Ugotovitve:

Preprečevanje nastajanja odpadkov je še naprej pomemben izziv v vseh državah članicah, tudi tistih z visokimi stopnjami recikliranja. V osmih državah članicah je količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca vsaj dvakrat večja od količine v državi z najnižjo stopnjo nastajanja odpadkov. Ločitev nastajanja odpadkov od gospodarske rasti je bistven cilj v okviru širše agende za krožno gospodarstvo.

Po najnovejših podatkih Eurostata je šest držav članic že doseglo 50-odstotni ciljni delež recikliranja komunalnih odpadkov, devet držav pa mora precej okrepiti prizadevanja, da bodo ta cilj dosegle do leta 2020. Komisija namerava nadalje spremljati stanje skladnosti s cilji za leto 2020 s poročilom za „zgodnje opozarjanje“ leta 2018. Šest držav članic ni uspelo omejiti odlaganja biološko razgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališčih (50 % do leta 2009).

V skladu z okvirno direktivo o odpadkih je treba oblikovati nacionalne načrte ravnanja z odpadki in programe preprečevanja nastajanja odpadkov. To je tudi osnovni pogoj za financiranje v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Večina držav članic je uvedla programe preprečevanja nastajanja odpadkov, dve državi članici pa jih nimata. Ena država članica nima nacionalnega načrta ravnanja z odpadki, petim pa manjkajo vsaj nekateri regionalni načrti.

Približno polovica držav članic mora povečati učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov, kar je osnovni pogoj za večjo količino in boljšo kakovost recikliranja. Druga težava se nanaša na neustrezno določanje cen obdelave ostankov odpadkov (mehanska in biološka obdelava, odlaganje na odlagališčih in sežiganje), ki ne zagotavlja zadostnih spodbud za to, da bi se odpadki prenesli na višje stopnje hierarhije ravnanja z odpadki. Poleg tega se nezadostno uporabljajo drugi tržni instrumenti, kot so razširjena odgovornost proizvajalca ali sistemi „odvrzi in plačaj“. Boljša uporaba pravil o javnem naročanju lahko vodi v stroškovno učinkovitejše rešitve.

V petih državah članicah sta bila pomanjkanje usklajevanja med različnimi upravnimi ravnmi in razdrobljeno upravljanje okoljskih vprašanj opredeljena kot razloga za neustrezno izvajanje. Vendar pa se zdi, da k vrzeli pri izvajanju politike o odpadkih prispevajo tudi druge težave z upravljanjem (pomanjkanje pravnega izvrševanja, pomanjkanje zmogljivosti za upravljanje velikih naložbenih projektov, nezanesljivi podatki ali neustrezna nadzor in spremljanje).

Uspešne prakse:

Slovenija nudi dober primer, kako se lahko ravnanje z odpadki izboljša v razmeroma kratkem času. Ljubljana je bila ocenjena kot najuspešnejša prestolnica EU v smislu pokritosti in učinkovitosti ločenega zbiranja odpadkov. Ob podpori skladov EU je prestolnica Slovenije v desetih letih za 59 % zmanjšala količino komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, za 15 % pa nastajanje komunalnih odpadkov 10 .

Dober zgled ponuja tudi Irska, ki je izvedla obsežno reformo sektorja odpadkov, zaprla nezakonita odlagališča ter financirala obsežna čistilna in sanacijska dela. Reforme so bile izvedene v tesnem sodelovanju s Komisijo, rezultat pa je sistem, ki zagotavlja visoko stopnjo skladnosti z zakonodajo EU o odpadkih.

Ugotovitve:

Ocena 28 poročil za države o pregledu izvajanja okoljske politike odraža ugotovitve poročila o stanju narave iz leta 2015, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje 13 , tj. da se splošno stanje zaščitenih vrst in habitatov v zadnjih šestih letih ni bistveno izboljšalo. Stanje ohranjenosti več kot tri četrtine habitatov po vsej EU je ocenjeno kot neugodno, poleg tega pa se stanje precejšnjega deleža habitatov še naprej slabša. Kar zadeva vrste, ki niso ptice, ocene na ravni EU kažejo, da je stanje 60 % vrst neugodno. Za 15 % vseh vrst prostoživečih ptic velja, da je njihovo stanje potencialno ogroženo, upadajoče ali osiromašeno, za 17 % pa je stanje ocenjeno kot ogroženo. 

Kljub temu, da je bil na številnih področjih dosežen napredek, in kljub zgodbam o uspehu na lokalni ravni obstajajo precejšnje vrzeli pri izvajanju, financiranju in vključevanju v politike. Ob sedanji stopnji prizadevanj bi se izguba biotske raznovrstnosti v EU nadaljevala, kar bi lahko imelo resne posledice za sposobnost naravnih ekosistemov, da izpolnjujejo človeške potrebe v prihodnosti.

Samo sedem držav članic 14 je (skoraj) končalo določanje „območij v interesu Skupnosti“ v skladu z direktivo o habitatih. Sedemnajst držav članic je določilo večino območij na kopnem, morski deli njihovih omrežij pa imajo še vedno pomanjkljivosti. V preostalih štirih državah članicah se pomanjkljivosti pojavljajo v kopenskem in morskem delu.

Sistemske težave, ki povzročajo slabo izvajanje direktiv o naravi, so neobstoj načrtov upravljanja za območja Natura 2000 ali pomanjkanje upravljanja. Poročila za države dokazujejo, da imajo tri države članice težave pri uporabi ustreznih postopkov presoje za ugotavljanje vpliva novih načrtov in projektov na območja Natura 2000.

Poleg tega je v večini držav članic pomanjkanje znanja o vrstah, habitatih in območjih ena od glavnih ovir za učinkovito izvajanje, tudi v zvezi z morskimi ekosistemi.

Nadaljnje težave so pomanjkanje ustreznih finančnih sredstev in človeških virov ter slabo sodelovanje in vključevanje lokalnih skupnosti in deležnikov, kot so lastniki in uporabniki zemljišč.

