52017DC0112

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.3.2017

COM(2017) 112 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UPORABI DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA V DRŽAVAH ČLANICAH

KAZALO

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU O UPORABI DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA V DRŽAVAH ČLANICAH

1. Uvod 3

2. Povezana zakonodaja EU 3

3. Uporaba Direktive 95/50/ES 4

4. Poročila držav članic EU in Norveške 4

5. Priporočilo glede sporočanja kontrol, ki zadevajo cestni prevoz nevarnega blaga 5

6. Izračun podatkov 5

7. Gibanje kontrol in njihovi rezultati 5

8. Primerjava podatkov 6

8.1 Pogostost kontrol 6

8.2 Razvrstitev kontrol po kraju porekla 7

8.3 Delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi 7

8.4 Razvrstitev prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, po kraju porekla 7

8.5 Pogostost umika prevoznih enot iz prometa 7

8.6 Razvrstitev po kategorijah tveganja………………. 7

8.7 Vrste kazni 8

9. Sklepne ugotovitve 8

1. Uvod

Direktiva Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga je bila sprejeta 6. oktobra 1995 1 , države članice pa so morale do 1. januarja 1997 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Direktiva 95/50/ES določa, da mora vsaka država članica poslati Komisiji za vsako koledarsko leto najpozneje dvanajst mesecev po koncu tistega leta poročilo o uporabi te direktive. 2 Direktiva tudi določa, da mora Komisija poslati Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj vsaka tri leta poročilo o tem, kako države članice uporabljajo to direktivo. 3

Poročilo Komisije temelji na letnih poročilih, ki jih pošljejo države članice. To je šesto poročilo o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES v državah članicah in zajema obdobje 2012–2014. Prvo poročilo 4 je zajemalo obdobje 1997–1998, drugo poročilo 5 obdobje 1999–2002, tretje poročilo 6 obdobje 2003–2005, četrto poročilo 7 obdobje 2006–2007 in peto poročilo 8 obdobje 2008–2011.

Pogoji za varen cestni prevoz nevarnega blaga niso opredeljeni v Direktivi 95/50/ES, ampak v povezani zakonodaji EU, kakor je opisano v nadaljevanju.

2. Povezana zakonodaja EU

Do 30. junija 2009 se je uporabljala Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti 9 , kakor je bila spremenjena 10 . Priloge k Direktivi 94/55/ES so vsebinsko enake prilogam k Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti(ADR) 11 .

Direktiva 94/55/ES je bila 1. julija 2009 razveljavljena in nadomeščena z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga 12 , kakor je bila spremenjena 13 . Direktiva 2008/68/ES ohranja pristop Direktive 94/55/ES glede vključitve enakih tehničnih in upravnih določb, kot so tiste, priložene k ADR, za vse prevoze na ozemlju EU.

3. Uporaba Direktive 95/50/ES

Potem ko je sprejel Direktivo 94/55/ES, je Svet za dodatno izboljšanje varnosti pri prevozu nevarnega blaga 6. oktobra 1995 sprejel Direktivo 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga. Ta direktiva vključuje usklajen kontrolni list, ki ga države članice uporabljajo za take kontrole, in smernice za razvrščanje kršitev. Leta 2004 so bile priloge k Direktivi spremenjene 14 tako, da od leta 2005 sistem razvrščanja kršitev vključuje tri kategorije tveganja.

Te enotne kontrole zadevajo celoten cestni prevoz nevarnega blaga na ozemlju države članice ali cestni prevoz nevarnega blaga, ki na njeno ozemlje vstopa iz tretjih držav, ne glede na državo registracije prevozne enote. Cilj Direktive je zagotoviti naključne kontrole reprezentativnega deleža pošiljk nevarnega blaga, ki se prevaža po cesti, in hkrati zajeti obsežen del cestnega omrežja.

Kot preventivni ukrep ali če se ugotovijo kršitve na cesti, ki ogrožajo varnost, se lahko kontrole opravijo tudi v prostorih podjetij. Direktiva 95/50/ES sicer ne zahteva poročanja o teh kontrolah.

4. Poročila držav članic EU in Norveške

Države članice so bile pozvane, naj pri pripravi poročil uporabljajo kategorije tveganja iz Priloge II k Direktivi 95/50/ES in da poročilo predstavijo v skladu s Prilogo III k Direktivi. Norveška je predložila svoja letna poročila in prosila, da se vključijo v poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu.

