EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.2.2016

COM(2016) 42 final

2016/0021(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Minamatske konvencije o živem srebru

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Minamatska konvencija o živem srebru (v nadaljevanju „Minamatska konvencija“ ali „Konvencija“), ki je bila sklenjena pod okriljem Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), je glavni mednarodni pravni okvir za sodelovanje in ukrepanje za nadzor ter omejitev uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin ter njihovih emisij v zrak, vodo in zemljo.

Živo srebro velja za globalno nevarnost za zdravje ljudi in okolje. Izpostavljenost visokim ravnem živega srebra, tudi z zaužitjem kontaminiranih rib in morskih sadežev, lahko škoduje možganom, pljučem, ledvicam in imunskemu sistemu. Težave v zvezi z živim srebrom so čezmejne, saj lahko emisije prek zraka in vode potujejo na tisoče kilometrov od kraja, kjer se pojavijo. V odlagališčih v EU po ocenah med 40 % in 80 % vsega živega srebra izvira iz tretjih držav, večinoma iz vzhodne in jugovzhodne Azije.

Konvencija je bila oktobra 2013 sprejeta in na voljo za podpis na konferenci pooblaščencev v Kumamotu na Japonskem. Evropska Unija in enaindvajset držav članic so Konvencijo podpisale 10. oktobra 2013, Hrvaška, Ciper, Latvija in Poljska 24. septembra 2014 ter Malta 8. oktobra 2014 1 . 

Konvencija obravnava celoten življenjski cikel živega srebra, njen cilj pa je varovanje zdravja ljudi in okolja. Določa omejitve za primarni izkop živega srebra in mednarodno trgovino z živim srebrom, prepoveduje proizvodnjo, uvoz in izvoz raznovrstnih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro, določa prepovedi ali operativne pogoje za več proizvodnih postopkov, pri katerih se uporablja živo srebro, ter poziva k odvračanju novih uporab živega srebra v proizvodih in industrijskih postopkih. Poleg tega Konvencija določa ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje emisij živega srebra pri obrtniškem kopanju zlata in kopanju zlata v majhnem obsegu ter velikih industrijskih dejavnostih, vključno z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik. Zahteva tudi okolju prijazno začasno skladiščenje živega srebra in ravnanje z odpadki z živim srebrom.

EU je v zadnjih desetih letih po sprejetju Strategije Skupnosti o živem srebru leta 2005 (v nadaljnjem besedilu: Strategija), 2 ki sta jo podprla Svet Evropske unije 3 in Evropski parlament 4 , dosegla znaten napredek pri obravnavanju problema živega srebra. Strategija zajema 20 ukrepov, katerih cilj je zmanjšanje emisij živega srebra ter zmanjšanje ponudbe živega srebra in povpraševanja po njem. Poudarja čezmejni značaj emisij živega srebra in nujnost ukrepanja na svetovni ravni. Sedem ukrepov iz Strategije se zato osredotoča na podpiranje in spodbujanje mednarodnih dejavnosti. V pregledu Strategije iz leta 2010 5 je poudarjeno, da izpostavljenosti okolja in posameznikov v EU ni mogoče zmanjšati na zadovoljivo raven zgolj z nacionalnimi politikami, ampak je za učinkovito rešitev problema živega srebra potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje. Kot prvi pregled Strategije iz leta 2005 je tudi tega podprl Svet Evropske unije 6 , ki je ponovno potrdil potrebo po zmanjšanju, in če je to izvedljivo, odpravi svetovnih antropogenih emisij živega srebra v zrak, vodo in zemljo ter po okrepitvi mednarodnih prizadevanj EU za zmanjšanje emisij živega srebra in izpostavljenosti živemu srebru na svetovni ravni.

Upravni svet Programa Združenih narodov za okolje je leta 2009 začel mednarodni proces za oblikovanje globalnega pravno zavezujočega instrumenta, Unija pa je s Sklepom Sveta z dne 6. decembra 2010 dobila pooblastilo za sodelovanje v tem procesu 7 . EU je imela odločilno vlogo pri spodbujanju takšnih pogajanj, prav tako pa je vplivala na rezultat vseh šestih pogajalskih krogov Medvladnega pogajalskega odbora (2010–2014).