Uspešne prakse

Francija je razvila učinkovit participatorni pristop za upravljanje svojega omrežja Natura 2000, s katerim je ustvarila tudi več sto delovnih mest. Francoski sistem „Trame verte et bleue“ (TVB) 15 zagotavlja orodje za načrtovanje, ki se uporablja na regionalni in lokalni ravni za vzpostavitev usklajenih ekoloških omrežij.

Belgijski organi so lahko zaradi številnih ukrepov za obnovitev območij Natura 2000, ki so jih izvedli od leta 2003 v okviru šestih usklajenih projektov LIFE in so zajeli več tisoč hektarjev močvirij in mokrišč v Ardenih 16 , leta 2013 poročali o precejšnjih pozitivnih trendih v zvezi s stanjem ohranjenosti 12 različnih habitatnih tipov in povezanih vrst, zaščitenih v skladu z direktivo o habitatih EU 17 .

Estonija je oblikovala enega najpopolnejših integriranih okvirov za načrtovanje za financiranje območij Natura 2000 s sredstvi različnih skladov EU. Predstavila je celovit prednostni okvir ukrepanja 18 , vključno s prednostnimi nalogami na področju ohranjanja, ukrepi, potrebnimi za izboljšanje stanja ohranjenosti zaščitenih habitatov in vrst, in povezanimi potrebami po financiranju, ter temeljito analizo možnosti financiranja.

Nizozemska je vodilna država na področju računovodenja naravnega kapitala. Končala je obsežen program na področju naravnega kapitala 19 , s čimer je zagotovila dokaze o tem, kako se lahko koncepti naravnega kapitala in ekosistemskih storitev vključijo v odločanje na različnih področjih, kot so kmetijstvo, varstvo pred poplavami in mednarodna trgovina. Poleg tega je preskusila ekosistemske račune na lokalni ravni. NVO, podjetja in vladne organizacije so dosegle sporazum o sodelovanju pri vrednotenju naravnega in socialnega kapitala.

Uspešne prakse:

Številna evropska mesta so uvedla območja z manjšimi emisijami, na katerih je omejena uporaba določenih kategorij vozil glede na njihov potencial za emisije. V številnih primerih so bila uspešna 24 : na primer po oceni iz načrta za kakovost zraka za obdobje 2011–2017 za Berlin („Luftreinhalteplan 2011 bis 2017 für Berlin“) so se z uvedbo območja z manjšimi emisijami leta 2008 emisije iz prometa precej zmanjšale, zaradi česar se je leta 2010 preprečilo deset dni preseganja dnevne mejne vrednosti PM10. Poleg tega je bilo ocenjeno, da se je v navedenem letu onesnaževanje z NO2 zmanjšalo za 5 %, onesnaževanje ob cestah zaradi sajastih delcev iz prometa pa za več kot polovico 25 .

Ugotovitve:

V tretjini držav članic ima dobro ali zelo dobro ekološko stanje več kot 50 % vseh naravnih teles površinske vode. V petih državah članicah pa ima dobro ekološko stanje manj kot 20 % vodnih teles. Kar zadeva telesa podzemne vode, imajo ta dobro količinsko stanje v 13 državah članicah. V desetih državah članicah ima dobro količinsko stanje 70–90 % vseh teles podzemne vode, v petih pa 20–70 %.

Vsi načrti upravljanja povodja prve generacije imajo nekaj ali resne pomanjkljivosti, večinoma v zvezi s spremljanjem in metodami za ocenjevanje in razvrščanje stanja vodnih teles. Vse države članice uporabljajo izjeme, ki omogočajo podaljšanje rokov. Številne dovolijo nove projekte, ki ogrožajo doseganje dobrega stanja teh vodnih teles, ne da bi jih vedno ustrezno utemeljile. Komisija je izdala priporočila državam članicam za odpravo teh pomanjkljivosti in vrzeli v okviru drugega načrta upravljanja povodij. Priporočila so bila vključena v akcijske načrte, da bi se izpolnili pogoji za financiranje iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, namenjeno naložbam v vodno infrastrukturo.

Pet držav članic še ni sprejelo nobenega od svojih načrtov upravljanja povodja druge generacije, ki jih je bilo treba sprejeti do konca leta 2015, v treh državah članicah pa sprejemanje še ni končano 27 .

Temeljni vzroki vključujejo neučinkovite nadzorne ukrepe, nezadostno usklajevanje med organi za gospodarjenje z vodami na različnih regionalnih ali lokalnih ravneh, nezadostno sodelovanje med organi za gospodarjenje z vodami in naravo, pa tudi organi, pristojnimi za druge sektorje, ter pomanjkanje dostopa do podatkov. Drug skupni izziv v vodnem sektorju se nanaša na neustrezne politike določanja cen vode.

Čeprav so bile z izvajanjem direktive o nitratih dosežene nekatere izboljšave, so koncentracije nitratov in stopnje evtrofikacije še naprej resna težava v skoraj vseh državah članicah. Problematična je zlasti evtrofikacija Baltskega morja, ki jo povzročajo predvsem intenzivne kmetijske prakse.

Glede kakovosti pitne vode skoraj vse države članice dosegajo zelo visoke stopnje skladnosti. Samo v treh državah članicah se pojavljajo lokalne težave s kakovostjo in na nekaterih območjih ni ustrezne infrastrukture.

Kar zadeva kopalne vode, 96 % vseh območij izpolnjuje minimalne zahteve za kakovost, določene v direktivi EU o kopalnih vodah (tj. so „zadostne kakovosti“). Številne države članice pa izpolnjujejo višje standarde kakovosti: v osmih je bilo leta 2015 več kot 90 % vseh kopalnih voda opredeljenih kot odličnih. V 11 državah članicah delež kopalnih območij odlične kakovosti presega povprečje EU, ki znaša 84,4 %.

