Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016PC0662

Predlog SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o sodelovanju Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic

COM/2016/0662 final - 2016/0325 (COD)

Bruselj, 18.10.2016

COM(2016) 662 final

2016/0325(COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju Unije
v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA),
ki ga skupaj izvaja več držav članic

{SWD(2016) 331 final}
{SWD(2016) 332 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Za območje Sredozemlja, na katerem živi 180 milijonov ljudi, za katere velja, da se soočajo s pomanjkanjem vode, so na splošno značilne visoke ravni vodnega stresa. Zato je na tem območju še kako pomembno trajnostno upravljanje oskrbe z vodo in prehranskih sistemov.

Podnebne spremembe povzročajo čedalje hujše pomanjkanje vode na območju, kar močno vpliva na kmetijstvo. Največ razpoložljive vode se uporablja za namakanje. Zaradi pomanjkanja vode se zmanjšuje pridelek in povečuje njegova nestanovitnost, kar še dodatno obremenjuje naravne vire in zmogljivost zagotavljanja čiste vode in cenovno dostopne hrane prebivalcem regije.

To po drugi strani negativno vpliva na prehrano, zdravje, preživljanje, življenjski standard in raven blaginje. Te socialne in gospodarske napetosti so glavni razlogi za nestabilnost. Povzročajo tudi migracije, in sicer tako notranje, pri katerih se številne kmečke družine selijo v mesta, kot tudi zunanje, pri katerih se del prebivalstva seli v druge regije, zlasti v Evropo.

Netrajnostno upravljanje oskrbe z vodo in prehranskih sistemov na območju Sredozemlja je mogoče pripisati več dejavnikom, vključno s politično nestabilnostjo, podnebnimi spremembami in hitro rastjo prebivalstva. Eden od glavnih razlogov za to je neobstoj sklopa skupnih inovativnih rešitev, ki bi bile prilagojene dejanskemu stanju v regiji in bi jih bilo mogoče zlahka prenesti na celotno regijo. Te rešitve pa se še ne bodo začele razvijati, saj splošna raven naložb v raziskave in inovacije na območju Sredozemlja ni sorazmerna z obsežnostjo regionalnega izziva. Ravni naložb se zelo razlikujejo tudi od države do države. Financiranje ni usmerjeno v reševanje težave v zvezi z oskrbo z vodo in hrano, zadevne zainteresirane strani, na primer iz zasebnega sektorja, pa nimajo vedno dovolj velikih zmogljivosti na področju raziskav in inovacij. Poleg tega so prizadevanja za sodelovanje na področju raziskav in inovacij med državami članicami Unije ter državami južnega in vzhodnega Sredozemlja preveč razdrobljena (večinoma temeljijo na dvostranskih sporazumih), da bi lahko imela znatnejši učinek.

V zvezi s tem in ob upoštevanju migracij je zlasti pomembna in ustrezna pobuda skupnega programa PRIMA, ki jo vodijo sodelujoče države iz Unije in južnega Sredozemlja 1 . Pobuda sledi pristopu novega migracijskega partnerstva za okrepljeno finančno sodelovanje z državami članicami in drugimi partnerji. Kaže, kako lahko raziskovalna politika zagotovi učinkovito usklajevanje s pritegnitvijo nacionalnih proračunskih sredstev in povezovanjem sredozemskih držav, da bi skupaj rešile dolgotrajne skupne težave.

Strateški cilj programa je razviti skupne inovativne rešitve za oskrbo z vodo in prehranske sisteme, ki jih območje Sredozemlja nujno potrebuje. Z uresničitvijo tega strateškega cilja bo zagotovljena večja uspešnost, stroškovna učinkovitost in trajnost oskrbe z vodo in prehranskih sistemov. Raziskave in inovacije bi tako lahko pomagale rešiti večje težave v zvezi s prehrano, zdravjem in socialno blaginjo ter bi nazadnje pomagale obrniti trende množičnih migracij. Da bi lahko obvladali izziv migracij, bi morali čim bolj povečati učinek vzvoda politik na področju raziskav in inovacij v skladu s Sporočilom Komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016) 385).

Institucionalno ozadje

Postopek, ki je privedel do skupnega programa PRIMA, se je začel z evro-sredozemsko konferenco o znanosti, tehnologiji in inovacijah, ki je potekala leta 2012 v Barceloni. Cilj je bil okrepiti evro-sredozemsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij kot del širših ciljev zunanje politike Unije v zvezi z južnim sosedstvom.

Več predsedstev Sveta je poudarilo, da je treba vzpostaviti regionalno partnerstvo za obvladanje pomembnih skupnih izzivov, med katere sodijo razpoložljivost in upravljanje vode, inovacije ter institucionalno usklajevanje. Osnovna ideja regionalnega partnerstva je delovati na podlagi skupne odgovornosti, vzajemnega interesa in skupne koristi v dolgoročnem, strukturiranem okviru.

Svet za konkurenčnost je 5. decembra 2014 pozval Komisijo, naj oceni, ali bi bilo sodelovanje Unije v skupnem programu PRIMA na podlagi člena 185 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) upravičeno glede na zastavljene cilje in obseg potrebnih sredstev. Svet je v svojih sklepih podprl zlasti usmerjenost programa v razvoj in izvajanje inovativnih, celovitih rešitev za trajnostno upravljanje oskrbe z vodo in prehranskih sistemov na območju Sredozemlja. Po mnenju Sveta je to ključnega pomena za izboljšanje zdravja, dobrega počutja in socialno-kulturnih pogojev prebivalstva na območju Sredozemlja ter okrepitev gospodarske rasti.

Zato so države članice in tretje države z območja Sredozemlja decembra 2014 predložile Komisiji predlog za sodelovanje v skupnem programu PRIMA.

Na podlagi sklepov Sveta za konkurenčnost in po formalni predložitvi predloga je komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas pozval službe Komisije, naj pripravijo oceno učinka razpoložljivih možnosti politike, vključno s pobudo, ki bo temeljila na pravni podlagi člena 185 PDEU.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Skupni program PRIMA ustreza institucionalnemu okviru, znotraj katerega je bilo na najvišji politični ravni poudarjeno, da je treba poglobiti sodelovanje Unije z državami južnega Sredozemlja na ključnih področjih vodnih virov in prehranskih sistemov ter s tem povezanih področjih.

Program PRIMA umešča ključne regionalne izzive na področju raziskav in inovacij v širše socialno-ekonomske in geopolitične cilje. Namenjen je dopolnitvi najnovejših zadevnih institucionalnih ukrepov v okviru politik Unije, ki niso usmerjene v raziskave in inovacije. Ti so navedeni v nadaljevanju:

a)    Vodna diplomacija (sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 22. julija 2013)

Učinki podnebnih sprememb ter demografskega in gospodarskega razvoja, skupaj s težavami glede kakovosti, razpoložljivosti in upravljanja vode, so veliki varnostni izzivi, ki bodo verjetno še povečali trenja in konflikte v zvezi z dostopom do vode. V zvezi s tem ima Unija pomembno vlogo pri podpiranju vodne diplomacije v svetu in pri čezmejnih vodah v Evropi, tudi s spodbujanjem pobud na področju vode z državami v sosedstvu EU in drugimi državami, ki so bile opredeljene pri kartiranju zanesljivosti oskrbe z vodo, ki ga je opravila EU.

b)    Pregled evropske sosedske politike (ESP) (sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 14. decembra 2015)

Svet je pozdravil pregled ESP, ki bo v prihodnjih letih ključna prednostna naloga politike Unije. Ta vključuje odločilno vlogo raziskav in inovacij za socialno-ekonomski razvoj v sosedstvu ter pomoč sosednjim državam pri posodabljanju in povečevanju raznolikosti gospodarstev z lajšanjem njihovega sodelovanja pri pobudah EU.

c)    Cilji trajnostnega razvoja (sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 26. maja 2015)

V sklepih sta poudarjeni zaveza okvirnega programa Obzorje 2020 k podpiranju trajnostnega razvoja tako znotraj Unije kot z mednarodnimi partnerji ter potreba po spodbujanju znanosti, tehnologije in inovacij kot delu splošnega pristopa k odpravi revščine in spodbujanju trajnostnega razvoja v obdobju po letu 2015.

d)    Migracije (sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 12. oktobra 2015 ter 17. in 18. marca 2016)

Svet v teh sklepih priznava, da migracijsko krizo v sosedstvu EU in zunaj njega še poglabljajo revščina, šibek socialno-ekonomski razvoj in kršitve človekovih pravic, ter poziva k trdni zunanji migracijski in azilni politiki EU. Prav tako je Svet obnovil svojo zavezo, da bo uporabil vse instrumente in politike za odpravo temeljnih vzrokov migracijskih tokov, zlasti slabih socialno-ekonomskih pogojev in podnebnih sprememb.

e)    Evropska podnebna diplomacija po COP 21 (sklepi Sveta za zunanje zadeve z dne 15. februarja 2016)

Svet v splošnem okviru podnebne diplomacije poziva k razvoju akcijskega načrta podnebne diplomacije, ki bo vključeval prizadevanja in ukrepe, usmerjene v povezavo med podnebnimi spremembami, naravnimi viri (vključno z vodo), blaginjo, stabilnostjo in migracijami.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Cilji so skladni z opredelitvijo težave ter pokrivajo izzive, povezane z raziskavami in inovacijami, kar zagotavlja vzajemno delovanje z evropskimi, sredozemskimi in svetovnimi politikami. Program PRIMA je zlasti usklajen s Sporočilom Komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (COM(2016) 385). Osredotočen je na odpravo temeljnih vzrokov za nedovoljene in prisilne migracije z „vse[mi] politik[ami] EU, vključno z izobraževanjem, raziskavami, podnebnimi spremembami, energijo, okoljem in kmetijstvom“. Prav tako zagovarja nove modele razvojnega sodelovanja, ki vključujejo zasebni sektor, inovativne mehanizme financiranja ter naložbe v mala in srednja podjetja in trajnostno infrastrukturo.

V okvirnem programu Obzorje 2020 sta že bila opredeljena dva od prednostnih družbenih izzivov, ki ju je treba obravnavati s podpiranjem naložb v raziskave in inovacije, in sicer „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“ ter „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“. Priznano je tudi, da bi bilo glede na nadnacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost verige preskrbe s hrano in kmetijskimi proizvodi treba dejavnosti raziskav in inovacij, namenjene obravnavanju teh izzivov, izvajati na ravni EU in v še širšem okviru.

Zdi se, da so cilji raziskav in inovacij, povezani z oskrbo z vodo in prehranskimi sistemi na območju Sredozemlja, usklajeni z naslednjimi pobudami in so pomembni zanje:

   Razvojna agenda po letu 2015 in cilji trajnostnega razvoja.

