23.5.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 176/57

1.

odobrava prizadevanja Evropske komisije za poglobitev enotnega trga na področju mednarodnega cestnega prevoza z ohranjanjem socialne pravičnosti in zbliževanjem delovnopravnih pogojev, ki so pomemben dejavnik ekonomske, socialne in teritorialne kohezije, hkrati pa izraža pridržke glede široke vključitve mednarodnih prevoznih storitev v področje uporabe direktive o napotitvi;

2.

poudarja, da je cestni prevoz vodilna sila gospodarstva EU in mora ostati na vodilnem mestu pri ustvarjanju nadaljnje gospodarske rasti in delovnih mest ob ohranjanju enakih konkurenčnih pogojev ter spodbujanju konkurenčnosti in teritorialne kohezije;

3.

poudarja, da so za sektor cestnega prevoza v vseh državah članicah značilne velike razlike v plačah in na splošno v veljavni delovni zakonodaji. Mnoge države uvajajo dodatne regulativne omejitve. Razlike v delovnih pogojih lahko povzročijo izkrivljanje konkurence in ogrozijo varnost v cestnem prometu. To je še zlasti pereč problem v čezmejnih regijah, kjer se pomembne razlike v življenjskem standardu pojavljajo na obeh straneh meje;

4.

zato poudarja, da je treba poleg trajnosti in konkurenčnosti sektorja prevoza na enotnem trgu zagotavljati tudi dostojne delovne pogoje in visoko raven varnosti v cestnem prometu. Načelo enakega plačila za enako delo na istem mestu bi se moralo uporabljati tudi v evropskem prometnem sektorju, ob upoštevanju potreb bolj obrobnih regij;

5.

poudarja, da glavni problemi v sektorju prevoza, ki naj bi jih rešili s predlagano zakonodajo, izhajajo predvsem iz nezadostne ravni socialne kohezije med regijami. Večja kohezija bo zmanjšala precejšnje razlike v plačah, s tem pa bodo nepotrebni tudi mnogi delovnopravni predpisi in pravila o kabotaži, s čimer se bo zmanjšalo tveganje socialnega dampinga in preprečilo izkrivljanje konkurence;

6.

ugotavlja, da se s predvidenimi določbami pravzaprav prizadeva doseči ravnovesje med zahtevami skupine držav po ohranitvi dosedanjega stanja za določene postopke in sklepe v sektorju prevoza ter potrebo po nadaljnji poglobitvi enotnega trga z uskladitvijo regulativnega okvira za sektor, pri čemer je treba zagotoviti prometno varnost, dostojne delovne pogoje ter varnost voznikov in blaga, ki se prevaža. V zvezi s tem se zavzema za to, da bi se socialni standardi upoštevali v celoti, in opozarja, da socialni damping v škodo voznikov tovornjakov ni sprejemljiv;

7.

v zvezi s tem poudarja, da so v konkurenčnem in liberaliziranem sektorju potrebni pregledni predpisi ter inšpekcijski postopki in sankcije ter da je treba uporabnikom ponuditi najboljše možne storitve. Izmenjava informacij mora biti obvezna, prav tako tudi uporaba sodobne tehnologije, kot je uvedba pametnih tahografov, ki še vedno precej zaostaja;

8.

poudarja, da imajo države članice na obrobju več težav pri dostopu do osrednjega dela notranjega trga EU. Zgodi se, da morajo prečkati eno ali celo dve državi nečlanici EU ter opraviti potreben mejni in carinski pregled, s čimer se podaljša skupni čas prevoza in povišajo stroški. S tovrstnimi težavami se utegne soočiti tudi Irska po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Komisijo pozivamo, naj s posebnimi ukrepi prevzame pobudo za rešitev tega konkretnega vprašanja;

9.

pozdravlja prizadevanja za sprejetje jasnejših pravil o kabotaži in napotitvi voznikov v gospodarskem sektorju, ki je ključnega pomena za dokončanje enotnega trga z visoko stopnjo mobilnosti. Kabotaža in napotitev voznikov sta močno povezani, zato morata razprava in sprejetje novih pravil na teh področjih potekati hkrati;

10.

opozarja na nevarnost nelojalne konkurence prevoznih podjetij iz držav zunaj EU in poziva k uvedbi posebnega okvira za nadzor;

11.

poziva k sistematičnemu in avtomatiziranemu nadzoru z obveznimi pametnimi digitalnimi tahografi, ki je glavni pogoj za dobro delujoč enotni trg, ne glede na to, ali se medinstitucionalni okvir spremeni ali ne;

12.

hkrati poudarja, da je treba temeljito oceniti posledice predlaganih predpisov za mala in srednja podjetja (MSP) v EU, ter meni, da bodo stroški izpolnjevanja obveznosti višji;

13.