Hrvaška se je EU pridružila 1. julija 2013, o kontrolah pa je začela poročati leta 2012. Večina držav članic in Norveška so poročila večinoma predložile pravočasno. Nekatera nacionalna poročila so bila predložena z zamudo zaradi upravnih postopkov za zbiranje, analizo in predložitev informacij Komisiji, zlasti kadar ti postopki vključujejo več javnih organov. Čeprav se je leta 2012 stanje glede na pretekla leta začasno izboljšalo, so se v naslednjih letih spet pojavile zamude, tako da je morala Komisija znova pozvati države članice k predložitvi in jim hkrati priporočiti, naj izboljšajo obliko in skladnost podatkov, ki se bodo predložili v prihodnje.

Komisija je za celotno obdobje prejela poročila vseh držav članic, vendar so bile kljub velikim izboljšavam nekatere informacije predložene v nepravilni obliki, saj so nekatere države še vedno pošiljale ločena poročila na podlagi različnih pristojnosti na nacionalni ravni. Poleg tega so bila nekatera poročila nepopolna ali napačno izpolnjena, zaradi česar so nastale vrzeli, v preglednicah v tem poročilu pa so bili na mestih, označenih z „NP“ („Ni podatkov.“), nerelevantni rezultati. Povzetek prispevkov držav članic je v prilogah k temu poročilu.

Pri analizi gibanja v poglavju 7 je treba upoštevati, da je do leta 2013 kazalnik za neskladnost na Danskem nizek, in sicer zaradi napačne razlage števila prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi. Ta napačna razlaga je bila popravljena v poročilu za leto 2014.

V predloženih poročilih več držav članic se navedeno število kršitev ne ujema s številom prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi. Taka odstopanja se praviloma ne bi smela pojavljati, saj bi države članice morale poročati le o najhujših kategorijah kršitev za vsako prevozno enoto.

5. Priporočilo glede sporočanja kontrol, ki zadevajo cestni prevoz nevarnega blaga

V prejšnjih poročilih Komisije so poudarjene nekatere sistematične nedoslednosti v statističnih poročilih držav članic. Ker je enotno poročanje držav članic ključno za kakovost, primerljivost in zanesljivost poročil Komisije, je Komisija leta 2011 sprejela priporočilo 15 za izboljšanje kakovosti teh poročil.

Po objavi priporočila so se poročila močno izboljšala, ugotovljene pa so bile samo občasne in manjše nedoslednosti.

Večina teh nedoslednosti, ki se sicer zmanjšujejo, se nanaša na število kršitev glede na kategorijo tveganja 16 . Odstavek 1.4 priloge k priporočilu Komisije poudarja, da je treba poročati le o najbolj resnih kršitvah, tudi če je bilo zaznanih več kršitev. Zaradi tega mora biti seštevek kršitev po kategorijah tveganja enak številu prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi.

Zdi se, da se to načelo še ne uporablja pravilno v vseh državah članicah, saj se še vedno poroča o številnih kršitvah na prevozno enoto.

Drugo pomembno vprašanje, ki ga obravnava priporočilo, je bil koncept kazni, naloženih takrat, ko se kršitev zazna v času cestnih kontrol. Zaradi razlik v pravnih in upravnih ureditvah nekatere države članice niso mogle slediti izidom sodnih postopkov, ki so sledili kontrolam, pri katerih so se odkrile sumljive kršitve. Priporočilo predlaga skupen kompromis, ki bi ga lahko uporabili v vseh državah članicah, in sicer evidentiranje odločitev, ki jih na podlagi kontrol na kraju samem sprejme uradnik, pristojen za izvrševanje. Kljub temu nekatere države članice še vedno ne morejo poročati o takih podatkih (tj. Francija in Malta).

6. Izračun podatkov

Države članice morajo, če je to mogoče, predložiti oceno letne količine prevoza nevarnega blaga v tonah ali tonah/km na svojem ozemlju. Za obdobje 2012–2014 je to oceno predložilo 15 držav članic.

Za objektivno primerjavo med državami članicami je bila upoštevana količina prevoženega nevarnega blaga iz Eurostatove podatkovne zbirke 17 . Ti podatki se uporabljajo za oceno pogostosti kontrol glede na obseg prometa. Statistični podatki Eurostata niso na voljo za Malto, ker je Malti dovoljeno odstopanje od uporabe Uredbe (EU) št. 70/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2012 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga. Obseg prevoza nevarnega blaga na Malti je ocenjen na podlagi podatkov, ki jih je predložil malteški pristojni organ.

Statistični podatki Eurostata so prikazani v Prilogi IX k temu poročilu.

7. Gibanje kontrol in njihovi rezultati

Preglednica v Prilogi I prikazuje gibanje opravljenih cestnih kontrol po državah članicah, delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, in delež kršitev, ki spadajo v kategorijo tveganja I.