   Evro-sredozemsko partnerstvo, ki je bilo vzpostavljeno novembra 1995 na pobudo evro-sredozemske konference ministrov za zunanje zadeve, in z njim povezano sporočilo z naslovom Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje (COM(2008) 319), s katerim je bilo vzpostavljeno večstransko partnerstvo, osredotočeno na regionalne in nadnacionalne projekte.

   Sporočilo z naslovom Spodbujanje in usmerjanje mednarodnega sodelovanja EU na področju raziskav in inovacij: strateški pristop (COM(2012) 497), ki poudarek usmerja v spodbujanje integracije držav, ki so del evropske sosedske politike, v evropski raziskovalni prostor ali njihovo usklajevanje z njim.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Predlog programa PRIMA temelji na členu 185 PDEU. Ta instrument omogoča EU, da pri izvajanju večletnega okvirnega programa v dogovoru z zadevnimi državami članicami predvidi sodelovanje pri raziskovalnih in razvojnih programih več držav članic, tudi sodelovanje v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

PRIMA je skupni program, ki temelji na nacionalnih programih in dejavnostih, ki jih izvajajo sodelujoče države članice in pridružene države ob podpori in v sodelovanju z EU, ter je sestavljen iz njih.

Predlog Komisije za okvirni program Obzorje 2020 omogoča sodelovanje EU v programu PRIMA v skladu s členom 185 PDEU. V okviru tega instrumenta lahko EU ustrezno podpira pobudo, saj omogoča tako usklajevanje nacionalnih raziskovalnih programov kot sodelovanje EU v skupnem programu.

Nacionalni, dvostranski in nadnacionalni programi, ki so se doslej uporabljali za izboljšanje raziskav in inovacij na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov, se niso izkazali za zadostne, da bi lahko rešili čezmejna vprašanja ter privabili dodatne javne in zasebne naložbe.

Poleg tega so izzivi v zvezi z oskrbo z vodo in prehranskimi sistemi na območju Sredozemlja zapleteni, medsebojno povezani, nadnacionalni in medsektorski. Zahtevajo naddisciplinarne raziskave in celovite rešitve, ki vključujejo inovacije. K sprejetju najustreznejših ukrepov lahko prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so socialno vedenje podeželskih skupnosti, gospodarske omejitve ali stabilnost pravnih in institucionalnih okvirov. S tako zapletenostjo bi se težko soočila le ena država.

Izkušnje s podobnimi pobudami na podlagi člena 185 kažejo, da je mogoče z ukrepi na ravni Unije oblikovati dobro usklajen in celovit program, in sicer z:

a)    zagotavljanjem potrebnega obsega in dosega ter pridobitvijo kritične mase virov,

b)    spodbujanjem učinka vzvoda ter doseganjem vpliva na in posledic za zunanje politike EU in migracije ter

c)    prispevanjem k sodelovanju na svetovni ravni in k evropskemu južnemu sosedstvu.

Sorazmernost

Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje njegovih ciljev. Unija bo v programu PRIMA sodelovala v okviru pristojnosti, določenih v PDEU, ter bo sodelujočim državam le olajševala doseganje ciljev pobude PRIMA in jih pri tem podpirala, tudi finančno. Sodelujoče države bodo morale sodelovati, da bi bolje usklajevale, usmerjale in povezovale zadevne nacionalne programe ali dejavnosti, ter nazadnje razviti skupni dolgoročni strateški raziskovalni program.

Glej tudi poročilo o oceni učinka, oddelek 6.5.

Izbira instrumenta

Sklepi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi ter analiza in primerjava možnosti v oceni učinka so pokazali, da je uporaba člena 185 PDEU najprimernejši način za dosego ciljev programa PRIMA. Za člen 185 PDEU so se odločile tudi sodelujoče države.

Pobuda v skladu s členom 185 PDEU je najučinkovitejši in najuspešnejši način posredovanja za dosego strateških in posebnih ciljev programa PRIMA. Poleg tega bo pobuda v skladu s členom 185 PDEU v primerjavi z drugimi instrumenti verjetno ustvarila največji skupni učinek vzvoda na način, ki bo stabilen, dolgoročen in celovit.

Člen 185 PDEU bi omogočil tudi razvoj bolj enakovrednega odnosa s sosednjimi državami. Unija in udeležene države bodo skupaj določile skupne prednostne naloge in tako vstopile v novo fazo sodelovanja, ki bo v skladu s prednostnimi nalogami evropske sosedske politike.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Kot del ocene učinka programa PRIMA sta bili organizirali dve glavni posvetovanji:

   12-tedensko javno spletno posvetovanje od 1. februarja do 24. aprila 2016;

   srečanje zainteresiranih strani 17. marca 2016 na Malti.

Svoja stališča so predstavile različne evropske zainteresirane strani in zainteresirane strani iz južnega Sredozemlja iz raziskovalnih in akademskih krogov, industrije in civilne družbe. Pri pripravi predloga so bili v celoti upoštevani številni prejeti prispevki in gradiva.

Vprašane zainteresirane strani so večinoma zagovarjale možnost v skladu s členom 185.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

V podporo pri izvajanju ocene učinka je bila oblikovana skupina zunanjih strokovnjakov (strokovna skupina PRIMA) iz sredozemskih in nesredozemskih držav članic ter tretjih držav. Ugotovitve te skupine so bile primerjane z ugotovitvami na podlagi drugih virov (na primer pregleda literature, ki so ga izvedle službe Komisije, rezultatov javnega spletnega posvetovanja itd.) in vključene v oceno učinka.

Ocena učinka

Med izvajanjem ocene učinka so bile opredeljene različne možnosti politike, ki se razlikujejo glede na področje uporabe, geografsko pokritost in vrsto uporabljenega instrumenta. Vse te možnosti so bile pregledane z orodjem 14 iz zbirke orodij za boljše pravno urejanje. Na podlagi tega so bile ohranjene naslednje možnosti politike:

Možnost 0: nespremenjena politika – osnovni scenarij – v sklopu okvirnega programa Obzorje 2020 se bo še naprej zagotavljala podpora za splošna vprašanja v zvezi z vodo in hrano na priložnostni osnovi. Ta možnost ne predvideva sprejetja posebnih pobud, namenjenih povezovanju sistemov raziskav in inovacij na območju Sredozemlja. Posamezni ukrepi bi se običajno izvajali od tri do štiri leta ter bi imeli omejen učinek.

Možnost 1: ukrepi sheme ERA-NET Cofund – glavna dejavnost pod okriljem okvirnega programa Obzorje 2020 je izvajanje enotnega sofinanciranega skupnega razpisa za zbiranje predlogov za vsak ukrep, namenjenega financiranju nadnacionalnih raziskovalnih in/ali inovacijskih projektov. Posamezni ukrepi bi se običajno izvajali pet let. Ta možnost bi bila sestavljena iz vrste ukrepov sheme ERA-NET Cofund, omejenih na preostalo obdobje okvirnega programa Obzorje 2020. S to možnostjo ne bi bilo mogoče v zadostni meri obravnavati vidika inovacij, saj so nacionalni programi, v okviru katerih bi se skupaj oblikovale in usklajevale dejavnosti, usmerjeni predvsem v raziskovalne dejavnosti javnih raziskovalnih organizacij. Možnost 1 ne predvideva vključitve nacionalnih programov financiranja v skupni strateški raziskovalni program.

Možnost 2: skupni program PRIMA na podlagi člena 185 PDEU – ta člen omogoča EU, da predvidi svoje sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih programih, ki jih izvaja več držav članic, tudi sodelovanje v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov. Člen 26 uredbe o okvirnem programu Obzorje 2020 določa pogoje in merila za opredelitev in predlaganje pobude v skladu s členom 185 PDEU.

Med drugim lahko Komisija pobudo v skladu s členom 185 predlaga le v primerih, ko obstaja potreba po namenski izvedbeni strukturi in ko sodelujoče države pokažejo veliko naklonjenost tesnejšemu povezovanju na znanstveni, upravni in finančni ravni. V skladu s to možnostjo bi bilo treba oblikovati celovit strateški raziskovalni program in zagotoviti njegovo popolno izvajanje z več nadnacionalnimi razpisi za zbiranje predlogov, ki jih pripravi več sodelujočih držav in izvaja namenska izvedbena struktura (v nadaljnjem besedilu: organ namenske izvedbene strukture za financiranje). Pri tem gre običajno za dolgoročno zavezo (deset let). Unija bi zagotovila finančno podporo, enakovredno nacionalnim naložbam. S to možnostjo bi lahko najbolje dosegli posebne in splošne cilje ter izvedli več pilotnih in predstavitvenih projektov na strateško pomembnih področjih, povezanih z oskrbo z vodo in prehranskimi sistemi. Ta možnost v celoti upošteva vsa spoznanja v zvezi z upravljanjem finančnih prispevkov Unije, doseganjem učinka itd., ki so bila pridobljena z izvajanjem prejšnjih in tekočih pobud v skladu s členom 185. Poleg tega je oblikovana tako, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti finančne interese Unije z ustreznimi predhodnimi pregledi, finančnimi poročili in naknadnim preverjanjem.

Te možnosti so bile medsebojno primerjane glede na njihove verjetne učinke, pri čemer je bil kot referenčna točka uporabljen osnovni scenarij, upoštevala pa so se naslednja merila:

uspešnost: predlagane možnosti bi morale izboljšati okvir za raziskave in inovacije na območju Sredozemlja na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov;

učinkovitost: predlagane možnosti bi morale doseči učinek z najboljšim razmerjem med stroški in koristmi;

skladnost z drugimi politikami: predlagane možnosti bi morale biti usklajene z drugimi politikami in programi na področju raziskav in inovacij na ravni EU in nacionalni ravni ter politikami mednarodnega usklajevanja in sodelovanja.

Prejšnje in tekoče pobude v skladu s členom 185 PDEU kažejo, da bo taka pobuda verjetno na stabilen, dolgoročen in celovit način pritegnila znatna nacionalna javna sredstva, s čimer bo pomagala:

doseči želeni učinek strukturiranja nacionalnih politik in programov na področju raziskav in inovacij ter jih povezati;

omogočiti oblikovanje stabilnih in dolgoročnih skupnih strateških raziskovalnih programov z ustreznim obsegom in dosegom ukrepov;

podpirati usklajevanje nacionalnih programov za raziskave in inovacije;

omogočiti sodelovanje partnerskih držav pod enakimi pogoji;

omogočiti strukturno vključevanje različnih vrst zainteresiranih strani, javnih in zasebnih, z združevanjem in pritegnitvijo njihovega zadevnega znanja in finančnih virov;

trajno okrepiti zmogljivosti na področju raziskav in inovacij.

Temeljne pravice

Pobuda je v skladu s členom 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki obravnava varstvo okolja: „V politike Unije je treba vključiti visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja“.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu sklepu, so navedene okvirne proračunske posledice. Prispevek EU bo znašal največ 200 milijonov EUR, vključno s prispevkom Efte. Sredstva so izražena v tekočih cenah. Prispevek EU bo zagotovljen v okviru izvajanja okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020.