Šest držav dosega zelo visoke stopnje skladnosti v zvezi z zbiranjem in čiščenjem komunalne odpadne vode, večina pa jih ima težave pri doseganju celovitega izvajanja, pri čemer je EU do zdaj vložila tožbe proti 13 državam članicam. Da bi se z gradnjo potrebne infrastrukture zmanjšala vrzel pri izvajanju, so potrebne dobre strukture upravljanja, ustrezno načrtovanje in usklajevanje za pridobitev finančnih sredstev (na voljo je veliko sredstev EU).

Čeprav se je rok iztekel leta 2015, je do konca novembra 2016 samo 18 držav članic sporočilo informacije o svojih načrtih za obvladovanje poplavne ogroženosti za leto 2015.

Vse države članice z morskimi vodami še vedno pomanjkljivo izvajajo okvirno direktivo o morski strategiji, in to že pri opredelitvi dobrega okoljskega stanja. V večini držav članic programi spremljanja ne bodo v celoti delovali pred letom 2018 ali celo 2020, kar bo povzročilo vrzeli v informacijah pri naslednji presoji njihovih morskih voda, ki jo je treba opraviti leta 2018. Države članice bi morale do marca 2016 sprejeti programe ukrepov in v njih opredeliti temeljne ukrepe, s katerimi bodo dosegle dobro okoljsko stanje svojih morskih voda. Vendar deset držav članic tega še ni storilo.

Uspešne prakse:

Dobre prakse se med drugim izvajajo na Cipru pri inšpekcijskih pregledih vode z uporabo satelitskih fotografij in inšpekcijskih pregledih na kraju samem v okviru programa izvrševanja, kar se tiče odvzemov vode za kmetijstvo 28 . Navajajo se kot model za morebitno prihodnje izvrševanje.

Finska izvaja obsežen predstavitveni projekt (FRESHABIT) 29 , ki je vključen v program LIFE in zajema različne sektorje, da bi razvila nove metodologije in kazalnike za ocenjevanje stanja ohranjenosti sladkovodnih habitatov ter izboljšala ekološko stanje, upravljanje in trajnostno rabo sladkovodnih območij Natura 2000. S projektom se bo okrepila gradnja zmogljivosti, med drugim z vzpostavitvijo struktur za usklajevanje, in razvili novi vzorčni okviri za olajšanje dolgotrajnih rezultatov.

Ugotovitve:

Poročila za države kažejo, da se odstotek prihodkov od okoljskih davkov glede na skupne prihodke giblje med 10,61 % in 4,57 %, pri čemer povprečje EU znaša 6,35 %. Države članice morajo proučiti celotni potencial okoljskih davkov (vključno z obdavčitvijo odlaganja odpadkov, odvzema vode in učinkovitosti goriva), da bodo imele okoljske, gospodarske in družbene koristi (delovna mesta).

V številnih državah se še vedno uporabljajo specifične, okolju škodljive subvencije, kot so ugodnejša davčna obravnava za nekatera goriva ter davčne ugodnosti za službena vozila v zasebni rabi, ki ovirajo napredek pri reševanju težav s prometnimi zastoji in onesnaževanjem zraka, zato jih je treba postopoma ukiniti.

V 12 državah članicah so za področji „varstvo okolja“ in „učinkovita raba virov“ predvidene najvišje dodelitve sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–20, vendar bi morale države članice nemudoma uporabiti razpoložljive možnosti financiranja EU za okoljske cilje.

Uspešne prakse:

Od devetdesetih let prejšnjega stoletja je več držav članic ustanovilo odbore za okoljske davke, s čimer so začele razprave o možnostih za preusmeritev obdavčitve. To je prvi, a ključen korak za oceno možnosti takih reform v nacionalnem okviru. Nedavni primer je Portugalska, kjer je parlament sprejel nekatera priporočila Komisije za zeleno davčno reformo.

Španija, Italija, Grčija in Poljska so vzpostavile mreže organov za upravljanje kohezijske politike, da bi spodbujale vključevanje okoljskih vidikov pri uporabi finančnih sredstev EU.

Ugotovitve:

Številne države članice imajo strategije trajnostnega razvoja, tudi na regionalni ravni, vendar v nekaterih primerih niso posodobljene. Manj pogosti pa so celoviti nacionalni ali regionalni načrti okoljske politike.

Večina držav članic je vzpostavila mehanizme za usklajevanje, da bi se izboljšalo učinkovito sodelovanje med različnimi ravnmi upravljanja. V nekaj državah članicah sta bila ugotovljena neučinkovito izvrševanje in razdrobljenost odgovornosti za okolje na regionalni ravni, v več državah članicah pa skrbi še naprej povzroča nepravilen prenos zakonodaje EU v nacionalno pravo na regionalni ravni. V številnih državah članicah se izvaja ocena učinkov zakonodajne ureditve, nekatere pa so racionalizirale postopke okoljske presoje za primere, v katerih je vključenih več direktiv EU 34 .

Sodelovanje v obstoječih mrežah strokovnjakov je še naprej neenakomerno. Informacije o tem, kako države članice zagotavljajo skladnost z okoljskimi predpisi, so nepopolne, zlasti v zvezi z onesnaževanjem voda iz razpršenih virov, onesnaževanjem zraka v mestih, ogroženimi habitati in vrstami, pomanjkanjem čistilnih naprav in sistemov zbiranja za odpadno vodo ali podstandardnimi čistilnimi napravami in sistemi zbiranja za odpadno vodo. Potrebne so dodatne informacije o tem, kako se na nacionalni ravni in ravni EU zagotavlja izpolnjevanje pravil.

V nekaterih državah članicah še naprej obstajajo ovire pri dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki so povezane bodisi s previsokimi stroški sodnih postopkov bodisi z omejevalnimi pravili glede tega, kdo ima pravico do pravnega izpodbijanja.

V večini držav članic ni bil dosežen tolikšen napredek pri izmenjavi podatkov, kot je predviden v direktivi INSPIRE, zato morajo države članice okrepiti prizadevanja, če želijo v celoti izkoristiti morebitne koristi direktive.