Na koncu preglednice so navedena povprečja za Evropsko unijo in statistični podatki za Norveško.

Upoštevati je treba, da:

–obstaja neskladje med sporočenimi podatki o številu prevoznih enot, pri katerih so bile opravljene kontrole, in številu prevoznih enot, ki so v skladu z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti, Grčija je na primer leta 2014 poročala, da so opravili kontrolo pri 521 prevoznih enotah, in pri tem navedla, da je bila pri le eni prevozni enoti ugotovljena kršitev kategorije tveganja I in da je bila izrečena le ena kazen;

– v triletnem obdobju več držav članic ni poročalo o nobenem umiku iz prometa, in sicer: Estonija, Španija, Italija, Ciper, Latvija in Slovaška. V drugih primerih, na primer pri Danski, Malti in Grčiji, se je to zgodilo le enkrat ali dvakrat v referenčnem obdobju;

– v poročilu Cipra manjka delež kategorije tveganja I za leti 2012 in 2014, v poročilu Slovaške pa za celotno obdobje.

Za kazalnik deleža kršitev kategorije tveganja I je zlasti pomembno, da je v poročilu naveden pravilno. Če je bila evidentirana več kot ena kršitev na prevozno enoto, je delež kršitev kategorije I manjši od pravilne vrednosti.

Nekatere države članice so sporočile manjše skupno število kršitev od števila prevoznih enot, za katere je bilo ugotovljeno, da niso v skladu s predpisi. Za leto 2012 to velja za Madžarsko, za leto 2013 za Bolgarijo, Češko, Irsko, Madžarsko, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo, za leto 2014 pa za Romunijo in Združeno kraljestvo. V nekaterih primerih so izvršni organi poročali le o tem, da so bile ugotovljene kršitve, pri čemer pa niso predložili nobenih nadaljnjih informacij o kršitvah ali kaznih. Čeprav so zaradi tega statistični podatki nepopolni, ni na analizo nobenega sistematičnega učinka. To vprašanje je podrobneje obravnavano v poglavju 8.6.

8. Primerjava podatkov

Skupno število kontrol v obdobju, vključenem v to poročilo, na letni ravni ni bilo konstantno. Število kontrol se je spreminjalo, kot sledi: 2012: 153 362, 2013: 157 455, 2014: 153 348. Čeprav se je to število leta 2013 povečalo za 2,6 %, je leto 2014 zaznamovalo zmanjšanje na vrednosti iz leta 2012.

Trendi po državah se razlikujejo, saj je le osem držav članic v tem obdobju povečalo število kontrol. Madžarska, Avstrija, Poljska in Romunija so imele največji delež povečanja števila kontrol v poročevalnem obdobju, medtem ko so Bolgarija, Italija, Nizozemska in Švedska imele največja zmanjšanja.

Kar zadeva absolutno število kontrol, je imela v EU leta 2014 največji delež Nemčija (32,5 %), sledili sta ji Poljska (15,19 %) in Avstrija (9,21 %), najmanjše deleže pa so imeli Estonija (0,02 %), Ciper (0,03 %) in Malta (0,05 %). Čeprav je ta kazalnik močno povezan z velikostjo države članice, v poročevalnem obdobju ni bilo večjih sprememb. Leta 2012 je bil delež Nemčije največji (35,99 %), na drugem mestu je bila Poljska (13 %), Avstrija pa je bila spet tretja (7,80 %). Države članice z najmanj izvedenimi kontrolami so bile Estonija in Malta (po 0,05 %) ter Ciper (0,06 %).

8.1 Pogostost kontrol

Priloga II prikazuje pogostost cestnih kontrol v državah članicah v letih 2012 in 2014. Pogostost je izračunana kot razmerje med številom kontrol in količino prevoženega nevarnega blaga v milijonih ton/km v posameznih državah članicah.

Leta 2012 je povprečje v EU znašalo 0,52 kontrole na milijon ton/km. Leta 2013 se je to povprečje znižalo na 0,48, kar kaže na 9,6-odstotno letno znižanje, leta 2014 pa je zraslo na 0,49. Največja pogostost kontrol leta 2012 je bila evidentirana v Avstriji (12,89 %), na Madžarskem (7 %) in v Bolgariji (5,84 %). Leta 2013 so bile najvišje vrednosti zaznane v Avstriji (12,34 %), na Slovaškem (10,10 %) in Švedskem (6,72 %), leta 2014 pa v Avstriji (14,85 %), na Slovaškem (10,73 %) in Madžarskem (9,47 %). Leta 2012 je bila pogostost kontrol v Avstriji skoraj 24,78-krat večja od povprečja v EU, na Madžarskem 13,46-krat, v Bolgariji pa 11,23-krat.