Iz GD za kmetijstvo in razvoj podeželja:

družbeni izziv 2 „raziskave in inovacije, povezane s kmetijstvom – zagotavljanje zanesljive in zadostne preskrbe z varno hrano visoke kakovosti“.

Iz GD za raziskave in inovacije:

družbeni izziv 2 „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“;

družbeni izziv 5 „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“;

vodilni položaj v industriji.

Najvišji znesek prispevka EU k upravnim stroškom je določen na 5 %, kar ustreza 10 milijonom EUR.

Prispevek EU bo upravljala izvedbena struktura programa PRIMA, tj. PRIMA-IS (posredno upravljanje sredstev EU). Pred prenosom pooblastila za upravljanje in prenos sredstev bo struktura PRIMA-IS predhodno ocenjena v skladu z zahtevami iz člena 61 finančne uredbe, da bi ocenili njeno zmogljivost za izvajanje programa, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem finančnega prispevka EU v okviru posrednega upravljanja proračuna EU.

Določba sklepa in sporazuma o prenosu pooblastil, ki ga skleneta Komisija in namenska izvedbena struktura, zagotavlja zaščito finančnih interesov EU. Tveganje, povezano z nevračilom sredstev, se krije s finančnimi jamstvi, ki jih bodo morale sodelujoče države zagotoviti pravočasno, najpozneje pa pred podpisom sporazuma o prenosu pooblastil.

Sodelujoče države in EU se vnaprej zavežejo, da bodo prispevale k programu PRIMA. Prevzete obveznosti EU iz sedanjega večletnega finančnega okvira v višini 200 milijonov EUR se bodo uporabile predvsem za financiranje posrednih ukrepov iz razpisov, ki jih objavi struktura PRIMA-IS. S tem zneskom bo pokrit sklop sedmih letnih delovnih načrtov (2018–2024), pri čemer bo Komisija zadnjo obveznost, ki se bo uporabila za financiranje projektov iz razpisov v obdobju 2020–2024, prevzela leta 2020. Sodelujoče države bodo v letnem delovnem načrtu opisale svoje dejavnosti, ki se financirajo iz nacionalnih programov, in ustrezna proračunska sredstva, dodeljena tem dejavnostim. Sodelujoče države so bile opozorjene, da bodo morale že v prvih letih izvajanja programa zagotoviti znatne obveznosti in pospešiti svoja plačila za pobudo, da bi se doseglo ravnotežje z močnimi vnaprejšnjimi obveznostmi iz proračuna Unije.

Prispevek EU k posameznim letnim delovnim načrtom ne bo presegel obveznosti, ki so jih v zvezi z njimi prevzele sodelujoče države. To zagotavlja ravnovesje med finančnimi prispevki EU in sodelujočih držav, ki morajo biti vsaj enaki. Uporabi se lahko tudi mehanizem za zmanjšanje obveznosti EU, če sodelujoče države ne prevzamejo pričakovanih obveznosti.

Poleg tega je bilo v zakonodajnem predlogu kot pogoj za finančni prispevek EU predvideno, da Komisija oceni obveznosti, ki so jih prevzele sodelujoče države v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov. Po tej oceni se lahko največji možni prispevek EU pregleda v skladu z veljavnimi zaščitnimi ukrepi v zvezi s ukinitvijo, zmanjšanjem ali začasno ustavitvijo finančnega prispevka EU, ki določajo, da lahko Komisija, če sodelujoče države k financiranju programa PRIMA ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo, ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije, pri čemer upošteva znesek financiranja, ki so ga sodelujoče države namenile za izvajanje programa PRIMA.

5.DRUGI ELEMENTI

Letni delovni načrti ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Letni delovni načrti programa PRIMA bodo zagotovili doslednost in usklajevanje med vsemi dejavnostmi ter njihovo usmerjenost k doseganju operativnih, posebnih in splošnih ciljev programa PRIMA. Letni delovni načrti, ki jih mora odobriti Komisija, bodo vključevali:

– nadnacionalne razpise za zbiranje predlogov, ki jih v skladu s pravili za sodelovanje v okvirnem programu Obzorje 2020 financira struktura PRIMA-IS s prispevkom EU;

– dejavnosti, ki jih financirajo le sodelujoče države in se pod določenimi pogoji upoštevajo za izenačitev prispevka Unije. Pri tem je treba zlasti poudariti, da bodo te dejavnosti v letne delovne načrte vključene po pozitivni zunanji oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji skupnega programa PRIMA. Izvajale se bodo v skladu s skupnimi načeli, ki jih morajo sprejeti sodelujoče države in Komisija. Te dejavnosti bodo vključevale razpise za zbiranje predlogov za nadnacionalne projekte v okviru programov sodelujočih držav, ki jih bo organizirala struktura PRIMA-IS (vključno z ocenjevanjem predlogov). Dejavnosti bi morale vse bolj obravnavati tudi višje ravni tehnološke pripravljenosti, kot so opredeljene v splošnih prilogah k delovnim programom okvirnega programa Obzorje 2020 2 .

V letnih poročilih strukture PRIMA-IS bosta obravnavana oba sklopa. To bo službam Komisije omogočilo natančno spremljanje in olajšalo izvajanje popravnih ukrepov, če bodo potrebni, zlasti zmanjševanje obveznosti EU za posamezne letne delovne načrte, če sodelujoče države z izvajanjem dejavnosti ne bodo dosegle potrebne ravni obveznosti, da bi izenačile obveznosti EU.

Generalni direktorat za raziskave in inovacije je sprejel standardne ureditve nadzora za pobude v skladu s členom 185 PDEU. Te ureditve se bodo uporabljale tudi za skupni program PRIMA. Njihovo učinkovitost bi bilo treba oceniti tako na ravni programa (s poudarkom na tem, ali so bili doseženi splošni cilji) kot na nacionalni ravni (s poudarkom na ciljih posameznih držav).

Odgovornosti služb Komisije in strukture PRIMA-IS ter sodelujočih držav v zvezi z mehanizmi spremljanja in revizijskimi mehanizmi so jasno razmejene v temeljnem aktu. Natančneje bodo razčlenjene v sporazumu o prenosu pooblastil med Komisijo in strukturo PRIMA-IS.

Predvideni sta vmesna in končna neodvisna ocena.

Komisija bo zagotovila tudi, da se bo pri vseh ukrepih, ki se bodo izvajali in podpirali kot del pobude, upoštevala Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

Odstopanja od pravil za sodelovanje v okvirnem programu Obzorje 2020

Pristop, izbran za možnost PRIMA v skladu s členom 185, zahteva le omejena odstopanja od pravil za sodelovanje v okvirnem programu Obzorje 2020. Da bi zagotovili uravnoteženo ključno sodelovanje pri posrednih ukrepih v konfiguraciji sever-jug, bi moralo z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključevati tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, pri čemer bi moral imeti eden od njih sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, eden pa v tretji državi, ki je okvirnemu programu Obzorje 2020 pridružena ali ne. Odstopanje od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je potrebno za zagotovitev, da minimalni pogoji za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih, pri čemer je minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta, ne diskriminirajo subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države. To bi se uporabilo le v izjemnem primeru, ko razpisi za zbiranje predlogov v okviru letnega delovnega načrta vključujejo ukrepe z enim samim upravičencem, in po odobritvi s strani Komisije. Odstopanja od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna za to, da se s skupnimi razpisi, ki jih objavi izvedbena struktura PRIMA, razširi sodelovanje s pravnimi subjekti, ki niso tretje države in mednarodne organizacije.

2016/0325 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sodelovanju Unije
v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA),

ki ga skupaj izvaja več držav članic

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 185 in drugega odstavka člena 188 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v sporočilu z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ poudarila potrebo po vzpostavitvi ugodnih pogojev za naložbe v znanje in inovacije, da bi se v Uniji dosegla pametna, trajnostna in vključujoča rast. Evropski parlament in Svet sta navedeno strategijo odobrila.

(2)Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 4 je vzpostavila okvirni program za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 (v nadaljnjem besedilu: okvirni program Obzorje 2020). Namen okvirnega programa Obzorje 2020 je povečati učinek v zvezi z raziskavami in inovacijami s prispevanjem h krepitvi javno-javnih partnerstev, vključno z udeležbo Unije v programih, ki jih izvaja več držav članic.

(3)Cilji javno-javnih partnerstev bi morali biti razvoj tesnejših sinergij, izboljšanje usklajevanja kot tudi preprečevanje nepotrebnega podvajanja z raziskovalnimi programi Unije ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi raziskovalnimi programi, hkrati pa bi morala ta partnerstva v celoti spoštovati splošna načela okvirnega programa Obzorje 2020, zlasti načeli odprtosti in preglednosti.

(4)V Uredbi (EU) št. 1291/2013 sta opredeljena dva od prednostnih družbenih izzivov, ki ju je treba obravnavati s podpiranjem naložb v raziskave in inovacije, in sicer „podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovin“ ter „prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda in biogospodarstvo“. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1291/2013 priznano, da bi bilo glede na nadnacionalno in globalno naravo podnebja in okolja, njuno razsežnost in zapletenost ter mednarodno razsežnost dobavne verige preskrbe s hrano in kmetijskimi proizvodi treba dejavnosti raziskav in inovacij v zvezi s temi izzivi izvajati na ravni Unije in v še širšem okviru.

(5)V Uredbi (EU) št. 1291/2013 je priznano tudi, da je mednarodno sodelovanje s tretjimi državami nujno za učinkovito obravnavanje skupnih izzivov. Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je ključni vidik globalnih zavez Unije ter ima pomembno vlogo v partnerstvu Unije s sosednjimi državami. To sodelovanje se izvaja po pristopu, sprejetem v okviru evropske sosedske politike, ki razlikuje med ravnmi sodelovanja s posameznimi državami v sosedstvu na podlagi njihovih zavez do Unije.

(6)Komisija je v svojem sporočilu z dne 7. junija 2016 o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah poudarila, da je treba vse politike, tudi na področju raziskav in inovacij, usmeriti v odpravo temeljnih vzrokov migracij z novim modelom sodelovanja, ki vključuje zasebne vlagatelje, dopolnjuje omejena proračunska sredstva ter se osredotoča na mala in srednja podjetja in trajnostno infrastrukturo.

(7)Skupina 19 držav na območju Sredozemlja je 23. decembra 2014 predložila Komisiji predlog pobude za skupni program „partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju“ (PRIMA). Od teh se jih je 14 strinjalo, da bodo pobudo PRIMA izvajale skupaj, in sicer z zagotavljanjem finančnih prispevkov: Ciper, Češka, Francija, Grčija, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska in Španija kot države članice Unije; Izrael in Tunizija kot tretji državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020; Egipt, Libanon in Maroko kot tretje države, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020.