Uspešne prakse:

Irska agencija za varstvo okolja je razvila sistem licenciranja, spremljanja in presoje (Licencing, Monitoring and Assessment system – LEMA), s katerim lahko uradniki elektronsko upravljajo, analizirajo, izmenjujejo in uporabljajo podatke, ki jih pridobijo od imetnikov dovoljenj za obratovanje in z inšpekcijami, tudi za načrtovanje prihodnjega dela 35 . Poleg tega agencija usklajuje nacionalno mrežo za skladnost in izvrševanje 36 , katere namene je zagotoviti visoko stopnjo usklajenosti prizadevanj za zagotavljanje skladnosti pri več kot 30 lokalnih organih.

Zahvaljujoč prizadevanjem mreže IMPEL, evropske mreže inšpektoratov za okolje, je več držav članic sprejelo metodologijo, ki temelji na oceni tveganja, za načrtovanje inšpekcij in druge dejavnosti zagotavljanja skladnosti, ki jo je razvila nemška zvezna dežela Severno Porenje-Vestfalija.

Flamska regija v Belgiji 37 in špansko državno tožilstvo za pregon kaznivih dejanj zoper okolje 38 pripravljata letna poročila in analize okoljskih inšpekcij in zadev, ki se nanašajo na sodni pregon kaznivih dejanj zoper okolje, s čimer prispevata k obveščanju javnosti in zagotavljanju statističnih podatkov za oceno dela za zagotavljanje skladnosti.

Spletišče Scotland‘s Environment 39 in nizozemska nacionalna infrastruktura za prostorske informacije PDOK 40 sta zgledna primera omogočanja brezplačnega javnega dostopa do informacij v skladu z direktivo INSPIRE.

Ugotovitve v zvezi z glavnimi skupnimi temeljnimi vzroki, ki so bili opredeljeni doslej:

Neučinkovito usklajevanje med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi: To je lahko ovira za izvajanje v državah članicah. Na primer pristojnosti za spremljanje kakovosti vode so pogosto razdeljene med različnimi organi, ne da bi se ti ustrezno usklajevali.

Pomanjkanje upravnih zmogljivosti in nezadostna finančna sredstva: V nekaterih državah pomanjkanje finančnih in človeških virov pomeni oviro za izvajanje, saj organom preprečuje, da bi pripravljali in izvajali naložbene projekte. Tudi kadar so finančna sredstva na voljo, lokalni organi v nekaterih primerih ne razpolagajo s človeškimi viri in/ali strokovnim znanjem za organiziranje javnih naročil in spremljanje kakovosti opravljene storitve. Na primer na področju varstva narave zaradi pomanjkanja zmogljivosti ni bilo mogoče izvesti in spremljati potrebnih ukrepov upravljanja in ohranitvenih ukrepov.

Pomanjkanje znanja in podatkov: Pomanjkanje (dostopa do) podatkov in nezanesljivi podatki povzročajo težave pri izvajanju v številnih državah članicah. Na primer pomanjkanje znanja in podatkov o vrstah in habitatih ovira njihovo učinkovito varstvo.

Nezadostni mehanizmi za zagotavljanje skladnosti: Analiza kaže, da spremljanje skladnosti in izvrševanje, vključno z učinkovitimi in sorazmernimi kaznimi, pogosto povzročata pomisleke.

Pomanjkanje vključevanja in usklajenosti politike: Analiza kaže, da je nezadostno vključevanje okoljskih vidikov v druga področja politike temeljni vzrok za slabo izvajanje, kot ponazarja navedeni primer stičišča vprašanj zraka in mobilnosti.

Predlogi:

1.Vzpostavitev strukturiranega dialoga o izvajanju z vsako državo članico: Cilj je omogočiti premislek o načinu obravnavanja strukturnih vprašanj in potreb zadevne države članice. Dialoge bi bilo treba osredotočiti na zagotovitev konkretnih ukrepov. Preglednost in obsežno sodelovanje ustreznih deležnikov iz različnih sektorjev in z različnih ravni uprave sta ključna.

2.Zagotavljanje prilagojene podpore strokovnjakom držav članic neposredno s strani njihovih kolegov v drugih državah članicah: Izmenjava med kolegi je pomembno sredstvo za izboljšanje vzajemnega učenja in strokovnega znanja ter za zagotovitev, da se preskušene rešitve posredujejo drugim. Komisija na podlagi pregleda izvajanja okoljske politike pripravlja ustrezno orodje za države članice.

3.Razprava o skupnih strukturnih težavah v Svetu za izboljšanje izvajanja okoljskih predpisov EU: V zvezi s ključnimi ugotovitvami in smernicami iz pregleda izvajanja okoljske politike bi bilo treba opraviti strateške razprave na nacionalni ravni in ravni EU, da se spodbudi izvajanje okoljskih predpisov EU in pospeši izpolnjevanje njihovih ciljev. Države članice bi morale imeti možnost, da si v Svetu izmenjajo mnenja o skupnih izzivih, zlasti tistih, ki imajo čezmejne vplive. V skladu s prehodom s sektorskih pristopov na celovite rešitve, ki se spodbuja v okviru ciljev trajnostnega razvoja 43 , bi bilo treba povezana vprašanja proučiti kot celoto, da se opredelijo najboljše rešitve, ki ustrezajo legitimnim interesom vseh vključenih sektorjev. V okviru tega bi se lahko obravnavale tudi težave pri izvajanju, ki nastanejo zaradi nezadostne jasnosti, skladnosti ali usklajenosti politike in zakonodaje EU. Po potrebi bi se morali vključiti tudi deležniki, kot so NVO, podjetja in izvajalci raziskav, pa tudi Evropski parlament.