8.2 Razvrstitev kontrol po kraju porekla

Priloga III k temu poročilu vsebuje razvrstitev kontrol po kraju porekla prevoznih enot.

Na ta kazalnik nimajo vpliva le odločitve izvršilnih organov, temveč tudi geografski položaj države članice, saj je na primer na otokih manj mednarodnega cestnega prometa. Med letoma 2012 in 2014 na Malti in Cipru niso opravili nobene kontrole prevoznih enot, registriranih zunaj EU.

Delež prevoznih enot, registriranih v državi, v kateri je bila opravljena kontrola, je v poročevalnem obdobju znašal 65 %. Delež enot iz drugih držav EU, pri katerih je bila opravljena kontrola, se je od leta 2012 do 2014 povečal z 28 % na 30 %. Delež kontrol enot, registriranih zunaj EU, je leta 2013 v primerjavi z letom 2012 padel s 5 % na 4 %, leta 2014 pa se je povečal na 6 %.

8.3 Delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi

V Prilogi IV je prikazan delež prevoznih enot, pri katerih je bila opravljena kontrola in ugotovljena najmanj ena kršitev.

Delež prevoznih enot, ki niso bile v skladu s predpisi, se je z 22,12 % leta 2012 zmanjšal na 19,73 % leta 2014, pri čemer so bila največja zmanjšanja zlasti na Cipru, v Sloveniji, na Poljskem in v Litvi. V nekaterih državah članicah pa se je navedeni delež povečal, in sicer na Slovaškem, v Grčiji, na Madžarskem in Nizozemskem.

8.4 Razvrstitev prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, po kraju porekla

Grafikoni v Prilogi V prikazujejo porazdelitev prevoznih enot, ki niso bile v skladu s predpisi, glede na kraj porekla posamezne prevozne enote.

Kot je navedeno v poglavju 8.2 zgoraj, geografski položaj države članice precej vpliva tudi na ta kazalnik.

8.5 Pogostost umika prevoznih enot iz prometa

Grafikon v Prilogi VI prikazuje delež vozil, ki so bila umaknjena iz prometa, med vozili, za katera je bila sporočena kršitev.

Zgoraj navedeno nihajoče gibanje se je ohranilo tudi pri pogostosti umika prevoznih enot iz prometa: delež vozil, umaknjenih iz prometa, ki je leta 2012 znašal 26,16 %, je leta 2013 zrasel na 28,06 %, leta 2014 pa je malce padel, na 27,72 %.

Leta 2012 je bil umik najpogosteje evidentiran v Bolgariji (84,38 %), Sloveniji (57,89 %) in na Irskem (54,84 %). Leta 2014 je na Norveškem 71,07 % kršitev vodilo do umika. Med letoma 2012 in 2014 Estonija, Španija, Italija, Ciper, Latvija, Malta in Slovaška niso poročale o umikih prevoznih enot.

8.6 Razvrstitev po kategorijah tveganja

Grafikoni v Prilogi VII prikazujejo porazdelitev kršitev glede na njihovo resnost. Poročati je treba le o kategorijah največjega tveganja, ki so bile ugotovljene pri kontrolah.

Vse države članice so poročale o vsaj eni kategoriji kršitve na prevozno enoto, pri kateri je bila opravljena kontrola. Nekatere države članice za posamezne kategorije niso sporočile podatkov. Leta 2012 Ciper in Slovaška nista poročala o nobeni kršitvi v kategorijah tveganja I in II, Grčija pa ni poročala o nobeni kršitvi v kategoriji tveganja III v tem obdobju ter o nobeni kršitvi v kategoriji tveganja II v letih 2013 in 2014.

Med kontrolami, ki so bile leta 2012 opravljene v EU, je bila v 42,69 % primerov, v katerih so bile zaznane kršitve, najhujša kršitev uvrščena v kategorijo tveganja I. Kršitev kategorije tveganja I pomeni neskladnost z ustreznimi varnostnimi predpisi in ustvarja visoko stopnjo tveganja smrti, resnih poškodb oseb ali velike škode v okolju. Takšne kršitve zahtevajo takojšnje in ustrezne popravne ukrepe, kot je umik vozila iz prometa.

Sporočene najhujše kršitve v kategoriji tveganja II zajemajo 33,48 % kontrol, pri katerih je bila zaznana kršitev. Kategorija tveganja III zajema preostalih 23,83 %.