(8)Namen programa PRIMA je izvajati skupni program za razvoj in uvedbo inovativnih in celovitih rešitev za izboljšanje učinkovitosti, varnosti in trajnosti proizvodnje hrane in oskrbe z vodo na območju Sredozemlja. Program PRIMA bi moral prispevati k doseganju nedavno sprejetih ciljev trajnostnega razvoja ter k prihodnji evropski strategiji trajnostnega razvoja.

(9)Da bi zagotovili sodelovanje tretjih držav, ki niso pridružene okvirnemu programu Obzorje 2020, tj. Egiptu, Libanonu in Maroku, v programu PRIMA, bi bilo treba sprejeti mednarodne sporazume med Unijo in temi tretjimi državami, da bi jih vključili v pravno ureditev, vzpostavljeno s tem sklepom.

(10)V skladu s cilji okvirnega programa Obzorje 2020 bi morala biti do sodelovanja v programu PRIMA upravičena katera koli druga država članica in tretja država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA.

(11)Za dosego ciljev programa PRIMA bi bilo treba omogočiti sodelovanje katere koli druge tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, zlasti držav južnega Sredozemlja, če se zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA, in če njeno sodelovanje odobri struktura PRIMA-IS. Sodelovanje take tretje države bi bilo treba omogočiti tudi z ustreznim mednarodnim sporazumom, ki ga sklene z Unijo.

(12)Za zagotovitev skupnega izvajanja programa PRIMA bi bilo treba vzpostaviti izvedbeno strukturo (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS). Struktura PRIMA-IS bi morala prejemati finančne prispevke Unije in zagotavljati učinkovito izvajanje programa PRIMA.

(13)Finančni prispevek Unije bi moral biti pogojen z uradnimi zavezami sodelujočih držav, da bodo prispevale k financiranju programa PRIMA in spoštovale te zaveze v skladu s pogoji iz tega sklepa. Sodelujočim državam bi bilo treba zagotoviti prožnost in jim tako omogočiti, da finančno prispevajo k strukturi PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov, s čimer bi dosegli visoko raven finančnega povezovanja. Poleg tega bi morale sodelujoče države v denarju ali v naravi prispevati k dejavnostim, ki se izvajajo brez prispevka Unije. Obdobje, v katerem morajo sodelujoče države zagotoviti svoj prispevek, mora biti jasno določeno.

(14)Za finančni prispevek Unije k programu PRIMA iz okvirnega programa Obzorje 2020 bi bilo treba postaviti zgornjo mejo. V okviru te zgornje meje bi prispevek Unije moral biti enak prispevku sodelujočih držav k programu PRIMA, da se doseže visok učinek vzvoda in zagotovi močnejše povezovanje programov sodelujočih držav. Omogočiti bi bilo treba uporabo omejenega dela prispevka Unije za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS.

(15)Da bi preprečili predolgo izvajanje programa PRIMA, bi bilo treba določiti rok za začetek izvajanja zadnjih dejavnosti, vključno z zadnjimi razpisi za zbiranje predlogov.

(16)Dejavnosti programa PRIMA bi morale biti skladne s cilji in prednostnimi nalogami na področju raziskav in inovacij iz okvirnega programa Obzorje 2020 ter splošnimi načeli in pogoji iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1291/2013. Program PRIMA bi moral pri klasifikaciji tehnoloških raziskav, razvoja izdelkov in predstavitvenih dejavnosti upoštevati opredelitve OECD v zvezi z ravnjo tehnološke pripravljenosti.

(17)Struktura PRIMA-IS bi morala zagotoviti finančno podporo za doseganje ciljev programa PRIMA, predvsem v obliki nepovratnih sredstev za udeležence ukrepov, ki jih financira struktura PRIMA-IS. Te ukrepe bi bilo treba izbrati na podlagi odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov pod okriljem strukture PRIMA-IS.

(18)Razpisi za zbiranje predlogov, ki jih upravlja struktura PRIMA-IS, bi morali biti objavljeni tudi na enotnem portalu za sodelujoče ter z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija.

(19)Finančni prispevek Unije bi bilo treba upravljati v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in pravili o posrednem upravljanju iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 5 ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 6 .

(20)Za zaščito finančnih interesov Unije bi morala Komisija imeti pravico zmanjšati, začasno ustaviti ali ukiniti finančni prispevek Unije, če se program PRIMA izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države k financiranju programa PRIMA ne prispevajo ali prispevajo delno ali z zamudo.

(21)Sodelovanje v posrednih ukrepih, ki jih financira struktura PRIMA-IS, ureja Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 . Toda zaradi posebnih organizacijskih potreb programa PRIMA je treba omogočiti odstopanja v skladu s členom 1(3) navedene uredbe.

(22)Odstopanja od člena 9(1)(b) in člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna, da bi lahko upoštevali posebnosti, ki izhajajo iz geografskega področja uporabe programa PRIMA, in sicer z dodatno prilagoditvijo minimalnih pogojev za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih. Da bi zagotovili uravnoteženo ključno sodelovanje pri posrednih ukrepih v konfiguraciji sever-jug, bi moralo z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključevati tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima eden od njih sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, eden pa v tretji državi, ki je Obzorju 2020 pridružena ali ne. Odstopanje od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je potrebno za zagotovitev, da minimalni pogoji za upravičenost do sodelovanja pri posrednih ukrepih ne diskriminirajo subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države. Da pogoji za financiranje ne bi diskriminirali subjektov s sedežem v tretjih državah, ki v programu PRIMA sodelujejo kot sodelujoče države, bi morali biti poleg subjektov iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 do financiranja upravičeni tudi pravni subjekti s sedežem v sodelujočih državah. Odstopanja od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 so potrebna za to, da se s skupnimi razpisi, ki jih objavi struktura PRIMA-IS, omogoči razširitev sodelovanja s pravnimi subjekti, ki niso tretje države in mednarodne organizacije.

(23)Zaradi poenostavitve bi bilo treba za vse strani zmanjšati upravno breme. Izogibati bi se bilo treba dvojnim revizijam ter nesorazmernemu dokumentiranju in poročanju. Pri izvajanju revizij bi bilo treba, če je to primerno, upoštevati posebnosti nacionalnih programov.

(24)Revizije prejemnikov sredstev Unije, zagotovljenih v skladu s tem sklepom, bi morale zagotoviti zmanjšanje upravnega bremena v skladu z Uredbo (EU) št. 1291/2013.

(25)Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, ki bi med drugim obsegali preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjavo izginulih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev in po potrebi upravne kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

(26)Komisija bi morala pripraviti vmesno oceno, s katero bi ocenila zlasti kakovost in učinkovitost programa PRIMA ter napredek, dosežen pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in končno oceno ter pripraviti poročila o teh ocenah.

(27)Na zahtevo Komisije bi morale struktura PRIMA-IS in sodelujoče države posredovati vse informacije, ki jih mora Komisija vključiti v poročilo o oceni programa PRIMA.

(28)Cilj tega sklepa je okrepiti povezovanje in usklajevanje raziskovalnih in inovacijskih sistemov in dejavnosti v sredozemskih državah na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov. Zaradi sistemskega značaja glavnih ozkih grl je obseg raziskav in inovacij, ki so potrebne za obvladovanje izzivov na območju Sredozemlja, ogromen. Področje raziskav in inovacij je zapleteno, večdisciplinarno in zahteva pristop, ki vključuje več akterjev in sega onstran meja. Pristop sodelovanja s široko paleto sodelujočih držav lahko pomaga povečati potreben obseg in doseg z združevanjem finančnih in intelektualnih virov. Ker je ta cilj zato mogoče lažje doseči na ravni Unije s povezovanjem nacionalnih prizadevanj v dosleden pristop Unije, z združevanjem razdrobljenih nacionalnih raziskovalnih programov, s pomočjo pri zasnovi skupnih čezmejnih strategij raziskovanja in financiranja ter z doseganjem kritične mase potrebnih akterjev in naložb, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego teh ciljev.

(29)Zato bi morala Unija sodelovati v programu PRIMA –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1
Sodelovanje v programu PRIMA

1.Unija sodeluje v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: program PRIMA), ki ga v skladu s pogoji iz tega sklepa skupaj izvajajo [Ciper, Češka, Francija, Grčija, Italija, Izrael, Luksemburg, Malta, Portugalska, Španija in Tunizija] (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države).

2.Egipt, Libanon in Maroko postanejo sodelujoče države s sklenitvijo mednarodnih sporazumov z Unijo, v katerih so določeni pogoji za njihovo sodelovanje v programu PRIMA.

3.V programu PRIMA lahko sodeluje katera koli druga država članica in katera koli druga država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 1, če izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) tega sklepa. Če izpolnjuje navedeni pogoj, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država.

4.V programu PRIMA lahko sodeluje tudi katera koli tretja država, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz odstavka 2, če:

(a)izpolnjuje pogoj iz člena 4(1)(c) tega sklepa;

(b)struktura PRIMA-IS odobri njeno sodelovanje v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa ter

(c)z Unijo sklene mednarodni sporazum, v katerem so določeni pogoji za njeno sodelovanje v programu PRIMA.

Če država izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka, se za namene tega sklepa obravnava kot sodelujoča država.

Člen 2
Cilji programa PRIMA

1.Splošni cilj programa PRIMA je razviti skupne inovativne rešitve za oskrbo z vodo in prehranske sisteme na območju Sredozemlja, za katere bi bili izvedeni celoviti pilotni in predstavitveni projekti, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi postali odpornejši na podnebne spremembe, uspešnejši, stroškovno učinkovitejši in bolj trajnostni ter bi prispevali k rešitvi težav v zvezi s prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami, še preden se pojavijo.

2.Kot prispevek k splošnemu cilju se s programom PRIMA dosežejo naslednji posebni cilji:

(i)oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov;

(ii)usmeritev vseh nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa;

(iii)strukturno vključevanje vseh zadevnih akterjev iz javnega in zasebnega sektorja v izvajanje strateškega programa z združevanjem znanja in finančnih sredstev za doseganje potrebne kritične mase;

(iv)okrepitev financiranja in zmogljivosti za izvajanje vseh udeleženih akterjev.

Člen 3
Finančni prispevek Unije k programu PRIMA

1.Največji možni finančni prispevek Unije, vključno z odobrenimi proračunskimi sredstvi Efte, za program PRIMA znaša 200 000 000 EUR, pri čemer pa je prispevek Unije enak prispevku sodelujočih držav.

2.Finančni prispevek Unije se izplača iz proračunskih sredstev splošnega proračuna Unije, dodeljenih za ustrezne dele posebnega programa za izvajanje okvirnega programa Obzorje 2020, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 2013/743/EU 8 , zlasti iz dela II „Vodilni položaj v industriji“ in dela III „Družbeni izzivi“ v skladu s členom 58(1)(c)(vi) ter členoma 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.Finančni prispevek Unije uporabi izvedbena struktura PRIMA (v nadaljnjem besedilu: struktura PRIMA-IS):

(a)za financiranje dejavnosti iz člena 6(1)(a);

(b)za kritje upravnih stroškov strukture PRIMA-IS v višini največ 5 % finančnega prispevka Unije.