Vzporedno s tem predlaganim sklepom je Komisija predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta za prenos nekaterih določb Konvencije, ki še niso uveljavljene v zakonodaji EU in so opisane v poročilu o oceni učinka, priloženi k navedenemu predlogu 8 .

Minamatsko konvencijo v skladu z njenim 30. členom ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Deponiranje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi Minamatske konvencije s strani Evropske unije in njenih držav članic bi bilo treba opraviti enotno in usklajeno, da se zagotovi, da bo Konvencija za EU in njene države članice začela veljati ob istem času, kolikor je to mogoče.

Glede na navedeno je primerno, da Evropska unija Konvencijo odobri.

Besedilo Konvencije je priloženo temu sklepu.

2016/0021 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi Minamatske konvencije o živem srebru

SVET EVROPSKE UNIJE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta z dne 23. septembra 2013 9 je Unija Minamatsko konvencijo o živem srebru („Konvencijo“) podpisala 10. oktobra 2013 s pridržkom njene poznejše sklenitve.

(2)Konvencija o živem srebru je bila sprejeta 19. januarja 2013 v Ženevi. Konvencija zagotavlja okvir za nadzor in omejitev uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin ter njihovih antropogenih emisij ter izpustov v zrak, vodo in zemljo, njen namen pa je varovanje zdravja ljudi in okolja.

(3)Posebnost živega srebra je njegov čezmejni značaj. Zato je poleg nacionalnih ukrepov za zaščito posameznikov in okolja v Uniji potrebno globalno ukrepanje.

(4)Sedmi okoljski akcijski program 10 , ki določa dolgoročni cilj nestrupenega okolja, navaja, da je v ta namen treba sprejeti ukrepe, da se do leta 2020 čim bolj zmanjšajo znatni škodljivi učinki kemikalij na zdravje ljudi in okolje.

(5)Strategija Skupnosti o živem srebru iz leta 2005 11 , kakor je bila revidirana leta 2010 12 , si prizadeva za zmanjšanje emisij živega srebra, zmanjševanje ponudbe živega srebra in povpraševanja po njem, zaščito pred izpostavljenostjo živemu srebru in spodbujanje mednarodnih ukrepov v zvezi z živim srebrom.

(6)Svet ponovno potrjuje svojo zavezanost splošnemu cilju varovanja zdravja ljudi in okolja pred izpusti živega srebra in njegovih spojin z znižanjem in, če je izvedljivo, končno odpravo svetovnih izpustov antropogenega živega srebra v zrak, vodo in zemljo 13 . Konvencija prispeva k doseganju teh ciljev.

(7)Zato bi bilo treba Konvencijo v imenu Unije odobriti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Minamatska konvencija o živem srebru („Konvencija“) se v imenu Unije odobri.

Besedilo Konvencije je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, pooblaščeno, da v imenu Unije deponira listino o odobritvi iz 1. odstavka 30. člena Konvencije in s tem izrazi soglasje Unije, da jo Konvencija zavezuje.

Člen 3

Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.

V Bruslju,

(1) Estonija in Portugalska Konvencije nista podpisali, sta se pa zavezali, da jo ratificirata.

(2) Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2005 Svetu in Evropskemu Parlamentu – Strategija Skupnosti o živem srebru, COM(2005) 20 final.

(3) Sklepi Sveta o Strategiji Skupnosti o živem srebru, 2670. seja Sveta za okolje, 24.6.2005.

(4) Resolucija Evropskega parlamenta o Strategiji Skupnosti o živem srebru, P6_TA(2006)0078, 14.3.2006.

(5) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu z dne 7. decembra 2010 o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro, COM(2010) 723 final.

(6) Sklepi Sveta o pregledu Strategije Skupnosti o živem srebru, 3075. seja Sveta za okolje, 14.3.2011.

