvo.

Kljub temu Komisiji podatki in drugi dokazi, ki podpirajo vrednotenje, zadostujejo, da se lahko strinja s splošnimi ocenami in sklepi vrednotenja, za katere meni, da zagotavljajo dovolj resnično in celovito sliko obeh dogodkov EPK za leto 2015 kljub pomanjkanju zanesljivih podatkov in drugih neodvisnih dokazov v podporo zelo utemeljenim sklepom o učinkovitosti in učinkih.

4.Glavne ugotovitve iz poročila o vrednotenju

4.1.Ustreznost aktivnosti EPK in oba dogodka EPK za leto 2015

Glede na ugotovitve vrednotenja sta obe mesti gostiteljici videli dogodek EPK predvsem kot kulturno prireditev, ki krepi in internacionalizira njuno kulturno ponudbo ter spodbuja kulturno raznolikost in skupne kulturne elemente Evrope. Leto z nazivom EKP je vključevalo kulturni program, ki je bil obsežnejši, bolj inovativen in bolj evropskega značaja v primerjavi z običajno kulturno ponudbo obeh mest. Vrednotenje ugotavlja, da je zaradi tega dogodek EPK zelo pomembna dejavnost v zvezi s členom 167 PDEU glede prispevka Unije k „razcvetu kultur držav članic“.

Vendar vrednotenje poudarja, da sta Mons in Plzen za obravnavanje drugih vidikov svojih strategij razvoja mest uporabili tudi status EPK. Posledično so številne izvedene dejavnosti leta 2015 izjemno pomembno prispevale k splošnemu političnemu dnevnemu redu obeh mest kot tudi k prednostnim nalogam in ciljem na ravni EU na drugih področjih politike, ki niso kulturnega značaja, kot so mestni in regionalni razvoj, zaposlovanje, podjetništvo, turizem ter splošne politike socialne kohezije.

4.2.Učinkovitost

Na splošno je bila aktivnost EPK učinkovito izvedena na ravni EU. Izbirni postopek je omogočil izbiro mest z zmogljivostjo, viri in vizijo za učinkovito izvajanje dogodka EPK. Obe mesti sta prav tako koristili spremljanje na ravni EU in neformalno podporo nadzornega odbora in Evropske komisije. Hkrati bi lahko rekli, da je zelo skromno financiranje, ki ga je neposredno zagotovila EU (v obliki nagrade Melina Mercouri), imelo precejšen učinek finančnega vzvoda s spodbujanjem obeh mest, vendar tudi njunih regionalnih in nacionalnih organov, da sta vložili velike vsote v svoje programe EPK (približno okoli 72,8 milijona EUR v primeru Monsa in 18,2 milijona EUR v primeru Plzna) in v povezane infrastrukture (143,5 milijona EUR za Mons in 48,6 milijona EUR za Plzen).

Na ravni mesta sta Mons in Plzen uvedla zanesljive izvedbene mehanizme in učinkovito izvedla svoj dogodek EPK, saj sta oba nacionalna sredstva in sredstva EU porabila za izvajanje kulturnih programov visoke umetniške kakovosti in občutno večjega obsega od „običajne“ kulturne ponudbe teh mest.

4.3.Uspešnost

Aktivnost EPK za leto 2015 se je izkazala učinkovita glede ciljev, zastavljenih na ravni EU, in ciljev, ki sta jih določili mesti s tem nazivom. Aktivnost je dosegla učinek, ki ga ukrepi samih držav članic ne bi dosegli. Brez dogodka EPK bi nosilca naziva za leto 2015 lahko svobodno vlagala lastne vire v izvedbo kulturnih programov in razvoj kulturne infrastrukture. Vendar pa je njuno imenovanje za dogodek EPK pritegnilo dodatne vire, tudi od zasebnih sponzorjev (več kot 2 milijona EUR v primeru Monsa in 1,175 milijona EUR, tj. 6,4 % skupnega proračuna v Plznu). Prav tako je prineslo večjo medijsko pokritost: v Monsu je bilo akreditiranih 450 mednarodnih novinarjev, v mednarodnih medijih je bilo objavljenih 3 717 člankov in prispevkov na tujih radijskih in televizijskih postajah, medtem ko je Plzen obiskalo skupaj 325 tujih novinarjev, še veliko več lokalnih in nacionalnih novinarjev pa se je udeležilo (in pokrivalo) različne dejavnosti dogodka EPK, pri čemer so leta 2015 v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih medijih objavili 3 500 prispevkov, neposredno povezanih z dogodkom EPK. Naziv EPK je prispeval tudi k dvigu lokalnega ponosa v mestu in povečanju nacionalnega in mednarodnega turističnega obiska: v Monsu je turistični urad v letu 2015 zabeležil petkratno povečanje turističnega obiska, v Plznu pa so zabeležili skupaj 1,4 milijona obiskovalcev, kar predstavlja 28-odstotno povečanje glede na prejšnji dve leti.