Člen 4
Pogoji za finančni prispevek Unije k programu PRIMA

1.Finančni prispevek Unije je pogojen s tem, da:

(a)sodelujoče države dokažejo, da je program PRIMA vzpostavljen v skladu s pogoji iz tega sklepa;

(b)sodelujoče države ali organizacije, ki so jih imenovale sodelujoče države, imenujejo subjekt s pravno osebnostjo v smislu člena 58(1)(c)(vi) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 za strukturo PRIMA-IS. Struktura PRIMA-IS je odgovorna za učinkovito izvajanje programa PRIMA, prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Unije in po potrebi sodelujočih držav ter za zagotavljanje izvedbe vseh potrebnih ukrepov za dosego ciljev programa PRIMA;

(c)se vsaka sodelujoča država zaveže, da bo prispevala k financiranju programa PRIMA;

(d)struktura PRIMA-IS dokaže svojo zmožnost izvajanja programa PRIMA, vključno s prejemanjem, dodeljevanjem in spremljanjem prispevka Unije v okviru posrednega upravljanja proračuna Unije v skladu s členi 58, 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(e)se oblikuje model upravljanja programa PRIMA v skladu s členom 12;

(f)struktura PRIMA-IS po pridobitvi odobritve Komisije sprejme skupna načela iz člena 6(6).

2.Med izvajanjem programa PRIMA je finančni prispevek Unije pogojen tudi s tem, da:

(a)struktura PRIMA-IS uresničuje cilje iz člena 2 in izvaja dejavnosti iz člena 6;

(b)se vzdržuje ustrezen in učinkovit model upravljanja v skladu s členom 12;

(c)struktura PRIMA-IS izpolnjuje zahteve glede poročanja iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012;

(d)sodelujoče države izpolnijo zaveze iz odstavka 1(c).

3.Komisija oceni izpolnjevanje zavez, ki so jih dale sodelujoče države, zlasti v okviru prvih dveh letnih delovnih načrtov programa PRIMA. Po tej oceni se največji možni prispevek Unije iz člena 3(1) pregleda v skladu s členom 9.

Člen 5
Prispevki sodelujočih držav k programu PRIMA

1.Sodelujoče države v obdobju od datuma začetka veljavnosti tega sklepa do 31. decembra 2028 zagotovijo prispevke v denarju ali v naravi v višini najmanj 200 000 000 EUR ali pa za to zadolžijo svoje nacionalne organe za financiranje.

2.Prispevki sodelujočih držav ali njihovih nacionalnih organov za financiranje so sestavljeni iz:

(a)kadar je ustrezno, finančnih prispevkov za strukturo PRIMA-IS za financiranje posrednih ukrepov iz člena 6(1)(a);

(b)prispevkov v denarju ali v naravi za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1)(b) ter

(c)finančnih prispevkov v upravni proračun strukture PRIMA-IS, kolikor ni krit s prispevkom Unije iz člena 3(3)(b).

3.Prispevki v naravi iz odstavka 2(b) tega člena so sestavljeni iz stroškov, ki so jih imeli nacionalni organi sodelujočih držav za financiranje z izvajanjem dejavnosti iz člena 6(1)(b), zmanjšanih za neposredni ali posredni finančni prispevek Unije k tem stroškom.

4.Za vrednotenje prispevkov v naravi iz odstavka 2(b) se stroški določijo v skladu z običajnimi računovodskimi praksami sodelujočih držav ali zadevnih nacionalnih organov za financiranje, veljavnimi računovodskimi standardi sodelujoče države, v kateri imajo sedež zadevni nacionalni organi za financiranje, in veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi/mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Stroške potrdi neodvisni revizor, ki ga imenujejo sodelujoče države ali zadevni nacionalni organi za financiranje. V primeru negotovosti v zvezi s to potrditvijo lahko metodo vrednotenja preveri struktura PRIMA-IS. Če negotovost še vedno ni bila odpravljena, lahko struktura PRIMA-IS to metodo revidira.

5.Prispevki iz odstavka 2(a) in (b), ki se upoštevajo kot prispevki sodelujočih držav, se zagotovijo po začetku veljavnosti tega sklepa za dejavnosti, vključene v prvi letni delovni načrt programa PRIMA, in po tem, ko struktura PRIMA-IS sprejme poznejše letne delovne načrte.

Člen 6
Dejavnosti in izvajanje programa PRIMA

1.Program PRIMA podpira naslednje dejavnosti:

(a) posredne ukrepe v smislu uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, ki jih financira struktura PRIMA-IS v skladu s členom 7, predvsem v obliki nepovratnih sredstev na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih organizira struktura PRIMA-IS, vključno z:

(i) ukrepi na področju raziskav in inovacij ter inovacijskimi ukrepi, vključno s predstavitvenimi projekti, pilotnimi obrati, preskušanjem in predkomercialnim uvajanjem, ki obravnavajo zlasti višje ravni tehnološke pripravljenosti;

(ii) usklajevalnimi in podpornimi ukrepi, ki se osredotočajo na razširjanje in ozaveščanje, da bi spodbujali program PRIMA in karseda povečali njegove učinke;

(b) dejavnosti, ki jih sodelujoče države brez prispevka Unije financirajo prek nacionalnih organov za financiranje in ki vse bolj obravnavajo tudi višje ravni tehnološke pripravljenosti ter vključujejo:

(i) dejavnosti, ki so bile izbrane na podlagi nadnacionalnih odprtih in konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov, ki jih je organizirala struktura PRIMA-IS, in ki jih upravljajo nacionalni organi za financiranje v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav, predvsem z zagotavljanjem finančne podpore v obliki nepovratnih sredstev;

(ii) dejavnosti v okviru nacionalnih programov sodelujočih držav.

2.Program PRIMA se izvaja na podlagi letnih delovnih načrtov, ki jih do konca prejšnjega leta po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Letni delovni načrt programa PRIMA za leto 2018 se lahko izjemoma sprejme do 31. marca 2018. Struktura PRIMA-IS letni delovni načrt da na voljo javnosti.

3.Dejavnosti se lahko v okviru programa PRIMA financirajo le, če so navedene v njegovem letnem delovnem načrtu. V letnem delovnem načrtu programa PRIMA se razlikuje med dejavnostmi iz odstavka 1(a), dejavnostmi iz odstavka 1(b) in upravnimi stroški strukture PRIMA-IS. Načrt vsebuje ustrezne ocene odhodkov ter dodelitve proračunskih sredstev za dejavnosti, financirane s prispevkom Unije, in dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje. Letni delovni načrt programa PRIMA vključuje tudi ocenjeno vrednost prispevkov sodelujočih držav v naravi iz člena 5(2)(b).

4.Zadnje dejavnosti, ki se bodo financirale, vključno z zadnjimi razpisi za zbiranje predlogov v okviru ustreznih letnih delovnih načrtov programa PRIMA, se začnejo izvajati do 31. decembra 2024. V ustrezno utemeljenih primerih se lahko začnejo izvajati do 31. decembra 2025.

5.Dejavnosti, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se lahko vključijo v letni delovni načrt programa PRIMA le po pozitivni zunanji neodvisni oceni na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda na mednarodni ravni v zvezi s cilji programa PRIMA, ki ga organizira struktura PRIMA-IS.

6.Dejavnosti, vključene v letni delovni načrt programa PRIMA, ki jih financirajo sodelujoče države brez prispevka Unije prek svojih nacionalnih organov za financiranje, se izvajajo v skladu s skupnimi načeli, ki jih po pridobitvi odobritve Komisije sprejme struktura PRIMA-IS. Skupna načela upoštevajo načela iz tega sklepa, naslova VI Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in iz Uredbe (EU) št. 1290/2013, zlasti načela enakega obravnavanja, preglednosti, ocenjevanja z neodvisnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi in neodvisne izbire. Struktura PRIMA-IS sprejme po pridobitvi odobritve Komisije tudi zahteve za sodelujoče države v zvezi s poročanjem strukturi PRIMA-IS, tudi v zvezi s kazalniki, vključenimi v vsako od teh dejavnosti.

7.Dejavnosti iz odstavka 1(b)(i) poleg skupnih načel iz odstavka 6 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)    Predlogi se oblikujejo za nadnacionalne projekte, pri katerih sodelujejo vsaj trije neodvisni pravni subjekti s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima:

(i)    eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, in

(ii)    eden sedež v tretji državi, ki se ob roku za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, v skladu s tem sklepom obravnava kot sodelujoča država.

(b)    Predlogi se izberejo na podlagi nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov in s postopkom v dveh korakih. Prvi korak vključuje nacionalni ali nadnacionalni pregled predlogov, ki so jih predložili pravni subjekti, upravičeni do financiranja iz zadevnih nacionalnih programov. Drugi korak tvori enoten neodvisni medsebojni strokovni pregled na mednarodni ravni, ki ga organizira struktura PRIMA-IS. V drugem koraku se predlogi ocenijo s pomočjo vsaj treh neodvisnih strokovnjakov na podlagi naslednjih meril za oddajo: odličnost, učinek, kakovost in učinkovitost izvajanja.

(c)    Predlogi se razvrstijo glede na rezultate ocenjevanja. Izbor opravi struktura PRIMA-IS na podlagi te razvrstitve. Sodelujoče države se dogovorijo za ustrezen način financiranja, ki omogoča, da se na podlagi te razvrstitve financira čim večje število predlogov, zlasti z zagotovitvijo rezervnih zneskov za nacionalne prispevke k razpisom za zbiranje predlogov.

8.Struktura PRIMA-IS spremlja izvajanje vseh dejavnosti, vključenih v letni delovni načrt programa PRIMA, in o tem poroča Komisiji.

9.Vsako sporočilo ali objava v zvezi z dejavnostmi programa PRIMA, ki jih v sodelovanju s programom PRIMA izvajajo struktura PRIMA-IS, sodelujoča država ali njeni nacionalni organi za financiranje ali sodelujoči v dejavnosti, se označi ali dodatno označi z „[ime dejavnosti] je del programa PRIMA, ki ga podpira Evropska unija“.

Člen 7
Pravila o sodelovanju in razširjanju

1.Struktura PRIMA-IS se šteje za organ za financiranje v smislu Uredbe (EU) št. 1290/2013 in zagotavlja finančno podporo posrednim ukrepom iz člena 6(1)(a) tega sklepa v skladu s pravili iz navedene uredbe, ob upoštevanju odstopanj, določenih v tem členu.

2.Z odstopanjem od člena 9(1)(b) Uredbe (EU) št. 1290/2013 minimalno število udeležencev vključuje tri pravne subjekte s sedežem v treh različnih sodelujočih državah, od katerih ima:

(a)    eden sedež v državi članici ali državi, pridruženi okvirnemu programu Obzorje 2020, in

(b)    eden sedež v tretji državi, ki se ob roku za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, v skladu s tem sklepom obravnava kot sodelujoča država.