(7) Sklep Sveta o sodelovanju Unije pri pogajanjih o pravno zavezujočem instrumentu v zvezi z živim srebrom na podlagi Sklepa 25/5 Upravnega sveta Programa Združenih narodov za okolje (UNEP), 6. december 2010, 16632/10.

(8) Delovni dokument služb Komisije: Ocena učinka, spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živem srebru ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 in predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Minamatske konvencije o živem srebru, SWD (2016) 17 final.

(9) Sklep Sveta z dne 23. septembra 2013 o podpisu, v imenu Evropske unije, konvencije Minamata o živem srebru (dok. 11995/13).

(10) Sklep št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ (UL L 354, 28.12.2013, str. 171).

(11) Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2005 Svetu in Evropskemu Parlamentu – Strategija Skupnosti o živem srebru, (COM(2005) 20 final).

(12) Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu Parlamentu z dne 7. decembra 2010 o reviziji strategije Skupnosti za živo srebro, (COM(2005) 723 final).

(13) Sklepi Sveta o pregledu Strategije Skupnosti o živem srebru, 3075. seja Sveta za okolje, 14.3.2011.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 2.2.2016

COM(2016) 42 final

PRILOGA

Priloga

k

predlogu

SKLEPA SVETA

o sklenitvi Minamatske konvencije o živem srebru

Priloga

Minamatska konvencija o živem srebru

Pogodbenice te konvencije so se

ob priznavanju, da je živo srebro kemikalija, ki vzbuja zaskrbljenost po vsem svetu, ker se prenaša po zraku na dolge razdalje, ker po antropogenem vnosu dolgo ostaja v okolju, ker je sposoben biološkega kopičenja v ekosistemih in ker ima pomembne negativne učinke na človekovo zdravje in okolje,

ob sklicevanju na sklep upravnega odbora Programa Združenih narodov za okolje 25/5 z dne 20. februarja 2009 o sprožitvi mednarodne akcije za uspešno, učinkovito in usklajeno ravnanje z živim srebrom,

ob sklicevanju na 221. odstavek končnega dokumenta konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju "Prihodnost, ki jo hočemo", ki poziva k uspešnemu zaključku pogajanj o svetovno zavezujočem instrumentu o živem srebru za odpravo tveganja, ki ga ta pomeni za človekovo zdravje in okolje,

ob sklicevanju na načela izjave iz Ria o okolju in razvoju, ki jih je ponovno potrdila konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki zajemajo, med drugim, skupne, vendar različne odgovornosti, in ob priznavanju posebnih okoliščin in sposobnosti posameznih držav ter nujnosti svetovnega delovanja,

se zavedajo zdravstvenih težav, zlasti v državah v razvoju, ki so posledica izpostavljenosti ranljivih skupin prebivalstva živemu srebru, zlasti žensk in otrok ter prek njih prihodnjih generacij,

se zavedajo ranljivosti arktičnih ekosistemov in domorodnih skupnosti zaradi biomagnifikacije živega srebra in kontaminacije tradicionalne hrane ter so zlasti zaskrbljene glede stanja domorodnih skupnosti zaradi učinkov živega srebra,

ob priznavanju temeljnih opominov minamatske bolezni, zlasti resnih učinkov na zdravje in okolje, ki so posledica onesnaženja z živim srebrom, in nujnosti, da se zagotovi ustrezno ravnanje z živim srebrom in preprečijo taki dogodki v prihodnosti,

poudarjajo pomen finančne, tehnične in tehnološke podpore in usposabljanja, zlasti za dežele v razvoju in dežele z gospodarstvom v prehodu, da se okrepi usposobljenost držav za ravnanje z živim srebrom in spodbudi učinkovito izvajanje konvencije,

ob priznavanju tudi dejavnosti Svetovne zdravstvene organizacije pri varovanju človekovega zdravja v zvezi z živim srebrom in vlogo upoštevnih večstranskih okoljskih sporazumov, zlasti Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja ter njihovega odlaganja in Rotterdamske konvencije o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini,