8.7 Vrste kazni

Grafikoni v Prilogi VIII prikazujejo porazdelitev kazni po državah članicah.

Pred objavo priporočila Komisije iz poglavja 5 tega poročila so pri zbiranju teh informacij obstajale temeljne težave. Po objavi priporočila se je položaj močno izboljšal in v obdobju 2012–2014 le Francija in Malta nista sporočili statističnih podatkov o kaznih. Čeprav leta 2012 Slovaška ni poročala o nobenih kaznih, je začela te podatke sporočati za naslednja leta.

Med pregledi, opravljenimi v EU leta 2014, je bilo izrečenih 5 066 opozoril, v 29 206 primerih so bile naložene globe, v 2 963 primerih pa druge kazni, vključno s kazenskimi in upravnimi sodnimi postopki. Čeprav je na splošno tri četrtine kazni v EU glob, so med državami članicami velike razlike.

Leta 2014 je bilo skupaj približno 10,50 % manj kazni kot leta 2012. V tem obdobju se je število opozoril zmanjšalo za 18,1 % in število glob za 10 %, število drugih kazni pa se je povečalo za 9,8 %.

9. Sklepne ugotovitve

Direktiva 95/50/ES je od 1. januarja 1997 prenesena v nacionalno zakonodajo držav članic. Podrobnosti o poročanju so bile spremenjene leta 2004, spremenjene določbe o poročanju pa so se začele uporabljati 14. decembra 2005. Komisija je zaradi nekaterih sistematičnih nedoslednosti pri poročanju leta 2011 objavila priporočilo.

Vse države članice izvajajo kontrole vozil, ki prevažajo nevarno blago, in o teh kontrolah na splošno precej pravilno poročajo. Kljub temu so še vedno nekatere nedoslednosti, Komisija pa si še naprej prizadeva poskrbeti, da se zahteve o poročanju iz Direktive 95/50/ES upoštevajo in da se stanje vsako leto izboljša. Sklepati je mogoče, da se Direktiva 95/50/ES na splošno uporablja pravilno.

Vendar zadnja poročila jasno kažejo, da je razpoložljivost sredstev za te kontrole vedno bolj omejena. Število sporočenih kontrol je bilo v primerjavi z referenčnim obdobjem iz prejšnjega poročila (2008–2011) vsako leto manjše. Ker sta zaznavanje in preprečevanje nevarnosti, ki jih lahko povzroči prevoz takšnega blaga, v interesu držav članic, želi Komisija spodbuditi izmenjavo najboljših praks in dodatne naložbe na tem področju.

Število kršitev je v referenčnem obdobju ostalo sorazmerno nespremenjeno: leta 2014 je bila pri eni petini kontrol potrjena kršitev pri prevozu nevarnega blaga ali je bil ugotovljen sum na tako kršitev, medtem ko je leta 2012 to veljalo za eno od 4,5 kontrole.

Med ugotovljenimi kršitvami jih je 42,69 % spadalo med najhujše. Zato je bilo leta 2012 umaknjenih približno 8 875 vozil.

Za konec, v EU se za prevoz nevarnega blaga uporabljajo skupne določbe. Te določbe se uporabljajo na enak način tudi v veliko državah zunaj EU. Kljub temu rezultati skoraj 32 000 od približno 150 000 letnih cestnih kontrol razkrivajo, da prevoz ne izpolnjuje obveznih varnostnih zahtev.

Veliko število kršitev, o katerih poročajo države članice, je lahko tudi posledica njihove politike ciljno usmerjenih kontrol, s katero želijo odkriti in kaznovati najhujše kršitelje med prevozniki, da se skromna razpoložljiva sredstva porabijo čim učinkoviteje. To pomeni, da prikazani statistični podatki niso popolnoma reprezentativni za trg prevoza nevarnega blaga v EU, ki je v praksi veliko varnejši, kot je morda razvidno iz sporočenih podatkov.

V zvezi s tem je Komisija skupaj z ustreznimi organi začela proučevati možnosti spremembe prilog k Direktivi, da se izboljša način, kako države članice evidentirajo ter sporočajo podatke o kontrolah in kaznih.

«-»

(1) UL L 249, 17.10.1995, str. 35, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES tehničnemu napredku (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).

(2) Člen 9(1) Direktive.

(3) Člen 9(2) Direktive.

(4) COM(2000) 517 final, 6.9.2000.

(5) COM(2005) 430 final, 15.9.2005.

(6) COM(2007) 795 final, 13.12.2007.

(7) COM(2010) 364 final, 7.7.2010.