3.Z odstopanjem od člena 9(3) Uredbe (EU) št. 1290/2013 je v ustrezno utemeljenih primerih, opredeljenih v letnem delovnem načrtu programa PRIMA, minimalni pogoj sodelovanje enega pravnega subjekta s sedežem v sodelujoči državi, ki je država članica, država, pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, ali tretja država, ki se ob roku za predložitev, ki velja za zadevni razpis za zbiranje predlogov, v skladu s tem sklepom obravnava kot sodelujoča država.

4.Poleg udeležencev, upravičenih do financiranja v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013, je do financiranja upravičen vsak pravni subjekt s sedežem v sodelujoči državi.

5.Z odstopanjem od člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 lahko struktura PRIMA-IS za dejavnost, ki je vključena v letni delovni načrt programa PRIMA, v skladu s pravili iz člena 12 Uredbe (EU) št. 1290/2013 objavi skupne razpise s tretjimi državami, ki niso sodelujoče države, ali njihovimi znanstvenimi in tehnološkimi organizacijami in agencijami, z mednarodnimi organizacijami ali z drugimi tretjimi stranmi, zlasti nevladnimi organizacijami.

Člen 8
Sporazumi med Unijo in strukturo PRIMA-IS

1.Pod pogojem, da je rezultat predhodnega preverjanja strukture PRIMA-IS v skladu s členom 61(1) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 pozitiven in da so zagotovljena ustrezna finančna jamstva v skladu s členom 58(1)(c)(vi) navedene uredbe, Komisija v imenu Unije sklene sporazum o prenosu pooblastil in letni sporazum o prenosu finančnih sredstev s strukturo PRIMA-IS.

2.Sporazum o prenosu pooblastil iz odstavka 1 se sklene v skladu s členi 58(3), 60 in 61 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 ter členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 1268/2012. V njem je med drugim določeno naslednje:

(a)    zahteve za prispevek strukture PRIMA-IS v zvezi s kazalniki uspešnosti iz Priloge II k Sklepu 2013/743/EU;

(b)    zahteve za prispevek strukture PRIMA-IS k spremljanju iz Priloge III k Sklepu 2013/743/EU;

(c)    posebni kazalniki uspešnosti za delovanje strukture PRIMA-IS;

(d)    zahteve za strukturo PRIMA-IS glede zagotavljanja podatkov o upravnih stroških in podrobnih zneskov v zvezi z izvajanjem programa PRIMA;

(e)    ureditev glede posredovanja potrebnih podatkov, da lahko Komisija izpolni svoje obveznosti glede razširjanja in poročanja;

(f)    ureditev, v skladu s katero Komisija odobri ali zavrne osnutek letnega delovnega načrta programa PRIMA, skupna načela iz člena 6(6) in zahteve v zvezi s poročanjem sodelujočih držav, preden jih sprejme struktura PRIMA-IS, ter

(g)    določbe o objavi razpisov za zbiranje predlogov s strani strukture PRIMA-IS, zlasti na enotnem portalu za udeležence, pa tudi z drugimi sredstvi elektronskega razširjanja iz okvirnega programa Obzorje 2020, ki jih upravlja Komisija.

Člen 9
Ukinitev, zmanjšanje ali začasna ustavitev finančnega prispevka Unije

1.Če se program PRIMA ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije glede na dejansko izvajanje programa PRIMA.

2.Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju programa PRIMA ali prispevajo delno ali z zamudo, lahko Komisija ukine, sorazmerno zmanjša ali začasno ustavi finančni prispevek Unije, pri čemer upošteva znesek financiranja, ki so ga sodelujoče države namenile za izvajanje programa PRIMA.

Člen 10
Naknadne revizije

1.Naknadne revizije odhodkov za posredne ukrepe iz člena 6(1)(a) tega sklepa opravi struktura PRIMA-IS v skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1291/2013.

2.Komisija se lahko odloči, da revizije iz odstavka 1 opravi sama. V teh primerih to stori v skladu z veljavnimi pravili, zlasti določbami uredb (EU, Euratom) št. 966/2012, (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013.

Člen 11
Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi kaznimi.

2.Struktura PRIMA-IS omogoči osebju Komisije in drugim osebam, ki jih je ta pooblastila, ter Računskemu sodišču dostop do svojih objektov in prostorov ter do vseh podatkov, tudi tistih v elektronski obliki, ki so potrebni za izvedbo revizij.

3.Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko na podlagi določb in postopkov iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 9 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 10 opravi preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi v zvezi s sporazumom ali odločbo o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, neposredno ali posredno financirano v skladu s tem sklepom, ugotovil morebitne primere goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.

4.Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 vsebujejo pogodbe, sporazumi in odločbe o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa, določbe, ki izrecno pooblaščajo Komisijo, strukturo PRIMA-IS, Računsko sodišče in urad OLAF, da izvedejo take revizije in preiskave v skladu z njihovimi pristojnostmi. Kadar se izvajanje ukrepa v celoti ali delno odda v zunanje izvajanje ali opravlja na podlagi nadaljnjega prenosa pooblastil ali kadar izvajanje ukrepa zahteva oddajo javnega naročila ali finančno podporo tretji strani, vključuje pogodba, sporazum ali odločba o dodelitvi nepovratnih sredstev obveznost izvajalca ali upravičenca, da od vsake udeležene tretje strani zahteva izrecno sprejetje teh pooblastil Komisije, strukture PRIMA-IS, Računskega sodišča in urada OLAF.

5.Pri izvajanju programa PRIMA sprejmejo sodelujoče države zakonodajne, regulativne, upravne in druge ukrepe, potrebne za zaščito finančnih interesov Unije, zlasti da zagotovijo popolno izterjavo vseh zneskov, ki pripadajo Uniji v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirano uredbo (EU) št. 1268/2012.

Člen 12
Upravljanje programa PRIMA

1.Organi strukture PRIMA-IS so:

(a) generalna skupščina;

(b) upravni odbor;

(c) sekretariat;

(d) znanstveno-svetovalni odbor.

2.Strukturo PRIMA-IS upravlja generalna skupščina, v kateri so zastopane vse sodelujoče države. Generalna skupščina je organ odločanja strukture PRIMA-IS.

Generalna skupščina po pridobitvi odobritve Komisije sprejme:

(a)    letni delovni načrt programa PRIMA;

(b)    skupna načela iz člena 6(6) in

(c)    zahteve glede poročanja sodelujočih držav strukturi PRIMA-IS.

Generalna skupščina odobri sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA po proučitvi ustreznosti njenega sodelovanja za dosego ciljev navedenega programa.

Vsaka sodelujoča država ima v generalni skupščini en glas. Generalna skupščina odloča s soglasjem. Če soglasja ne doseže, sprejme odločitve z vsaj 75-odstotno večino glasov. Sodelovanje katere koli tretje države, ki ni pridružena okvirnemu programu Obzorje 2020, poleg držav iz člena 1(2), v programu PRIMA se odobri s soglasjem.

Unija, ki jo zastopa Komisija, je kot opazovalka vabljena na vsa zasedanja generalne skupščine in lahko sodeluje v razpravah. Prejme vso potrebno dokumentacijo.

3.Generalna skupščina določi število članov upravnega odbora, ki ne sme biti manjše od pet, in imenuje njegove člane. Upravni odbor nadzoruje sekretariat strukture PRIMA-IS.

4.Generalna skupščina ustanovi sekretariat strukture PRIMA-IS kot izvršilni organ programa PRIMA.

Sekretariat:

(a)izvršuje letni delovni načrt programa PRIMA;

(b)zagotavlja podporo drugim organom strukture PRIMA-IS;

(c)spremlja izvajanje programa PRIMA in poroča o njem;

(d)upravlja finančne prispevke Unije in sodelujočih držav ter poroča o njihovi uporabi;

(e)povečuje prepoznavnost programa PRIMA z zavzemanjem zanj in obveščanjem;

(f)se povezuje s Komisijo v skladu s sporazumom o prenosu pooblastil iz člena 8.

5.Generalna skupščina imenuje znanstveno-svetovalni odbor, ki ga sestavljajo neodvisni strokovnjaki iz sodelujočih držav, posebej usposobljeni na področjih, pomembnih za program PRIMA. Generalna skupščina določi število članov znanstveno-svetovalnega odbora, njihove glasovalne pravice in ureditev za njihovo imenovanje v skladu s členom 40 Uredbe (EU) št. 1290/2013.

Generalna skupščina lahko ustanovi posebne delovne skupine pod okriljem znanstveno-svetovalnega odbora z dodatnimi neodvisnimi strokovnjaki za posebne naloge.

Znanstveni svetovalni odbor:

(a)svetuje generalni skupščini o strateških prednostnih nalogah in potrebah;

(b)svetuje generalni skupščini o vsebini in dosegu osnutka letnega delovnega načrta programa PRIMA z znanstvenega in tehničnega vidika;

(c)prouči znanstvene in tehnične vidike izvajanja programa PRIMA in izda mnenje o njegovem letnem poročilu;

(d)po potrebi priporoči generalni skupščini ustanovitev znanstvenih pododborov ter posebnih projektnih in delovnih skupin.

Člen 13
Posredovanje informacij

1.Struktura PRIMA-IS na zahtevo Komisije slednji pošlje vse potrebne informacije za pripravo poročil iz člena 14.

2.Sodelujoče države predložijo Komisiji prek strukture PRIMA-IS vse podatke o finančnem upravljanju programa PRIMA, ki jih zahteva Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče.

3.Komisija vključi informacije iz odstavka 2 tega člena v poročila iz člena 14.

Člen 14
Ocenjevanje

1.Do 30. junija 2022 Komisija pripravi vmesno oceno programa PRIMA. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje ugotovitve na podlagi ocene in njene pripombe. Komisija to poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2022.

2.Do 31. decembra 2028 Komisija pripravi končno oceno programa PRIMA. O tej oceni pripravi poročilo, ki vključuje rezultate navedene ocene. Komisija to poročilo pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2029.

Člen 15
Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16
Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju Evropske unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), ki ga skupaj izvaja več držav članic.

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 11  

Naslov 08: Raziskave in inovacije, okvirni program Obzorje 2020

1.3.Vrsta predloga/pobude

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 12 . 

 Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

 Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Strateški cilj skupnega programa PRIMA je razviti skupne inovativne rešitve na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov na območju Sredozemlja, za katere bi bili izvedeni celoviti pilotni in predstavitveni projekti, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi postali bolj odporni na podnebne spremembe, uspešnejši, stroškovno učinkovitejši in bolj trajnostni ter bi prispevali k reševanju težav na višji ravni v zvezi s prehrano, zdravjem, dobrim počutjem in migracijami.