se zavedajo, da se ta konvencija in drugi mednarodni sporazumi s področja trgovine in okolja medsebojno dopolnjujejo,

poudarjajo, da nič v tej konvenciji ne vpliva na pravice in obveznosti nobene od pogodbenic po katerem koli obstoječem mednarodnem sporazumu,

razumejo, da namen te uvodne izjave ni ustvarjanje hierarhije med to konvencijo in drugimi mednarodnimi instrumenti,

sprejemajo v vednost, da nič v tej konvenciji ne preprečuje, da bi pogodbenica sprejela dodatne notranje ukrepe, skladne z določbami te konvencije, v prizadevanju za varovanje človekovega zdravja in okolja pred izpostavljenostjo živemu srebru v skladu z drugimi mednarodnopravnimi obveznostmi te pogodbenice,

dogovorile:

1. člen

Cilj

Cilj te konvencije je varovanje človekovega zdravja in okolja pred antropogenimi emisijami in izpusti živega srebra in živosrebrovih spojin.

2. člen

Opredelitev pojmov

Za namene te konvencije:

(a) „obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu“ pomeni kopanje zlata, ki ga opravljajo posamezniki ali mala podjetja z omejenimi kapitalskimi naložbami in proizvodnjo;

(b) „najboljše razpoložljive tehnike“ pomeni tehnike, ki so najučinkovitejše pri preprečevanju, in če to ni mogoče, zmanjševanju emisij in izpustov živega srebra v zrak, vodo in zemljo in vpliva teh emisij in izpustov na celotno okolje, ob upoštevanju gospodarskih in tehničnih pogojev posamezne pogodbenice ali posameznega obrata na ozemlju te pogodbenice. V tem okviru:

(i) „najboljše“ pomeni najučinkovitejše pri doseganju visokega splošnega varstva     okolja kot celote;

(ii) „razpoložljive“ tehnike pomenijo za posamezno pogodbenico in za posamezni obrat na ozemlju te pogodbenice tiste tehnike, ki so razvite v obsegu, ki omogoča    uporabo v ustreznem industrijskem sektorju pod gospodarsko in tehnično sprejemljivimi pogoji ob upoštevanju stroškov in koristi, ne glede na to, ali se te tehnike uporabljajo ali so razvite na ozemlju te pogodbenice, če so dostopne upravljavcu    obrata, kakor ga določi ta pogodbenica, in

   (iii) „tehnike“ pomenijo uporabljeno tehnologijo, operativno prakso in način    projektiranja, gradnje, vzdrževanja, delovanja in razgradnje obratov;

(c) „najboljše okoljske prakse“ pomenijo uporabo najustreznejše kombinacije okoljskih ukrepov nadzora in strategij;

(d) „živo srebro“ pomeni elementarno živo srebro (Hg(0), CAS št. 7439-97-6);

(e) „živosrebrova spojina“ pomeni vsako snov, ki jo sestavljajo atomi živega srebra in eden ali več atomov drugih kemijskih elementov, ki jo je mogoče ločiti v posamezne sestavne dele samo s kemijsko reakcijo;

(f) „proizvod, ki vsebuje dodano živo srebro“ pomeni proizvod ali sestavino proizvoda, ki vsebuje namenoma dodano živo srebro ali živosrebrovo spojino;

(g) „pogodbenica“ pomeni državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je privolila, da jo ta konvencija zavezuje in je zanjo veljavna;

(h) „pogodbenice, ki so navzoče in glasujejo“ pomenijo pogodbenice, ki so na zasedanju pogodbenic navzoče in ki glasujejo za ali proti;

(i) „primarni izkop živega srebra“ pomeni izkop, pri katerem je glavna iskana snov živo srebro;

(j) „organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje“ pomeni organizacijo, ki so jo ustanovile suverene države določene regije in na katero so njene države članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, ter je v skladu s svojimi notranjimi postopki pravilno pooblaščena, da to konvencijo podpiše, ratificira, sprejme, odobri ali k njej pristopi; in

(k) „dovoljena uporaba“ pomeni za pogodbenico uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin v skladu s to konvencijo, kar med drugim zajema uporabo v skladu z njenim 3., 4., 5., 6. in 7. členom.