(8) COM(2013) 815 final, 25.11.2013.

(9) UL L 319, 12.12.1994, str. 7.

(10) Spremenjena z Direktivo Komisije 2004/111/ES z dne 9. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 94/55/ES tehničnemu napredku (UL L 365, 10.12.2004, str. 25).

(11) Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti, sklenjen v Ženevi 30. septembra 1957, kakor je bil spremenjen, pod okriljem Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE).

(12) UL L 260, 30.9.2008, str. 13.

(13) Nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2014/103/EU z dne 21. novembra 2014 o tretji prilagoditvi prilog k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga znanstvenemu in tehničnemu napredku (UL L 335, 22.11.2014, str. 15).

(14) Direktiva Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES tehničnemu napredku (UL L 367, 14.12.2004, str. 23).

(15) Priporočilo Komisije z dne 21. 2. 2011 o poročanju o kontrolah cestnega prevoza nevarnega blaga (C(2011) 909 final).

(16) Opredelitev kategorij tveganja in smernice kršitev, ki pripadajo tem kategorijam, so dane v Prilogi II k Direktivi 95/50/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/112/ES.

(17) Preglednica Eurostata „DS-073082“. Letni prevoz nevarnega blaga po cesti, po vrsti nevarnega blaga in razvrščeno po prevoznih dejavnostih.

Top

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.3.2017

COM(2017) 112 final

PRILOGE

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga s strani držav članic

Priloga I
Gibanje števila kontrol, neusklajenost s predpisi in kršitve kategorije tveganja I

Dodatne informacije o tej preglednici so navedene v poglavju 7 poročila.