1.4.2.Specifični cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Zgoraj navedeni strateški cilj zahteva trajen okvir za raziskave in inovacije, iz katerega je mogoče izpeljati naslednje specifične cilje:

• oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa za raziskave in inovacije na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov;

• usmeritev vseh nacionalnih programov za raziskave in inovacije v izvajanje strateškega programa za raziskave in inovacije;

• strukturno vključevanje vseh ustreznih akterjev na področju raziskav in inovacij (iz javnega in zasebnega sektorja) v izvajanje strateškega programa za raziskave z združevanjem znanja in finančnih virov za doseganje potrebne kritične mase;

• okrepitev zmogljivosti za financiranje in izvajanje raziskav in inovacij vseh udeleženih akterjev.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Oblikovanje stabilnega in dolgoročnega skupnega strateškega programa za raziskave in inovacije na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov; s tem bo dosežen precejšen napredek pri uresničevanju zgoraj navedenih specifičnih ciljev. Dodatni učinki, kot je privabljanje zasebnih naložb zahvaljujoč predvidljivi dolgoročni institucionalni zavezi; spodbujanje znanstvenih in diplomatskih povezav med udeleženci (znanstvena diplomacija); po pričakovanjih se bodo okrepili tudi dvostranski znanstveni in tehnološki sporazumi med EU in posameznimi državami.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Napredek programa PRIMA bo merjen:

1. S kazalniki izvajanja, tj. kazalniki učinka in vložka, zaradi ocene srednjeročnega razvoja dejavnosti programa PRIMA:

a) kazalniki učinka:

• obsežni pilotni in predstavitveni projekti;

• nacionalne prednostne naloge v zvezi z raziskavami (financiranjem), prilagojene kot rezultati, in prednostne naloge SRIA (na področju raziskav in inovacij);

• usklajenost nacionalnih programov za financiranje raziskav in inovacij;

• nove ali posodobljene državne strategije, ki odražajo učinek pobude;

• večja učinkovitost z združevanjem virov; delež javnih naložb sodelujočih držav; obseg in delež sofinanciranja EU in sredozemskih tretjih držav; operativni stroški.; roki za dodelitev nepovratnih sredstev; roki za plačilo;

• finančna sredstva, dodeljena na podlagi skupnih nadnacionalnih razpisov za zbiranje predlogov, ali dejavnosti, ki se ne financirajo v okviru projekta;

• povečanje deleža izvedenih modelov trajnostnega upravljanja oskrbe z vodo in prehranskih sistemov na območju Sredozemlja;

• povečanje deleža izvedenih novih strategij za boljšo učinkovitost oskrbe z vodo in hrano ter zmanjšanje odpadkov, ki so bile razvite za območje Sredozemlja;

• novi poslovni modeli in strategije, usmerjeni v kakovost vode in hrane, ki so bili sprejeti na nacionalni in regionalni ravni;

• razširitev nacionalnih skupin, ki izvajajo projekte na področju raziskav in inovacij, povezane z izboljšanjem učinkovitosti in upravljanja oskrbe z vodo in prehranskih sistemov;

• število držav, v katerih so uresničene rešitve za varčevanje z vodo;

• število prehodnih razpisov v zvezi z oskrbo z vodo in prehranskimi sistemi na leto.

b) kazalniki vložka:

• stopnja udeležbe sodelujočih držav na sestankih upravnega odbora;

• dodatne države, ki sodelujejo pri pobudi;

• države, ki so prenehale sodelovati;

• dejanski prispevek sodelujočih držav v naravi;

• napredek pri posodobitvi strateškega programa za raziskave in inovacije (SRIA);

• enakopravno sodelovanje vseh tretjih držav.

2. S posebnimi kazalniki, ki temeljijo na okviru ciljev trajnostnega razvoja in so usmerjeni predvsem, vendar ne izključno, v prehransko varnost (cilj 2) in trajnostno gospodarjenje z vodnimi viri (cilj 6). Najpomembnejši kazalniki in operativni cilji, s katerimi so povezani, so:

• Večrazsežnostni indeks revščine

→ Cilj 1 (pametno in trajnostno kmetovanje, naravni viri, povečanje proizvodnje)

→ Cilj 4 (rešitve za učinkovito verigo oskrbe s hrano in vodo, zmanjšanje izgub in odpadkov)

→ Cilj 5 (zmanjšanje škodljivih organizmov in patogenov v kmetijstvu, zdravje ljudi)

• Prekomerna telesna teža prebivalstva (%)

→ Cilj 3 (rešitve za agroživilsko industrijo, prehranska dediščina Sredozemlja)

• Raba zemljišč (%)

→ Cilj 7 (bolj trajnostna raba zemljišč in vode v polsušnih povodjih)

• Emisije toplogrednih plinov (skupaj ter kmetijstvo, gozdarstvo in druga raba tal – t CO2e)

→ Cilj 1

• Donos žit (kg/ha)

→ Cilj 1

• Dodana vrednost kmetijstva (EUR/delavca)

→ Cilj 6 (inovativni modeli v kmetijski dejavnosti, nova delovna mesta, gospodarska rast)

• Potrošnja gnojil (kg/ha ornega zemljišča)

→ Cilj 1

• Vodna produktivnost kmetijskih rastlin (kg/m3)

→ Cilj 2 (rešitve za varčevanje z vodo v kmetijstvu)

• Delež celotne porabljene vode

→ Cilj 7

• Delež prebivalstva, ki uporablja varno upravljane storitve za rabo vode (podeželje, %)

→ Cilj 8 (novi modeli upravljanja voda)

• Delež prebivalstva, ki uporablja varno upravljane sanitarne storitve (podeželje, %)

→ Cilj 8

• Količina kmetijskih odpadkov, uporabljenih za pridobivanje energije (t)

→ Cilj 4

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Program PRIMA bo združil sredstva EU in nacionalna sredstva za strukturiran razvoj trajnega okvira za raziskave in inovacije na področju oskrbe z vodo in prehranskih sistemov na območju Sredozemlja.

Za več informacij glej poročilo o oceni učinka programa PRIMA, priloženo zakonodajnemu predlogu.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Pobuda je usklajena z novim partnerskim okvirom s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, saj obravnava nekatere od temeljnih vzrokov migracij, jasno je umeščena na stičišče politik na področju raziskav, podnebnih sprememb, okolja in kmetijstva ter je primer novega modela razvojnega sodelovanja, ki ga spodbuja novi partnerski okvir, saj vključuje zasebne vlagatelje, zagotavlja učinek vzvoda omejenim proračunskim sredstvom ter se osredotoča na mala in srednja podjetja in trajnostno infrastrukturo.

Dobro usklajen in celovit program, ki zagotavlja potreben obseg, doseg in kritično maso za uresničevanje posebnih in splošnih ciljev, lahko oblikujemo le z ukrepi na ravni EU. Ukrepi na ravni EU imajo močan učinek vzvoda, saj pritegujejo znatne dodatne javne in zasebne naložbe. Poleg tega ustvarjajo učinke, ki segajo onstran politike in rešitev na področju raziskav in inovacij ter tako podpirajo zunanje politike in prizadevanja EU za odpravo temeljnih vzrokov migracij. Sodelovanje EU v programu PRIMA bo verjetno tudi okrepilo prepoznavnost in globalno odgovornost Evrope v duhu sosedske politike EU, ki spodbuja razlikovanje med partnericami iz sosedstva ter večjo skupno zavezanost.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Program PRIMA je oblikovan tako, da deluje kot pobuda v skladu s členom 185, tj. skupno večletno načrtovanje, ki ga izvajajo sodelujoče države v sodelovanju z EU. Pretekle izkušnje in tekoče pobude od šestega okvirnega programa do okvirnega programa Obzorje 2020 kažejo pozitivne vplive, zlasti na:

– dolgoročno znanstveno, upravno in finančno povezovanje nacionalnih in evropskih prizadevanj v zvezi s skupnimi izzivi z jasnimi vnaprejšnjimi finančnimi in političnimi zavezami; pri tem ni treba institucionalizirati skupnih prizadevanj ali vzpostaviti velikih novih struktur;

– vzvod in ustvarjanje učinkov;

– vodilno vlogo v mednarodnem prostoru in sodelovanje na svetovni ravni z vidika prepoznavnosti, vodilne vloge na področju znanosti in novega modela razvojnega sodelovanja;

– učinkovito izvajanje in dobro finančno poslovodenje.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

Program PRIMA bo prispeval k več vodilnim pobudam, zlasti k trajnostni politiki: vodilni pobudi Evropa, gospodarna z viri, evropskemu sosedskemu programu za kmetijstvo in razvoj podeželja. Program PRIMA je pomemben tudi za več zunanjih politik, zlasti za partnerski okvir s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah, razvojno agendo po letu 2015 ter cilje trajnostnega razvoja.

Program PRIMA bo znatno prispeval k doseganju ciljev okvirnega programa Obzorje 2020 ter politike na področju raziskav in inovacij (trije O-ji: odprta znanost, odprte inovacije in odprtost v svet).

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

   trajanje predloga/pobuda od datuma začetka veljavnosti tega sklepa do 31. decembra 2028,

   finančne posledice med letoma 2018 in 2020 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2018 in 2029 za odobritve plačil.

 Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 13  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

⌧ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Ustanovljen bo nov pravni subjekt, izrecno namenjen izvajanju programa PRIMA. Finančni prispevek EU za pobudo bo zagotovljen prek te strukture.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Standardne ureditve nadzora, ki jih je sprejel GD za raziskave in tehnološki razvoj za pobude v skladu s členom 185 PDEU in ki se bodo uporabljale tudi za skupni program PRIMA.

Odgovornosti služb Komisije ter namenske izvedbene strukture programa PRIMA (PRIMA-IS) in sodelujočih držav bodo opredeljene v temeljnem aktu in sporazumu o prenosu pooblastil.

Struktura PRIMA-IS bo pred podpisom sporazuma o prenosu pooblastil predhodno preverjena v skladu z zahtevami iz člena 61 finančne uredbe. Struktura PRIMA-IS pripravlja celovita letna poročila, vključno z mnenji revizorjev in izjavo o upravljanju, ter je odgovorna za predhodni nadzor odhodkov za vse posredne ukrepe, ki jih financira struktura PRIMA-IS.

V skladu s finančno uredbo bodo morale sodelujoče države zagotoviti tudi ustrezna finančna jamstva, in sicer pravočasno, najpozneje pa preden Komisija podpiše sporazum o prenosu pooblastil.

Sodelujoče države bodo določile stroške svojih dejavnosti v skladu z običajnimi računovodskimi praksami in standardi zadevnih sodelujočih držav ter veljavnimi mednarodnimi računovodskimi standardi/mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. To vključuje revizijska potrdila in izjavo o upravljanju.