3. člen

Viri živega srebra in trgovina

1. Za namene tega člena:

(a) izraz „živo srebro“ zajema zmesi živega srebra z drugimi snovmi, vključno z živosrebrovimi zlitinami z vsebnostjo mase živega srebra najmanj 95 %, in

(b) „živosrebrova spojina“ pomeni živosrebrov (I) klorid (imenovan tudi kalomel), živosrebrov (II) oksid, živosrebrov (II) sulfat, živosrebrov (II) nitrat, cinober in živosrebrov sulfid.

2. Določbe tega člena se ne uporabljajo za:

(a) količine živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo pri laboratorijskem preskušanju ali kot referenčni standard, ali

(b) naravno prisotne sledi živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodih, kakor so neživosrebrove kovine, rude ali mineralni proizvodi, vključno s premogom, ali proizvodi iz teh materialov, in sledi, ki so v kemičnih proizvodih nenamerno prisotne, ali

(c) proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro.

3. Pogodbenica ne dovoli primarnega izkopa živega srebra na svojem ozemlju, ki se ni že opravljal, ko je konvencija zanjo začela veljati.

4. Pogodbenica dovoli primarni izkop živega srebra, ki se je na njenem ozemlju že opravljal v času, ko je konvencija zanjo začela veljati, vendar samo za obdobje največ petnajst let po tem datumu. V tem obdobju se tako pridobljeno živo srebro uporablja izključno za proizvodnjo proizvodov z dodanim živim srebrom v skladu s 4. členom in v proizvodnih postopkih v skladu s 5. členom, ali pa se odstrani v skladu z 11. členom s postopki, s katerimi živega srebra ne bi ponovno predelali, reciklirali, pridobili ter neposredno ponovno ali kakor koli drugače uporabili.

5. Pogodbenica:

(a) naredi vse potrebno, da popiše zaloge živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki presegajo 50 metričnih ton, in vire živega srebra, ki lahko ustvarijo zaloge več kakor 10 metričnih ton na leto, ki so na njenem ozemlju;

(b) če ugotovi, da pri razgradnji kloralkalnih obratov nastaja odvečno živo srebro, sprejme ukrepe za odlaganje tega živega srebra v skladu s smernicami za okoljsko varno ravnanje iz točke (a) tretjega odstavka 11. člena z uporabo postopkov, s katerimi živega srebra ne bi ponovno predelali, reciklirali, pridobili ter neposredno ponovno ali kakor koli drugače uporabili.

6. Pogodbenica ne dovoli izvoza živega srebra, razen:

(a) v pogodbenico, ki je pogodbenici izvoznici dala pisno soglasje, in izključno za:

(i)    uporabo, ki je za pogodbenico uvoznico dovoljena v skladu s to konvencijo; ali

(ii)    okoljsko varno začasno skladiščenje v skladu z 10. členom; ali

(b)    v nepogodbenico, ki je pogodbenici izvoznici dala pisno soglasje, ki zajema potrdilo, ki dokazuje:

(i)    da je nepogodbenica sprejela ukrepe za zagotavljanje varovanja človekovega zdravja in okolja ter izpolnjuje zahteve iz določb 10. in 11. člena in

(ii)    da bo živo srebro uporabljeno izključno za namen, ki je dovoljen pogodbenici te konvencije ali za okoljsko varno začasno skladiščenje iz 10. člena.

7. Pogodbenica izvoznica lahko kot pisno soglasje iz šestega odstavka sprejme splošno uradno obvestilo, ki ga sekretariatu pošlje pogodbenica ali nepogodbenica uvoznica. V tem splošnem uradnem obvestilu so navedeni pogoji, pod katerimi pogodbenica ali nepogodbenica uvoznica daje svoje soglasje. Pogodbenica ali nepogodbenica lahko to uradno obvestilo kadar koli prekliče. Sekretariat vodi javno evidenco vseh teh uradnih obvestil.