Predlagani ukrepi

Država(-e) članica(-e)

Razvoj krožnega gospodarstva in učinkovitejša raba virov

Okrepitev okvira politike za pospešeno vzpostavitev krožnega gospodarstva v vseh gospodarskih sektorjih, pri čemer se zagotovi dodatna podpora lokalnim podjetjem in povečajo naložbe v sisteme javnih raziskav in izobraževanja, zlasti na področju prihrankov vode in energije, zmanjšanja količine odpadkov, recikliranja materialov, okoljsko primerne zasnove in uporabe trga sekundarnih surovin.

BE, BG, CZ, DE, HR, HU, IT, RO, SE, SK

Boljše spremljanje politik krožnega gospodarstva za oceno njihove učinkovitosti in morebitne spremembe.

PT, SI

Olajšanje razvoja in izmenjave dobrih praks v zvezi s krožnim gospodarstvom in ekoinovacijami med vsemi vladnimi subjekti, zlasti na lokalni ravni.

BE, CY, EL, ES

Spodbujanje akademskega sveta in šol k podpori krožnega gospodarstva. Ozaveščanje potrošnikov in MSP o koristih krožnega gospodarstva.

IT, PL, SK

Sprejetje načel krožnega gospodarstva; povečanje stopnje recikliranja in uporabe okoljsko primerne zasnove v sektorju MSP, zlasti z dodatnimi naložbami v izobraževanje in usposabljanje. Spodbujanje ukrepov za učinkovito rabo virov (npr. prihrankov energije in vode).

BE, EL, ES, HU, IT, RO, SK

Spodbujanje naložb v zelene izdelke in storitve. Olajšanje zelenih naložb in dostopa do financiranja. Spodbujanje raziskav in razvoja med MSP.

CZ, ES, HU, MT, RO, SE, SK

Ravnanje z odpadki

Uvajanje politik, vključno z ekonomskimi instrumenti (shemi „razširjene odgovornosti proizvajalca“ ter „odvrzi in plačaj“), za nadaljnje izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, tj. spodbujanje preprečevanja nastajanja ter povečanje ekonomske privlačnosti ponovne uporabe in recikliranja. Odpravljanje pridobivanja nezasluženih koristi in zagotovitev finančne sposobnosti preživetja podjetij za ravnanje z odpadki.

AT, BG, CY, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK

Preusmerjanje odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti in reciklirati, stran od sežiganja s postopnim ukinjanjem subvencij za sežiganje ali z uvedbo davka na sežiganje.

AT, BE, CZ, DE, DK, EE, FI, IE, LU, PL, PT, SE

Uvajanje in/ali postopno zviševanje davkov na odlaganje za postopno opuščanje odlaganja odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati in predelati, na odlagališčih. Uskladitev regionalnih davkov na odlaganje. Izvedba pregleda stopnje pristojbin za odlaganje odpadkov. Uporaba prihodkov od ekonomskih instrumentov za podpiranje infrastrukture za ločeno zbiranje in alternativne infrastrukture.

CY, CZ, EL, ES, HR, HU, IT, LT, LV, MT, PL, RO, SI, SK, UK

Osredotočanje na izpolnjevanje obveznosti ločenega zbiranja za povečanje stopenj recikliranja in prednostno obravnavanje ločenega zbiranja bioloških odpadkov za povečanje stopenj kompostiranja. Določitev krajev za zbiranje specifičnih odpadkov (tako imenovanih „točk za ločeno zbiranje odpadkov“) v vsaki občini.

BG, CY, CZ, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LT, PL, PT, RO, SK

Dokončanje in posodobitev načrtov upravljanja z odpadki in/ali programov preprečevanja nastajanja odpadkov, da bodo obsegali celotno ozemlje.

BE, DE, EL, ES, FR, RO

Prednostno dokončanje dela v zvezi z nezakonitimi odlagališči.

BG, CY, EL, RO

Preprečevanje gradnje čezmerne infrastrukture za obdelavo ostankov odpadkov.

BG, CY, CZ, EL, ES, HR, HU, IT, LT, LV, MT, PL, RO, SK

Zagotavljanje usklajenosti statističnih podatkov s smernicami Eurostata. Izboljšanje usklajenosti podatkov o ravnanju z odpadki iz različnih virov (tudi v zvezi z veliko vrzeljo med količino nastalih in obdelanih odpadkov).

CZ, SI

Okrepitev sodelovanja med regijami za učinkovitejšo uporabo zmogljivosti za obdelavo odpadkov in doseganje nacionalnih ciljev za recikliranje.

ES, IT

Okrepitev in povečanje sposobnosti izvrševanja.

MT, PL, RO

Narava in biotska raznovrstnost ter ocenjevanje naravnega kapitala

Dokončanje postopka določitve območij, vključno z morskim delom, in uvedba jasno opredeljenih ciljev ohranjanja ter potrebnih ohranitvenih ukrepov za območja in zagotovitev ustreznih virov za njihovo izvajanje. Namen je ohranitev/obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatov v interesu Skupnosti na njihovem celotnem naravnem območju razširjenosti. Dokončanje in posodobitev prednostnih okvirov ukrepanja. Izboljšanje razpoložljivosti znanja in podatkov, da bi bili v boljšem položaju za izvajanje ustreznih ohranitvenih ukrepov.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK

Zagotavljanje, da se načrti upravljanja območij Natura 2000 učinkovito izvajajo z upravno zmogljivostjo in finančnimi sredstvi. Krepitev zmogljivosti pristojnih organov (osrednjih in regionalnih organov ter organov za upravljanje območij) za izvajanje načrtov upravljanja, povečanje ozaveščenosti o omrežju Natura 2000 in spodbudah za naložbe v omrežje ter preprečevanje nezakonitih dejavnosti, ki vplivajo na prostoživeče živalske in rastlinske vrste, z okrepitvijo izvrševanja na območjih Natura 2000 in zunaj njih.

BG, EE, EL, IT, PL, RO, SI, SK

Razvoj in spodbujanje pametnih in racionaliziranih pristopov k izvajanju, zlasti v zvezi s postopki izdajanja dovoljenj za območja in vrste, z zagotavljanjem razpoložljivosti potrebnega znanja in podatkov ter okrepitev komuniciranja z deležniki.