pozdravlja večjo prožnost, ki jo uvaja predlagana uredba glede časa počitka voznikov, ter predlagane boljše pogoje počitka;

14.

meni, da bi predlagane spremembe glede izračuna časa počitka voznikov in pogojev počitka, ki upoštevajo njihove koristi, lahko pripomogle k izboljšanju pogojev, v katerih vozniki opravljajo svoj poklic, ter posledično izboljšale splošno varnost v cestnem prometu, če se bodo pravilno izvajale;

15.

hkrati izraža zaskrbljenost, da ima predlagana prožnost lahko negativne posledice za varnost v cestnem prometu in delovne pogoje voznikov, če jo bodo delodajalci izkoriščali za izvajanje pritiska;

16.

poleg tega ugotavlja, da obstaja nevarnost zlorabe, saj bo še naprej mogoče, da vozniki prejmejo plačilo le za dejanski čas vožnje, ne pa tudi za čas počitka. Poziva k plačilu voznikov na podlagi delovnih ur, ki vključujejo čas zunaj vozila;

17.

opozarja, da so potrebne jasne opredelitve pojmov, ki se nanašajo na čas vožnje in čas počitka, da se razjasnijo siva področja, na primer ko se začne čakalna doba za carinsko kontrolo;

18.

opozarja na pomanjkanje varnih parkirnih prostorov za vozila in počivališč za voznike na evropskih avtocestah ter dejstvo, da predlagane zakonodaje ne bo mogoče izvajati, preden se ta parkirišča in počivališča ne zagotovijo. To bo zahtevalo precej časa in naložb;

19.

obžaluje, da je bila zamujena priložnost za pospešitev uvedbe pametnih tahografov, in opozarja, da lastnoročen vpis podatkov o vožnji pomeni, da tudi v prihodnje ne bo mogoče temeljito preverjanje, predvidoma pa bo povzročil tudi zastoje na mejah, kjer ni vselej na voljo parkirišč v ta namen;

20.

poziva, naj prevozna podjetja pospešijo uvedbo pametnih tahografov, organi pregona pa naj pospešijo uvedbo tehnologije za njihovo odčitavanje na daljavo;

21.

meni, da tridnevni prag pred začetkom nastopa napotitve omogoča neoviran mednarodni prevoz. V primeru kabotaže napotitev nastopi takoj, s čimer se ustvarja okvir, ki lahko ščiti pred naraščanjem nelojalne konkurence; opozarja, da nezakonita kabotaža izkrivlja konkurenco in ustvarja neravnovesja med državami članicami in regijami s pomembnimi razlikami v stroških plač;

22.

ugotavlja, da nova pravila o kabotaži krepijo enotni trg in bodo tudi zmanjšala število kršitev zakonodaje, olajšala nadzor in pozitivno vplivala na skupni okoljski odtis cestnega prevoza, saj se bo izrazito zmanjšalo število voženj brez tovora;

23.

vendar meni, da utegnejo predlagana pravila o napotitvi zvišati upravne stroške tako za podjetja kot tudi za uprave držav članic: ker bodo vozniki zlahka prekoračili prag, bodo potrebni zelo pogosti upravni postopki za izvajanje in spremljanje delovne zakonodaje države gostiteljice;

24.

pričakuje, da bo to vplivalo na cene prevoženega tovora: čeprav bo zmanjšanje števila voženj brez tovora po raztovorjenju vozil znižalo stroške, bo zvišanje upravnih stroškov izpolnjevanja obveznosti imelo nasprotni učinek, pri čemer se bo del nastalih stroškov verjetno prenesel na potrošnike;

25.

opozarja na zelo različna pravila o prometu težkih tovornih vozil v državah članicah, kot so zakoni o uporabi avtocest ob koncu tedna, in poziva k uvedbi skupnih smernic o tem vprašanju v tesnem sodelovanju z lokalnimi oblastmi;

26.

ugotavlja, da predlagana pravila izjemno otežujejo napovedi o stroških dela, kar bo vplivalo na naravo prevoza, na primer v zvezi z merili za načrtovanje prevoza;

27.

pričakuje, da bodo v praksi cestne kontrole glede spoštovanja delovne zakonodaje izjemno problematične. Vozniki bodo izpostavljeni tveganju napak in posledično sankcijam, zato meni, da je pomembno, da se pred izrekom dejanskih kazni pošljejo opomini.