8. Pogodbenica ne dovoli uvoza živega srebra iz nepogodbenice, ki ji je dala svoje pisno soglasje, če ta nepogodbenica ne predloži potrdila, da živo srebro ni iz virov, ki v skladu s tretjim odstavkom ali točko (b) petega odstavka niso dovoljeni.

9. Pogodbenica, ki da splošno uradno obvestilo o soglasju v skladu s sedmim odstavkom, se lahko odloči, da ne uporabi osmega odstavka pod pogojem, da ohrani celovite omejitve za izvoz živega srebra in je sprejela notranje ukrepe za zagotovitev, da se z uvoženim živim srebrom ravna za okolje varno. Pogodbenica o tem sklepu uradno obvesti sekretariat, obvestilo pa zajema opis izvoznih omejitev in domačih predpisanih ukrepov, ter podatke o količinah in državah izvora živega srebra, ki ga uvaža iz nepogodbenic. Sekretariat vodi javno evidenco vseh teh uradnih obvestil. Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti konvencije pregleda in ovrednoti ta uradna obvestila in priložene informacije v skladu s 15. členom in po potrebi pripravi priporočila za konferenco pogodbenic.

10. Postopek iz devetega odstavka je na voljo do zaključka drugega zasedanja konference pogodbenic. Če konferenca pogodbenic z navadno večino navzočih in glasujočih pogodbenic ne odloči drugače, po tem času ni več na voljo, razen za pogodbenico, ki je predložila uradno obvestilo v skladu z devetim odstavkom pred koncem drugega zasedanja konference pogodbenic.

11. Pogodbenica vključi v poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, informacije o izpolnjevanju zahtev iz tega člena.

12. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju pripravi dodatne usmeritve glede tega člena, zlasti glede točke (a) petega odstavka, šestega in osmega odstavka, ter oblikuje in sprejme obvezno vsebino potrdila iz točke (b) šestega odstavka in osmega odstavka.

13. Konferenca pogodbenic presodi, ali trgovina s posebnimi živosrebrovimi spojinami ogroža cilj te konvencije, in se odloči, ali bi za posebne živosrebrove spojine, ki so navedene v dodatni prilogi, sprejeti v skladu s 27. členom, morali veljati pogoji iz šestega in osmega odstavka.

4. člen

Proizvodi z dodanim živim srebrom

1. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči proizvodnjo, uvoz ali izvoz proizvodov z dodanim živim srebrom iz I. dela priloge A po dnevu, določenem za opustitev teh proizvodov, razen če je v prilogi A navedena izjema ali je pogodbenica prijavila izjemo v skladu s 6. členom.

2. Kot drugo možnost lahko pogodbenica ob ratifikaciji ali ko zanjo začne veljati sprememba priloge A navede, da bo izvajala drugačne ukrepe ali strategije za ravnanje s proizvodi iz I. dela priloge A. Pogodbenica lahko uporabi to možnost samo, če lahko dokaže, da je že zmanjšala na najmanjšo raven proizvodnjo, uvoz in izvoz velike večine proizvodov iz I. dela priloge A in da je izvedla ukrepe ali strategije za zmanjšanje uporabe živega srebra v dodatnih proizvodih, ki niso navedeni v I. delu priloge A v času, ko sekretariat uradno obvesti o odločitvi, da bo uporabila to možnost. Poleg tega pogodbenica, ki izbere to možnost:

(a)    ob prvi priložnosti sporoči konferenci pogodbenic opis izvedenih ukrepov ali strategij, vključno s količinskim ovrednotenjem doseženih zmanjšanj;

(b)    izvede ukrepe ali strategije za zmanjšanje uporabe živega srebra v proizvodih iz I. dela priloge A, za katere še ni dosegla najnižje vrednosti;

(c)    prouči dodatne ukrepe za doseganje nadaljnjih zmanjšanj in

(d)    ni upravičena do izjem v skladu s 6. členom za nobeno od kategorij proizvodov, glede katerih se je odločila za drugo možnost.