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, HU, IT, LT, MT, PL, PT

Nadaljnje podpiranje kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in njihovih storitev, vrednotenja in razvoja sistemov računovodenja, ki upoštevajo naravni kapital.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK

Krepitev zmogljivosti uprave za izboljšanje postopkov ustrezne presoje in preprečevanje slabšanja stanja območij Natura 2000 zaradi škodljivega razvoja dogodkov.

CY, EL, IT

Zagotovitev ustreznega izvrševanja prepovedi lova za zaščitene vrste ptic.

CY, FR, MT

Okrepitev vključevanja vidikov biotske raznovrstnosti v druge politike (zlasti kmetijstvo, pa tudi gozdarstvo, ribištvo, načrtovanje mest in infrastrukture ter turizem) in spodbujanje komunikacije med akterji.

DE, DK, FR, PT, SI

Optimalno izboljšanje prispevka omrežja Natura 2000 in nacionalnih naravnih omrežij k doseganju dobrega stanja ohranjenosti ter zmanjšanju razdrobljenosti habitatov, atmosferske depozicije dušika, izsuševanja in zakisljevanja.

NL

Preprečevanje dodatne razdrobljenosti habitatov in sprejetje ukrepov za obnovitev povezanosti.

LU

Zagotovitev, da se v programih razvoja podeželja in pri izvajanju ekologizacije prednostno obravnavajo ukrepi za biotsko raznovrstnost ter da navedeni programi in izvajanje ekologizacije prispevajo k doseganju ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst, zlasti za ohranjanje kmetijstva z visoko naravno vrednostjo.

LU, NL, RO

Izkoriščanje dragocenega naravnega kapitala za ustvarjanje delovnih mest in prihodkov. V okviru tega spodbujanje nadaljnjega ekoturizma.

EL, ES

Nadaljnje podpiranje že začetega dela v zvezi s trajnostnim partnerstvom za ukrepe za varstvo biotske raznovrstnosti, trajnostni razvoj ter prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih.

FR, UK

Izboljšanje spodbud za gozdarje in kmete, da se izboljša varstvo gozdnih habitatov in habitatov na traviščih. Zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in spodbujanje učinkovite uporabe biomase.

LV, SK

Varstvo morij 2

Nadaljnje delo za izboljšanje opredelitev dobrega okoljskega stanja (zlasti za deskriptorje glede biotske raznovrstnosti), tudi z regionalnim sodelovanjem na podlagi dela ustreznih konvencij o regionalnih morjih.

BE, CY, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SE, SI, UK

Opredelitev in obravnavanje vrzeli v znanju, povezanih z dobrim okoljskim stanjem.

BE, BG, CY, DE, DK, EE, FI, FR, IE, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SI

Nadaljnji razvoj pristopov, s katerimi se presojajo (in količinsko opredelijo) vplivi glavnih obremenitev, da se zagotovijo boljši in bolje utemeljeni rezultati presoje za poročanje leta 2018.

BE, BG, CY, DE, EE, EL, HR,IE, IT, LV, LT, MT, NL, RO, SE, UK

Nadaljnje vključevanje obstoječih programov spremljanja na podlagi druge zakonodaje EU in izvajanja skupnih programov spremljanja, razvitih na (pod)regionalni ravni (HELCOM, OSPAR, Barcelonska konvencija, Komisija za varstvo Črnega morja pred onesnaževanjem). Izboljšanje primerljivosti in usklajenosti metod spremljanja v morskih regijah države.

BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LT, LV, NL, PT, RO, SE, SI, UK

Nujno dokončanje, poročanje in izvedba nacionalnega programa ukrepov.

BG, CY, DK, EE, EL, HR, LT, MT, SI, RO

Zagotovitev, da se program spremljanja države članice nemudoma izvede in je ustrezen za spremljanje napredka pri doseganju dobrega okoljskega stanja.

BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, HR, IT, IE, LT, LV, MT, NL, PT, RO, SE, SI, UK

Kakovost zraka

Ohranjanje trendov zmanjševanja emisij onesnaževal zraka za dosego popolne skladnosti z veljavnimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij in mejnimi vrednostmi za kakovost zraka. Zmanjšanje škodljivih vplivov onesnaževanja zraka na zdravje, okolje in gospodarstvo.

AT, BE, DE, DK, ES, FI, FR, LU, NL

Ohranjanje trendov zmanjševanja emisij onesnaževal zraka za dosego popolne skladnosti z mejnimi vrednostmi za kakovost zraka. Zmanjšanje škodljivih vplivov onesnaževanja zraka na zdravje, okolje in gospodarstvo.

BG, CZ, EL, HR, HU, IT, LT, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK

Ohranjanje trendov zmanjševanja emisij onesnaževal zraka in zmanjšanje škodljivega vpliva onesnaževanja zraka na zdravje, okolje in gospodarstvo, vključno z razvojem celovite strategije in akcijskega načrta za reševanje težav s prometnimi zastoji.

CY, EE, MT

Zmanjšanje emisij amoniaka (NH3) za skladnost z veljavnimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij, na primer z uvedbo ali razširitvijo uporabe kmetijskih tehnik z nizko stopnjo emisij.

AT, DE, DK, ES, FI, NL

Zmanjšanje emisij nemetanskih hlapnih organskih spojin, da bi bile skladne z veljavnimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij, in po potrebi zmanjšanje koncentracij ozona.

DE, DK, IE, LU

Zmanjšanje emisij dušikovega oksida (NOx), da bi bile skladne z veljavnimi nacionalnimi zgornjimi mejami emisij, in/ali zmanjšanje dušikovega dioksida (NO2) (in po potrebi tudi koncentracij ozona), med drugim z zmanjšanjem emisij, povezanih s prevozom, zlasti na mestnih območjih.

AT, BE, CZ, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, RO, SE, SK, UK

Zmanjšanje emisij in koncentracije PM10 (in po potrebi tudi benzo(a)pirena), med drugim z zmanjšanjem emisij, povezanih s proizvodnjo energije in toplote z uporabo trdnih goriv, s prevozom in kmetijstvom.