DRŽAVA		2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014
BE	Št. kontrol	5 178	6 033	5 464	4 188	4 504	4 001	4 095
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	17,671 %	21,76 %	22,16 %	12,32 %	17,94 %	19,80 %	19,88 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	24,07 %	37,49 %	37,05 %	26,42 %	48,51 %	42,93 %	42,26 %
BG	Št. kontrol	28 106	28 455	7 756	6 203	5 424	4 237	3 212
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	0,71 %	4,85 %	0,81 %	1,00 %	0,59 %	1,06 %	0,72 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	34,33 %	27,78 %	57,41 %	55,74 %	84,38 %	31,11 %	30,43 %
CZ	Št. kontrol	3 977	3 471	2 816	2 491	1 932	1 743	1 640
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	5,53 %	6,60 %	11,51 %	11,92 %	11,39 %	10,27 %	12,62 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	21,36 %	25,33 %	17,59 %	55,74 %	25,00 %	21,79 %	30,92 %
DK	Št. kontrol	755	721	604	646	531	323	675
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	58,15 %	61,44 %	57,12 %	58,98 %	50,28 %	0,31 %	34,67 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	38,27 %	35,21 %	38,26 %	35,43 %	35,58 %	83,00 %	71,79 %
DE	Št. kontrol	79 664	62 085	67 356	58 270	55 195	55 344	49 851
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	22,69 %	23,64 %	21,69 %	27,02 %	25,52 %	24,44 %	26,23 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	48,14 %	45,23 %	49,96 %	49,55 %	47,65 %	48,65 %	50,97 %
EE	Št. kontrol	117	152	154	44	73	14	34
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	46,15 %	39,47 %	50,00 %	25,00 %	17,81 %	42,86 %	50,00 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	25,93 %	30,00 %	25,97 %	45,45 %	53,85 %	66,67 %	76,47 %
IE	Št. kontrol	783	892	751	674	437	370	296
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	38,19 %	28,36 %	26,23 %	24,93 %	21,28 %	25,68 %	23,31 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	13,71 %	25,20 %	33,33 %	12,64 %	35,48 %	23,16 %	37,68 %
EL	Št. kontrol	1 202	413	1 094	650	757	596	437
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	3,83 %	10,65 %	3,93 %	5,54 %	0,53 %	0,17 %	0,23 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	69,57 %	61,36 %	55,81 %	30,56 %	75,00 %	100,00 %	100,00 %
ES	Št. kontrol	42 771	40 782	36 004	19 707	9 480	10 382	9 635
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	0,27 %	10,63 %	11,44 %	29,60 %	67,90 %	56,88 %	49,77 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	63,64 %	65,28 %	64,82 %	75,63 %	67,07 %	58,54 %	46,24 %
FR	Št. kontrol	6 572	5 788	6 178	6 930	7 546	7 345	7 746
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	21,67 %	16,48 %	16,48 %	14,68 %	13,86 %	13,41 %	13,16 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	24,30 %	25,05 %	29,08 %	28,32 %	28,30 %	27,31 %	26,50 %
	Št. kontrol	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	243	394	484
HR	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	22,22 %	13,96 %	20,87 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	Ni podatkov.	12,96 %	16,36 %	16,83 %
IT	Št. kontrol	4 960	5 180	6 253	6 260	6 235	4 789	3 120
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	16,73 %	16,16 %	13,58 %	11,04 %	5,21 %	4,34 %	5,00 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	17,33 %	15,85 %	14,65 %	14,18 %	26,77 %	25,96 %	29,49 %
CY	Št. kontrol	224	232	168	188	88	80	42
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	1,34 %	1,72 %	1,19 %	1,60 %	2,27 %	22,50 %	28,57 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	0,00 %	0,00 %	0,00 %	0,00 %	0,00 %	5,56 %	0,00 %
LV	Št. kontrol	1 230	996	703	89	197	182	259
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	7,15 %	10,14 %	8,25 %	15,73 %	19,29 %	20,88 %	10,81 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	56,82 %	59,41 %	55,17 %	78,57 %	60,53 %	63,16 %	53,57 %
LT	Št. kontrol	529	487	491	560	531	577	610
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	17,01 %	18,07 %	21,59 %	6,07 %	9,60 %	13,00 %	13,61 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	6,67 %	15,91 %	16,04 %	7,41 %	21,57 %	10,67 %	26,51 %
LU	Št. kontrol	210	293	233	341	222	186	98
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	59,05 %	50,51 %	48,50 %	57,77 %	52,25 %	37,10 %	46,94 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	44,35 %	6,08 %	5,31 %	0,00 %	3,45 %	2,90 %	4,35 %
HU	Št. kontrol	27 225	15 613	4 158	1 589	6 184	6 588	9 692
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	3,49 %	5,72 %	3,42 %	4,85 %	22,93 %	6,27 %	3,96 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	30,77 %	29,56 %	34,18 %	17,74 %	4,51 %	32,20 %	42,45 %
MT	Št. kontrol	81	76	79	78	77	78	72
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	54,32 %	67,11 %	63,29 %	69,23 %	63,64 %	51,28 %	81,94 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	25,00 %	21,57 %	42,00 %	24,07 %	12,24 %	15,00 %	38,98 %
NL	Št. kontrol	4 820	5 717	4 068	5 480	4 023	3 451	2 956
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	17,45 %	10,02 %	28,61 %	30,99 %	30,75 %	30,48 %	14,14 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	60,57 %	55,79 %	59,39 %	53,86 %	97,49 %	132,41 %	353,11 %
AT	Št. kontrol	6 883	9 824	10 220	11 300	11 966	11 676	13 851
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	35,70 %	30,99 %	28,72 %	32,50 %	30,32 %	30,44 %	27,10 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	23,40 %	20,70 %	21,87 %	20,40 %	19,38 %	17,45 %	16,49 %
PL	Št. kontrol	14 438	19 537	20 324	16 363	19 940	23 607	22 838
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	7,60 %	6,68 %	5,32 %	6,17 %	3,08 %	3,81 %	4,22 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	14,65 %	19,03 %	23,39 %	27,68 %	36,59 %	36,89 %	35,41 %
PT	Št. kontrol	425	566	1 065	601	657	834	633
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	58,35 %	33,75 %	29,67 %	40,72 %	29,68 %	27,82 %	44,39 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	50,81 %	41,88 %	41,14 %	41,11 %	49,74 %	61,64 %	45,20 %
RO	Št. kontrol	5 257	5 969	7 352	11 525	2 417	4 528	5 516
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	4,13 %	2,31 %	3,99 %	3,64 %	4,43 %	5,96 %	4,82 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	32,82 %	25,16 %	29,69 %	29,36 %	16,82 %	23,70 %	27,44 %
SI	Št. kontrol	291	315	253	601	1 548	1 878	1 494
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	48,11 %	46,03 %	39,53 %	5,99 %	2,45 %	2,29 %	3,48 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	28,57 %	38,62 %	36,00 %	38,89 %	57,89 %	46,51 %	46,15 %
SK	Št. kontrol	351	572	561	194	217	2 302	3 531
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	2,28 %	12,41 %	16,40 %	0,52 %	1,38 %	0,13 %	0,08 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	75,00 %	4,23 %	4,35 %	0,00 %	0,00 %	0,00 %	0,00 %
FI	Št. kontrol	3 353	3 589	3 273	3 100	3 073	2 302	2 434
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	41,10 %	34,35 %	32,26 %	30,03 %	27,43 %	27,15 %	25,43 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	12,48 %	12,09 %	10,21 %	11,08 %	12,22 %	17,44 %	17,61 %
SE	Št. kontrol	4 049	3 733	4 076	4 929	6 903	7 147	5 332
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	20,87 %	16,98 %	18,84 %	20,15 %	15,89 %	15,49 %	21,85 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	21,42 %	19,24 %	22,01 %	17,15 %	19,78 %	17,89 %	23,78 %
UK	Št. kontrol	9 181	7 251	8 427	4 277	2 962	3 217	2 765
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	36,99 %	41,26 %	22,99 %	38,23 %	37,31 %	25,46 %	58,34 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	29,68 %	17,88 %	19,05 %	16,64 %	22,35 %	20,51 %	11,41 %