Naziv EPK je obema mestoma pomagal predstaviti „nove“ in „boljše“ kulturne vsebine v primerjavi s preteklim obdobjem, pri čemer so javne površine uporabili za nove namene, kot so dogodki na prostem, festivali in umetniške instalacije, ter zagotovil okrepljeno sodelovanje državljanov pri kulturnih dogodkih, pri čemer je bil Mons bolj uspešen od Plzna pri ciljnem usmerjanju k posebnim skupinam v mestu, zlasti k mladim, starejšim in prikrajšanim osebam. Nazadnje, v obeh mestih je naziv EPK optimiziral priložnost za krepitev lokalnih kulturnih organizacij, jih spodbudil k večjemu medsebojnemu sodelovanju kot v preteklosti in pomagal pri krepitvi zmogljivosti.

Teh koristi verjetno ne bi bilo toliko brez podelitve naziva EPK; v tem smislu je aktivnost EPK omogočila očitno evropsko dodano vrednost.

4.4.Trajnost

Zaradi časovnega razporeda tega vrednotenja je težko oblikovati sklepe o trajnosti.

Vendar sta bila trajnost in dolgoročni vpliv upoštevana in načrtovana pri obeh dogodkih EPK za leto 2015. Oba sta si prizadevala zagotoviti, da je dogodek EPK trajal več kot eno leto v smislu koristi in učinka. Raziskava je tudi ugotovila nekaj možnosti za trajnost dejavnosti in zagona, zlasti v Monsu, kjer obstajajo konkretni načrti za prihodnost (bienale v Monsu, 2018).

Tako kot pri drugih nedavnih vrednotenjih dogodka EPK so deležniki v Monsu in Plznu poudarili poglobljene kompetence, boljše usklajevanje odnosov in povečano vidnost kulture kot zapuščino tega leta. V obeh mestih dolgoročni vpliv temelji na dejstvu, da so programi privabili novo vrsto občinstva, da izkusi kulturo in v njej uživa.

Kljub temu so potrebne nadaljnje raziskave, da se ugotovi trajnost pobude v praksi.

5.Glavna priporočila zunanjega vrednotenja ter sklepi in aktivnosti Komisije

Na podlagi tega poročila Komisija sklene, da je aktivnost EPK na evropski ravni še vedno izjemno pomembna na ravni EU kot tudi zelo cenjena s strani mest gostiteljic in ustvarja obsežne kulturne programe s pozitivnimi rezultati, ki pa jih še ni mogoče v celoti oceniti. Samo longitudinalna vrednotenja, ki bi jih izvedla gostiteljska mesta – kot je navedeno v točki 3.2 – bi lahko zagotovila jasnejšo sliko v zvezi s tem.

Komisija tudi ugotavlja, da so bili programi, ki sta jih izvedla nosilca naziva za leto 2015, inovativni in v skladu s cilji aktivnosti EPK; odrazili so evropsko razsežnost, vključili številne lokalne prebivalce in deležnike, s posebnimi strategijami pripeljali kulturo do novega občinstva (zlasti v Monsu, manj v Plznu) in zapustili dediščino, ki je materialna (nova kulturna prizorišča) in nematerialna (v obliki bienala v Monsu ter v obliki povečane zmogljivosti in kulturne ponudbe v obeh mestih).

Vrednotenje vsebuje priporočila za mesti in za Komisijo.

Priporočila, naslovljena na mesti, vključujejo potrebo po podpori in udeležbi na nacionalni ravni, potrebo po zagotovitvi nadaljevanja človeških in kulturnih struktur, potrebo po skrbnem razmisleku o novih kulturnih objektih, potrebo po realističnem pristopu glede možnosti privabljanja tujih obiskovalcev in potrebo po čim zgodnejši potrditvi in obveščanju o ključnih dogodkih. Poleg tega ocenjevalec spodbuja tudi majhna mesta k potegovanju za naziv EPK, pa čeprav imajo sorazmerno majhen proračun. Ta priporočila so uporabna za nove kandidate ob pripravi ponudbe ali za imenovana mesta pri oblikovanju in izvajanju programov. Na podlagi predloga, ki ga je dal ocenjevalec v svojem prejšnjem poročilu, je Komisija že dodala ta nova priporočila v zbirko priporočil, ki jo je pripravila in objavila na svojem spletnem mestu 14 kot dodatno referenco za mesta, ki kandidirajo. Komisija se izrecno sklicuje na ta priporočila in se opira nanje, kadar se udeležuje informativnih srečanj o evropskih prestolnicah kulture.