AT, BE, BG, CZ, DE, EL, ES, FR, HR, HU, IT, LT, LV, PL, RO, SE, SI, SK

Hrup

Dokončanje manjkajočih akcijskih načrtov na področju hrupa.

BE, CY, CZ, DE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, PL, PT, RO, SE, SI, SK

Dokončanje manjkajočih kart hrupa.

BE, EL, ES, FR, IT, LV, PT, RO, SK

Kakovost vode in gospodarjenje z vodo

Izboljšanje vodne politike v drugem krogu načrtov upravljanja povodja v skladu z logiko ukrepanja okvirne direktive o vodah, tj. zagotovitev podrobnejše presoje obremenitev za izboljšanje spremljanja, da se ugotovi stanje vodnih teles, in oblikovanje programov ukrepov, ki obravnavajo vse opredeljene obremenitve, zlasti hidromorfološke obremenitve in onesnaževanje, ki jih povzročajo kmetijstvo, industrija in komunalna odpadna voda. Programe ukrepov in programe spremljanja bi bilo treba ustrezno financirati.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK

Zagotovitev, da odobrene izjeme izpolnjujejo vse pogoje iz okvirne direktive o vodah in so podprte z dokazi, zlasti v zvezi s presojo mnogo boljše okoljske možnosti. Ohranjanje prizadevanj za zmanjšanje števila izjem.

AT, BE, MT, NL, PL

Oblikovanje in/ali uvedba politike določanja cen vode, ki se uporablja za različne storitve v zvezi z rabo vode in temelji na merjenju porabe, vključuje pa tarife, ki izražajo okoljske stroške in stroške virov, ter spodbude za učinkovitejšo rabo vode. Izjeme v zvezi s pristojbinami za vodo bi bilo treba znova obravnavati. Priporočljiva je tudi ustanovitev nacionalnega regulativnega ali nadzornega organa, ki zagotavlja skladnost in ustrezno povračilo stroškov s tarifami.

BG, CY, CZ, ES, HU, IE, IT, SK

Zagotovitev ustrezne obravnave onesnaževanja vode iz kmetijstva v skladu z direktivo o nitratih in okvirno direktivo o vodah. Sprejetje učinkovitih osnovnih in dopolnilnih ukrepov za obravnavo navedenega onesnaževanja. Spremljanje razvoja obremenitve zaradi kmetijstva in kakovosti vode, da se zagotovijo podatki za določitev ranljivih območij in pregled akcijskih programov za nitrate. Kadar je ustrezno, upoštevanje območij intenzivnega kmetijstva in visokih ravni nitratov, trendov naraščanja obremenitve zaradi kmetijstva in posebno občutljivih vodnih teles, kot je Baltsko morje.

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, IE, IT, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, UK

Izboljšati bi bilo treba nadzor nad odvzemom vode za površinske in podzemne vode. Spodbujanje učinkovite rabe vode in trajnostnega zadrževanja vode, vključno z ukrepi za naravno zadrževanje vode v programu ukrepov, ter zagotovitev ustreznega financiranja. V primeru Cipra se voda, nastala pri razsoljevanju, se ne bi smela uporabljati v kmetijstvu.

CY, ES

Izvedba pregleda dovoljenj za vodo, da se zagotovi njihova skladnost z okoljskimi cilji, in zagotovitev ustrezne presoje novih projektov, ki lahko povzročijo slabšanje stanja, v skladu s členom 4(7) okvirne direktive o vodah. Pri teh presojah je treba obravnavati druge možnosti in ustrezne ukrepe za blažitev. Politiko izdajanja dovoljenj za odobritev ali ohranitev hidroelektrarn bi bilo treba pregledati in posodobiti.

BG, CY, CZ, EL, ES, HU, IT, LT, LU, PL, PT, SE, SK

Celovito izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v vseh aglomeracijah. Gradnja infrastrukture za uskladitev z direktivo o pitni vodi in direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode. Izboljšanje nacionalnega sistema poročanja na podlagi direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Nadaljevanje prednostne obravnave naložb za komunalne čistilne naprave, med drugim z učinkovito uporabo financiranja v okviru kohezijske politike v primeru upravičenosti.

BE, BG, CY, EL, ES, HR, HU, IE, IT, PL, PT, RO, SI

Morebitni ukrepi za racionalizacijo struktur in storitev za gospodarjenje z vodo in odpadno vodo, skupaj s spodbudami za povečanje stopnje fizičnih priključkov na omrežja.

LV

Sprejetje vseh kart poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti. Osredotočanje na ukrepe za naravno zadrževanje pri izvajanju projektov za varstvo pred poplavami. Celovito združevanje obvladovanja poplav z zadrževanjem vode, pri čemer je treba obravnavati tudi resne težave s pomanjkanjem vode.

BG, HU, IT, MT

Izboljšanje usklajenega izvajanja politik s področij vode, morja in narave ter med organi za gospodarjenje z vodo.

BE, IT, PT

Mednarodni sporazumi

Okrepitev prizadevanj za pristop k ustreznim večstranskim okoljskim sporazumom s podpisom in ratifikacijo tistih, ki še niso bili podpisani ali ratificirani.

EL, IE, IT, MT

Učinkovito upravljanje v centralni, regionalni in lokalni državi ter usklajevanje in vključevanje

Poenostavitev okoljskih upravnih postopkov in izboljšanje sodelovanja javnih organov (na nacionalni, regionalni in lokalni ravni), ki sodelujejo pri uporabi okoljskih politik.

EL

Okrepitev upravnih zmogljivosti ministrstva za varstvo okolja in narave, saj bi to pozitivno vplivalo na uporabo sredstev EU ter pospešilo uskladitev z okoljskimi politikami in zakonodajo EU.

HR

Odprava razdrobljenosti na regionalni in lokalni ravni z razvojem boljših mehanizmov za usklajevanje na področju okolja.