EU	Št. kontrol	252 632	228 742	199 881	167 340	153 362	157 455	150 348
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	13,67 %	15,80 %	16,54 %	21,39 %	22,12 %	20,08 %	20,80 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	40,29 %	37,16 %	42,10 %	44,04 %	44,15 %	45,00 %	42,65 %

NO	Št. kontrol	712	767	515	617	563	755	793
	Odstotek vozil, ki niso v skladu s predpisi	25,70 %	22,16 %	20,97 %	25,12 %	25,75 %	34,70 %	35,31 %
	Odstotek kršitev kategorije tveganja I	19,13 %	17,65 %	29,63 %	31,21 %	26,90 %	25,19 %	25,00 %

Priloga II
Pogostost kontrol na milijon ton/km

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.1 poročila.

Priloga III: Razvrstitev kontrol po kraju porekla

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.2 poročila.

Registrirano v državi kontrole

Registrirano v drugi državi EU

Registrirano zunaj EU

Priloga IV
Delež prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.3 poročila.

Priloga V: Razvrstitev prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, glede na kraj porekla posamezne prevozne enote

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.4 poročila.

Registrirano v državi kontrole

Registrirano v drugi državi EU

Registrirano zunaj EU

Priloga VI
Pogostost umika prevoznih enot, ki niso v skladu s predpisi, iz prometa

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.5 poročila.

Priloga VII
Razvrstitev po kategorijah tveganja

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.6 poročila.

Kat. I

Kat. II

Kat. III

Priloga VIII: Razvrstitev po vrstah kazni

Dodatne informacije o teh grafikonih so navedene v poglavju 8.7 poročila.

Opozorilo

Globa

Drugo

Priloga IX
Letni prevoz nevarnega blaga po cesti v milijonih ton/km

Dodatne informacije o tej preglednici so navedene v poglavju 6 poročila.	2009	2010	2011	2012	2013	2014
EU-28	:	:	81 024	80 803	73 945	75 024
EU-27	77 688	78 625	80 491	80 292	73 462	74 523
BE	1 832	1 853	1 973	1 985	2 124	1 694
BG	735	347	665	928	958	684
CZ	1 050	1 669	1 787	1 393	1 281	1 567
DK	1 015	772	730	767	760	690
DE	12 961	12 853	13 028	12 773	12 958	12 912
EE	82	171	189	133	163	172
IE	530	379	419	443	476	355
EL	3 283	2 708	1 989	2 268	1 169	1 010
ES	11 253	11 643	11 908	11 833	10 626	11 718
FR	7 755	7 325	7 785	8 900	8 158	7 976
HR	493	481	533	511	483	501
IT	11 270	11 342	9 556	8 313	8 037	7 358
CY	169	184	194	167	181	147
LV	215	114	234	219	213	227
LT	308	283	324	392	386	534
LU	359	413	482	581	700	839
HU	1 241	1 049	1 032	883	997	1 023
MT (1)	-	-	-	-	-	-
NL	2 408	3 432	2 749	2 232	1 342	957
AT	1 082	1 083	1 144	928	946	933
PL	5 697	5 880	6 848	6 801	7 024	8 778
PT	1 480	938	1 143	715	973	946
RO	2 250	1 369	1 182	1 453	1 704	1 664
SI	668	607	842	637	552	724
SK	278	498	361	289	228	329
FI	1 640	2 169	1 535	1 357	1 426	1 423
SE	1 162	1 387	1 304	1 251	1 064	1 283
UK	6 965	8 157	11 087	12 653	9 017	8 583
NO	976	1 321	778	1 319	1 141	1029
CH	848	794	506	833	749	812

(1) Malta: odstopanje v skladu z Uredbo (EU) št. 70/2012.

Vir: Eurostat (spletna podatkovna koda: road_go_ta_dg).

Top

Choose the experimental features you want to try