28.

za poenostavitev postopka predlaga razmislek o ponderirani dnevnici kot možni rešitvi: vozniki bi jo prejeli glede na državo, v kateri opravljajo prevoz, v povezavi z državo, v kateri ima prevozno podjetje svoj sedež. Pri izračunu dnevnice bi lahko tako kot pri izvajanju kohezijske politike uporabili preverjeno klasifikacijo držav članic na podlagi BDP na prebivalca;

29.

izraža zadovoljstvo, da Komisija spodbuja ukrepe za elektronsko beleženje in skladnost za celotno prevozno verigo, kot so pametni tahografi in elektronski tovorni list (e-CMR), skupaj s standardizacijo dokumentov in postopkov za boljše spremljanje uporabe zakonodaje in hkratno omejitev upravnih stroškov;

30.

pozdravlja razjasnitev pogojev za začetek opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika in ukrepe za preprečevanje pojava slamnatih podjetij; premisliti bi bilo treba o ukrepih, ki zagotavljajo dokazilo o lokaciji dejanske gospodarske dejavnosti podjetja;

31.

poudarja, da je predlagana reforma zakonodaje v zvezi z lahkimi gospodarskimi vozili (pod 3,5 tone) korak v pravo smer, da se prepreči izogibanje spoštovanja socialnih in delavskih pravic v zvezi s takimi vozili;

32.

predlaga, da se v čim večji meri sprejmejo enotna pravila za to kategorijo vozil ter se tako omeji manevrski prostor držav članic, hkrati pa prizna dejstvo, da bi za lahka tovorna vozila moral veljati enostavnejši okvir;

33.

meni, da so prizadevanja Komisije za opredelitev vrste in teže kršitev korak v pravo smer, kar bo referenca za nacionalne organe in podjetja v tem sektorju, hkrati pa bo to prispevalo h poenotenju obravnave kršitev;

34.

meni, da bo predvidena osredotočenost na nadzor podjetij, pri katerih je ugotovljeno večje število kršitev, pripomogla k zmanjšanju upravnega bremena in prispevala k uspešnemu preprečevanju kršitev; poziva k sprejetju enotnih nadzornih postopkov na ravni EU; pozdravlja tudi predlog, v skladu s katerim kršitve direktive o napotitvi delavcev vplivajo na dober ugled upravljavca prevoza ali prevoznega podjetja. Na seznam kršitev, ki lahko povzročijo izgubo dobrega ugleda cestnih prevoznikov (Uredba št. 1071/2009), bi bilo treba vključiti tudi nezakonito kabotažo;

35.

opozarja pred tveganjem ponavljanja kabotaže na mejah držav z različnimi stroški plač;

36.

obžaluje ponovno zakasnitev polnega delovanja Evropskega registra podjetij cestnega prevoza in poziva države članice, naj čim prej izpolnijo še neizpolnjene obveznosti; hkrati poziva Komisijo, naj preveri možnost združitve obstoječih podatkovnih zbirk, kot so TACHOnet, Evropski register podjetij cestnega prevoza in podatkovna zbirka o tehničnem pregledu vozil;

37.

pozdravlja predlagano popolno liberalizacijo uporabe vozil, najetih brez voznikov, za prevoz blaga za lastne potrebe v vsej EU, ne glede na kraj oddajanja v najem, kot pomembno liberalizacijo trga in kot ukrep, ki bo po mnenju Odbora prispeval k ustvarjanju novih delovnih mest in pripomogel k izboljšanju stanja okolja;

38.

prav tako pozdravlja delno liberalizacijo najema vozil brez voznikov iz druge države članice za komercialne dejavnosti kot možno rešitev za trenutne različne pogoje za prevozne dejavnosti v državah EU;

39.

meni, da bi v prizadevanjih za dokončanje enotnega trga mednarodnega cestnega prevoza morali združiti dejavnike, kot so okoljske zahteve, gospodarsko zbliževanje, zakonodaja posameznih držav članic in ustvarjanje zdrave konkurence;

40.

ob upoštevanju prihodnjega digitalnega in tehnološkega razvoja v prometu poziva k dejavnemu spodbujanju strokovnega izpopolnjevanja delovne sile, na primer s priznavanjem, da je upravičeno do financiranja iz sredstev kohezijske politike;

41.

pozdravlja prizadevanja Komisije za uvedbo enotnih pravil o rednem poročanju o nadzornih in inšpekcijskih dejavnostih, ki jih izvajajo države članice, ter jo poziva k okrepitvi nadzora, zlasti v zvezi z nadnacionalnim upravnim sodelovanjem ter razlaganjem in pravilnim in nediskriminatornim izvrševanjem veljavne zakonodaje;

42.

poziva države članice, naj sistematično in brez izjem izvajajo predlagano zakonodajo, okrepijo inšpekcijske preglede, vključno s preverjanjem vozil iz držav nečlanic EU, ter izrekajo ustrezne kazni, s čimer bodo spodbujale dejansko usklajevanje pravil. S tem bi poglobili notranji trg in spodbujali ustvarjanje delovnih mest, rast, razvoj in naložbe ter okrepili konkurenčnost EU in njenih regij;

43.

pričakuje splošno izboljšanje ravni prevoznih storitev, kar bi prispevalo k teritorialni koheziji in boljši kakovosti življenja za državljane.