Komisija je opazovalka v organu odločanja strukture PRIMA-IS ter preveri in odobri letni delovni načrt in z njim povezane proračunske načrte s sklepom Komisije in letnimi poročili. Če računovodskih izkazov ni mogoče sprejeti, se sprejmejo nadaljnji ukrepi za blaženje morebitnih finančnih tveganj in tveganj izgube ugleda za Komisijo. Kadar je to potrebno, se plačila za strukturo PRIMA-IS začasno ustavijo in/ali povrnejo, po potrebi s finančnimi jamstvi, ki so jih zagotovile sodelujoče države. Če noben od zgornjih ukrepov ne zadošča za zaščito finančnih interesov Unije ali zagotovitev ustreznega uresničevanja ciljev politike, se lahko po skrbni proučitvi izvede revizija strukture PRIMA-IS. Poleg tega se lahko Komisija po potrebi odloči, da bo začasno ustavila izvajanje sporazuma o prenosu pooblastil ali ga prekinila.

Izvajanje programa PRIMA se spremlja z letnimi poročili. Ta vključujejo natančen pregled dejavnosti programa PRIMA v primerjavi z večletnim strateškim delovnim načrtom in letnim delovnim načrtom ter napredka pri uresničevanju ciljev in posodobljenih kazalnikov iz točke 1.4.4.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

1) Zmožnost strukture PRIMA-IS, da upravlja prispevek EU in zaščiti njene finančne interese.

2) Zmožnost sodelujočih držav, da financirajo svoje prispevke k programu.

3) Pomemben vnaprejšnji prevzem obveznosti EU za leto 2020.

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Tveganje 1 – glej točko 2.1.

Tveganje 2 – prispevek EU se bo sprostil zlasti v skladu s pogoji iz temeljnega akta in sporazuma o prenosu pooblastil. V temeljnem aktu (člen 9) je predviden tudi mehanizem za ukinitev, zmanjšanje ali začasno ustavitev prispevka Unije.

Tveganje 3 – temeljni akt predvideva možnost ukinitve, zmanjšanja ali začasne ustavitve finančnega prispevka EU, če sodelujoče države ne izpolnijo pravočasno svojih obveznosti, in prerazporeditev proračunskih sredstev za druge pobude za leto 2020.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Člen 10 temeljnega akta predvideva naknadne revizije odhodkov za posredne ukrepe, ki se izvajajo v skladu s pravili iz okvirnega programa Obzorje 2020. Stroški nadzornega sistema so del upravnih odhodkov za izvajanje programa PRIMA. Ta sistem bo zagotovil razumno jamstvo in dosegel ustrezno obvladovanje opredeljenih tveganj.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Temeljni akt predvideva sklop ukrepov za preprečevanje goljufij in nepravilnosti, zlasti:

člen 11 temeljnega akta med drugim določa, da mora struktura PRIMA-IS omogočiti dostop do informacij in prostorov, ki jih Komisija potrebuje za nadzor, oceno in izvedbo revizij o izvajanju programa PRIMA, urad OLAF pa za opravljanje preiskav.

Člen 4 temeljnega akta med drugim navaja, da je prispevek EU odvisen od tega, ali program PRIMA izpolnjuje zahteve v zvezi s poročanjem iz člena 60(5) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. V skladu s členom 9 lahko Komisija ukine, zmanjša ali začasno ustavi svoj prispevek.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

dif./nedif. 14

držav Efte 15

držav kandidatk 16

tretjih držav

po členu 21(2)(b) finančne uredbe

1A

05 09 03 01 – Zagotavljanje zanesljive in zadostne preskrbe z varno hrano in drugimi biološkimi izdelki visoke kakovosti

dif.

DA

DA

DA

DA

1A

08 02 03 02 – Povečanje prehranske varnosti, razvoj trajnostnega kmetijstva, morsko in pomorsko raziskovanje ter biogospodarstvo

dif.

DA

DA

DA

DA

1A

08 02 03 05 – Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami

dif.

DA

DA

DA

DA

1A

08 02 02 01 – Vodilni položaj na področju nanotehnologije, naprednih materialov, biotehnologije ter sodobne proizvodnje in predelave

dif.

DA

DA

DA

DA

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

[This section should be filled in using the spreadsheet on budget data of an administrative nature (second document in annex to this financial statement) and uploaded to CISNET for interservice consultation purposes.]

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega
okvira

Številka

Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

GD: AGRI/H, RTD/F, RTD/I, RTD/D

Leto
2018 17

Leto
2019

Leto
2020

Leta
2021–2029

SKUPAJ

Odobritve za poslovanje

08 02 03 02

obveznosti

(1)

5 000

5 000

40 000

50 000

plačila

(2)

1 000

2 500

2 500

44 000

50 000

08 02 03 05

obveznosti

(1a)

7 500

7 500

60 000

75 000

plačila

(2a)

1 500

3 750

3 750

66 000

75 000

08 02 02 01

obveznosti

(1b)

2 500

2 500

20 000

25 000

plačila

(2b)

500

1 250

1 250

22 000

25 000

Odobritve za GD RTD
SKUPAJ

obveznosti

= 1 + 1a + 1b

15 000

15 000

120 000

150 000

plačila

= 2 + 2a + 2b

3 000

7 500

7 500

132 000

150 000



05 09 03 01

obveznosti

(1c)

5 000

5 000

40 000

50 000

plačila

(2c)

1 000

2 500

2 500

44 000

50 000

Odobritve za GD AGRI
SKUPAJ

obveznosti

= 1c

5 000

5 000

40 000

50 000

plačila

= 2c

1 000

2 500

2 500

44 000

50 000




Leto
2018 18

Leto
2019

Leto
2020

Leta
2021–2029

SKUPAJ



 Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

20 000

20 000

160 000

200 000

plačila

(5)

4 000

10 000

10 000

176 000

200 000

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (08 01 05)

(6)

0,222

0,226

0,230

0,678

Odobritve iz
RAZDELKA 1a
večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

20 222

20 226

160 230

200 678

plačila

= 5 + 6

4 222

10 226

10 230

176 000

200 678





Razdelek večletnega finančnega
okvira

5

„Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Leta
2021–2029

SKUPAJ

GD: RTD

• Človeški viri

0,204

0,208

0,212

0,624

Drugi upravni odhodki

0,018

0,018

0, 018

0,054

GD RTD SKUPAJ

odobritve

0,222

0,226

0,230

0,678

Odobritve iz
RAZDELKA 1A „Upravni odhodki“
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,222

0,226

0,230

0,678

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2018 19

Leto
2019

Leto
2020

Leto
2021–2029

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 5
večletnega finančnega okvira
SKUPAJ

obveznosti

20 222

20 226

160 230

200 678

plačila

4 222

10 226

10 230

176 000

200 678

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto
2019

Leto
2020

Leto
2021

Leto
2022

Leto
2023

Leto
2024

Leto
2025

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 20

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 21

– realizacija

predstavitveni/pilotni projekti*

3

20 000

3

20 000

3

20 000

4

30 000

4

30 000

6

40 000

6

40 000

29

200 000

SPECIFIČNI CILJ št. 2 ...

– realizacija

projekti R&R**

15

20 000

15

20 000

15

20 000

20

30 000

20

30 000

30

40 000

30

40 000

145

200 000

STROŠKI SKUPAJ

18

40 000

18

40 000

19

55 000

24

65 000

24

65 000

36

67 500

36

67 500

175

400 000

* Prispevek EU, uporabljen za 10 predstavitvenih projektov s povprečnimi stroški od 10 do 15 milijonov EUR in 20 pilotnih projektov s povprečnimi stroški 2,5 milijona EUR na projekt.

** Prispevek sodelujočih držav, uporabljen za projekte s povprečnimi stroški od 1 do 1,5 milijona EUR.

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

   Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Leta
2021–2029

SKUPAJ

RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni odhodki

Seštevek za RAZDELEK 5
večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 5 22
večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,204

0,208

0,212

0,624

Drugi
upravni odhodki

0,018

0,018

0,018

0,054

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 5
večletnega finančnega okvira

0,222

0,226

0,230

0,678

SKUPAJ

0,222

0,226

0,230

0,678

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene upravljanju ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

   Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto

2018

Leto

2019

Leto

2020

Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

08 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije)

08 01 01 02 (delegacije)

08 01 05 01 (posredne raziskave)

1

1

1

10 01 05 01 (neposredne raziskave)

 Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 23

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev)

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah)

XX 01 04 yy 24

– na sedežu

– na delegacijah

08 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

1

1

1

10 01 05 02 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

2

2

2

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Uradniki in pogodbeni uslužbenci

Človeški viri iz oddelka 8.2.1 so izračunani na podlagi povprečnih stroškov v znesku 134 000 EUR na uradnika in 70 000 EUR na pogodbenega uslužbenca, ki se poviša za 2 % na leto.

Glavne naloge, ki izhajajo iz ukrepa, bodo:

sodelovanje na sestankih odbora PRIMA in raziskovalnega sveta PRIMA kot člani, +/– 3 do 4 dvodnevni sestanki/leto;

opazovalci pri ocenjevanju predlogov za program PRIMA, 2 do 3 dni na leto;

sodelovanje na delavnicah in dogodkih za razširjanje rezultatov, 2- do 3-krat na leto;

pogajanja in priprava sporazuma s strukturo PRIMA-IS;

priprava letnih odločb o financiranju in povezanih plačilih;

odobritev letnega delovnega načrta;

spremljanje izvajanja na podlagi letnih poročil ter usklajevanje vmesnih in končnih ocenjevanj;

finančna in zakonodajna revizija izvajanja programa PRIMA.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

   Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

   Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

   Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

⌧ V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto
2018

Leto
2019

Leto
2020

Leto
2021

Leto
2022

Leto
2023

Prevzete obveznosti sodelujočih držav v programu PRIMA

20 000

20 000

20 000

30 000

30 000

40 000

40 000

200 000

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

20 000

20 000

20 000

30 000

30 000

40 000

40 000

200 000



3.3.Ocenjene posledice za prihodke

   Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

   za lastna sredstva,

   za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 25

Leto
N

Leto
N+1

Leto
N+2

Leto
N+3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) Pri skupnem programu PRIMA sodeluje 19 držav:– 11 držav članic: Ciper, Češka, Francija, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Portugalska, Slovenija in Španija;– 8 tretjih držav: Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko, Tunizija in Turčija.Od teh se je 14 držav (Ciper, Češka, Egipt, Francija, Grčija, Italija, Izrael, Libanon, Luksemburg, Malta, Maroko, Portugalska, Španija in Tunizija) strinjalo, da bodo pobudo PRIMA izvajale skupaj.
(2)

   Sklep Evropske komisije C(2016) 4614 z dne 25. julija 2016.

(3) UL C … [mnenje Odbora].
(4) Uredba (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 104).
(5) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).
(7) Uredba (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 81).
(8) Sklep Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi odločb 2006/971/ES, 2006/972/ES, 2006/973/ES, 2006/974/ES in 2006/975/ES (UL L 347, 20.12.2013, str. 965).
(9) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
(10) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
(11) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.
(12) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.
(13) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html .
(14) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(15) EFTA: Evropsko združenje za prosto trgovino. .
(16) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.
(17) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(18) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(19) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.
(20) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest ...).
(21) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.
(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(23) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(24) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(25) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.
Top