Poročilo Komisiji priporoča, da nadaljuje z aktivnostjo v skladu s sklepoma št. 1622/2006/ES in št. 445/2014/EU. Poleg tega Komisiji priporoča, da:

revidira smernice za vrednotenje za mesta ter obrazec za prijavo in zahteve glede poročila o napredku, da se zagotovi, da mesta dajo osnovne podatke o razmerah, ki prevladujejo med prijavo in pripravo, da bi se olajšalo vrednotenje učinkov aktivnosti po izteku leta;

pozove mesta, da podpišejo memorandum o soglasju, s katerim se bo zajelo obdobje od imenovanja do zaključka leta naziva. Ta memorandum o soglasju bi moral urejati odnose med mestom, Komisijo in nadzornim odborom ter dopolnjevati določbe sklepov, ki urejajo aktivnost;

obsežneje obvešča javnost v zvezi z nagrado Melina Mercouri, vključno s simbolično prireditvijo podelitve nagrade;

opravlja raziskave o dolgoročnih učinkih dogodka EPK.

Komisija se strinja s temi priporočili in meni, da so izvedljiva in da se bo z njihovo uvedbo dodala vrednost sedanjemu izvajanju aktivnosti.

Komisija bo letos revidirala svoje smernice za vrednotenje in svoje zahteve glede poročila o napredku s ciljem, da bo pozvala mesta k zbiranju osnovnih podatkov. Vendar pa so mesta sama odgovorna za ustrezno zbiranje koristnih podatkov. Obrazec za prijavo že vsebuje vprašanja o temeljnih študijah ali anketah, ki jih mesta, ki kandidirajo, nameravajo uporabiti pri vrednotenju učinka naziva EPK.

Komisija bo pripravila memorandum o soglasju, ki ga podpišejo prihodnje evropske prestolnice kulture, ki vstopajo v postopek spremljanja. Ta se bo najprej uporabljal za dogodek EPK za leto 2020 in dogodek EPK za leto 2021, za katera se spremljanje začne leta 2017. Faza spremljanja je za dogodka EPK 2018 in 2019 že preveč napredovala, zato tak memorandum o soglasju ne bi bil relevanten.

Komisija bo proučila možnosti za organizacijo slovesnosti za podelitev nagrade Melina Mercouri v Bruslju ali v nagrajenih mestih. Po možnosti se bo to uvedlo že za dogodka EPK 2018, tj. Leeuwarden (Nizozemska) in Valletto (Malta).

Nazadnje, glede raziskave o dolgoročnih učinkih evropskih prestolnic kulture Komisija poudarja zelo koristno in celovito študijo Evropskega parlamenta iz decembra 2013 „Evropske prestolnice kulture: Strategije za uspešnost in dolgoročni učinki.“ Zato Komisija v tem trenutku meni, da ni primerna priprava novega poročila, ki bi zajemalo isto področje raziskav, vendar ne izključuje možnosti, da bi se ga pripravilo pozneje.

(1)

   UL L 304, 3.11.2006, str. 1.

(2)

     Celotno besedilo poročila je na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/sites/creative-europe/files/ecoc-2015-evaluation_en.pdf .

(3)

   Resolucija ministrov za kulturo, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 13. junija 1985 o letnem dogodku „Evropsko mesto kulture“ (85/C 153/02); http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:1985:153:0002:0003:EN:PDF .

(4)

   Sklep 1419/1999/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2005 do 2019 (UL L 166, 1.7.1999, str. 1). Navedeni sklep je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 649/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 117, 4.5.2005, str. 20).

(5)

     Za več informacij glej: https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/capitals-culture_en .

(6)

     UL L 132, 3.5.2014, str. 1.

(7)

   Predizbor, izbor in spremljanje poročil odbora so na voljo na naslednji spletni strani: http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/capitals-culture_en.htm.

(8)

     Glej poročila o vrednotenju na:

http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/evaluations/index_en.htm?page=1&mxi=12 .

(9)

     Proračun, dodeljen za vrednotenje, je sorazmeren s stopnjo financiranja EU, ki se neposredno zagotavlja za dogodek EPK (nagrada Melina Mercouri v vrednosti 1,5 milijona EUR).

(10)

     Sklep 1622/2006/ES zahteva, da Komisija vrednotenje izvede takoj po letu naziva.

(11)

     Glej SWD(2012) 226 final, točka 2.4.4.

(12)

      Sklep št. 445/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta, glej opombo št. 6.

(13)

     Nekateri rezultati te raziskave so bili času dokončanja evropskega vrednotenja aktivnosti EPK še v obliki osnutka. V evropskem vrednotenju so bile te sekundarne informacije uporabljene v največji možni meri, vendar pa ni bilo mogoče upoštevati končnih ugotovitev raziskav.

(14)

     https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/sites/creative-europe/files/library/ecoc-compendium-recommendations_en.pdf