ES, HU, IT

Zagotovitev, da mnenje o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje iz člena 6 direktive o presoji vplivov na okolje, kakor je bila spremenjena, predloži funkcionalno neodvisen organ.

FR

Zagotovitev okrepljenega partnerstva in večje preglednosti v celotni javni upravi ter okrepitev udeležbe javnosti pri odločanju v zvezi z okoljskimi zadevami.

HU

Večja uporaba ocen učinkov osnutkov zakonodajnih aktov, zlasti v zvezi z njihovimi učinki na okolje.

HU

Določitev jasnega in preglednega postopka za odobritev dejavnosti in objektov, ki vplivajo na okolje.

HU

Pravočasnejše poročanje v skladu z okoljsko zakonodajo EU in, zlasti v ta namen, pa tudi na splošno, zagotovitev zadostnih človeških virov za učinkovitejše izvajanje in izvrševanje okoljske politike.

MT

Zagotovitev, da ima novoustanovljeni organ za okolje in vire močne pristojnosti. Uvesti bi bilo treba jasne in pregledne postopke za odobritev objektov in dejavnosti, ki vplivajo na okolje.

MT

Uporaba skladov EU za krepitev potrebnih zmogljivosti in strokovnega znanja na vseh ravneh uprave, ki sodelujejo pri izvajanju in izvrševanju.

PL

Okrepitev upravljanja okoljske zakonodaje in politik EU, zlasti na področju ohranjanja narave in gospodarjenja z vodo (npr. prilagoditev strukture in nalog organov za vode za boljše izpolnjevanje nalog, povezanih z izvajanjem okvirne direktive o vodah, ter vključitev teh organov v postopek izdaje dovoljenj).

PL

Izboljšanje izvrševanja v primeru neizvajanja blažilnih in izravnalnih ukrepov, ki so razvijalcem projektov naloženi v okviru odločitev o okoljskih zadevah in izdaje gradbenih dovoljenj.

PL

Izkušnje, pridobljene pri projektih zajezitve v zvezi z opredelitvijo in izvajanjem blažilnih in izravnalnih ukrepov, bi bilo treba razširiti na drugo infrastrukturo, ki bi lahko pomembno vplivala na omrežje Natura 2000. Sestava odborov za nadaljnje ukrepe za te projekte bi morala biti čim bolj široka in vključevati predstavnike NVO.

PT

Učinkovito izvajanje in uporaba pred kratkim vzpostavljenih pobud za izboljšanje učinkovitosti, uspešnosti in usklajevanja javnega sektorja na področju okolja, in sicer izboljšanje izmenjave informacij in dokumentacije med javnimi subjekti, pristojnimi za inšpekcijske preglede in spremljanje na področju kmetijstva, morja in okolja, z operativno platformo.

PT

Pospešitev izvajanja strategije za okrepitev javne uprave, v okviru katere je treba ustrezno pozornost nameniti okolju.

RO

Izboljšanje upravnih zmogljivosti in usklajevanja agencij, ki sodelujejo pri izvajanju, zlasti v zvezi z gospodarjenjem z vodo in ravnanjem z odpadki, pa tudi s kakovostjo presoj vplivov.

RO

Zagotovitev spoštovanja okoljske zakonodaje EU v okviru reforme nacionalnega sistema izdajanja dovoljenj, namenjene odpravi nepotrebnega upravnega bremena in racionalizaciji postopkov.

SI

Izboljšanje uporabe presoj vplivov na okolje in strateških presoj vplivov na okolje kot pomembnih orodij za zagotovitev vključevanja okoljskih vidikov.

CZ, SK

Zagotavljanje skladnosti

Izboljšanje preglednosti organizacije in delovanja zagotavljanja skladnosti ter načina obravnavanja pomembnih tveganj.

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK

Spodbujanje večjega sodelovanja pristojnih organov v mrežah za usklajevanje z okoljskimi predpisi.

AT, BG, CY, CZ, DK, EE, EL, FI, HR, HU, LU, LV, PT, RO, SE, SI, SK

Okrepitev prizadevanj za izvajanje direktive o okoljski odgovornosti s proaktivnimi pobudami, kot je vzpostavitev nacionalne evidence izrednih dogodkov, povezanih z direktivo o okoljski odgovornosti, in/ali priprava nacionalnih smernic.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, EE, EL, FI, FR, HR, HU, IT, LT, LU, LV, MT, PL, RO, SE, SI, SK

Sprejetje nadaljnjih ukrepov za zagotovitev učinkovitega sistema finančnih jamstev za okoljsko odgovornost.

BE, CY, DK, EE, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, RO, SE, SI, UK

Udeležba javnosti in dostop do pravnega varstva

Sprejetje potrebnih ukrepov, da se okoljevarstvenim NVO zagotovi pravna podlaga za izpodbijanje dejanj ali opustitev javnega organa v okviru vseh sektorskih okoljskih predpisov EU, v popolni skladnosti s pravom EU in Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuško konvencijo).

AT, BE, BG, CZ, DE, HU, IT, PL, SE, SI, SK

Vrednotenje stroškov sodnih izpodbijanj v zvezi z okoljskim pravom EU in prizadevanja za zagotovitev, da ti stroški niso nedopustno visoki.

CY, DK, EE, ES, FR, IE, LU, MT, RO, UK

Dostop do informacij, znanja in dokazov

Kritično pregledovanje učinkovitosti politik države glede podatkov in sprememba teh politik ob upoštevanju „najboljših praks“.

AT, BE, BG, CY, CZ, EE, EL, HR, HU, IT, LT, MT, PT, RO, SI, SK

Opredelitev in evidentiranje vseh zbirk prostorskih podatkov, potrebnih za izvajanje okoljskega prava, in omogočanje dostopa do podatkov in dokumentacije vsaj „v trenutnem stanju“ drugim javnim organom in javnosti v okviru digitalnih storitev, predvidenih v direktivi INSPIRE.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK, UK