Konferenca pogodbenic v okviru postopka pregleda iz osmega odstavka pregleda napredek in učinkovitost ukrepov, sprejetih v skladu s tem odstavkom, najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za proizvode z dodanim živim srebrom, navedene v II. delu priloge A, v skladu z določbami te priloge.

4. Na podlagi informacij, ki jih predložijo pogodbenice, sekretariat zbira in hrani informacije o proizvodih z dodanim živim srebrom in njihovih nadomestkih ter omogoči njihovo javno dostopnost. Sekretariat prav tako omogoči javno dostopnost vseh drugih pomembnih informacij, ki jih predložijo pogodbenice.

5. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe, da prepreči vgraditev proizvodov z dodanim živim srebrom, katerih proizvodnja, uvoz ali izvoz niso dovoljeni po tem členu, v sestavljene proizvode.

6. Vsaka pogodbenica poizkuša preprečiti proizvodnjo in trgovinsko razširjanje proizvodov z dodanim živim srebrom, ki niso v skladu z nobeno rabo, ki je bila za te proizvode znana pred dnem, ko je konvencija zanjo začela veljati, razen če ocena tveganj in koristi proizvoda ne pokaže, da je koristen za okolje ali človekovo zdravje. Pogodbenica po potrebi zagotovi sekretariatu informacije o teh proizvodih, vključno z vsemi informacijami o tveganjih in koristih takega proizvoda za okolje in človekovo zdravje. Sekretariat omogoči, da je taka informacija na voljo javnosti.

7. Katera koli pogodbenica lahko predlaga sekretariatu vključitev proizvoda z dodanim živim srebrom v prilogo A; predlog mora zajemati informacijo o dostopnosti, tehnični in gospodarski izvedljivosti ter o tveganjih in koristih za okolje in zdravje nadomestkov brez dodanega živega srebra za ta proizvod ob upoštevanju informacij četrtega odstavka.

8. Konferenca pogodbenic pregleda prilogo A in lahko predlaga spremembe te priloge v skladu s 27. členom najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

9. Pri pregledu priloge A v skladu z osmim odstavkom mora konferenca pogodbenic upoštevati najmanj naslednje:

(a)    vse predloge, predložene v skladu s sedmim odstavkom;

(b)    informacije, dane v skladu s četrtim odstavkom; in

(c)    v kolikšni meri so za pogodbenice dostopne nadomestne rešitve brez živega srebra, ki so tehnično in gospodarsko mogoče, ob upoštevanju tveganj in koristi za okolje in človekovo zdravje.

5. člen

Proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebro

ali živosrebrove spojine

1. Za namen tega člena in priloge B proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine, ne zajemajo postopkov, v katerih se uporabljajo proizvodi z dodanim živim srebrom, postopkov za proizvodnjo proizvodov z dodanim živim srebrom ali postopkov za obdelavo odpadkov, ki vsebujejo živo srebro.

2. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da prepreči uporabo živega srebra ali živosrebrovih spojin v proizvodnih postopkih iz I. dela priloge B po dnevu, v tej prilogi določenem za opustitev teh postopkov, razen če je pogodbenica prijavila izjemo v skladu s 6. členom.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe za omejitev uporabe živega srebra ali živosrebrovih spojin v postopkih iz II. dela priloge B v skladu z določbami te priloge.

4. Na podlagi informacij, ki jih predložijo pogodbenice, sekretariat zbira in hrani informacije o postopkih, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine in njihove nadomestne rešitve, ter zagotovi njihovo javno dostopnost. Pogodbenice lahko predložijo tudi druge pomembne podatke, za katere sekretariat zagotovi javno dostopnost.

5. Pogodbenica, ki ima enega ali več obratov, ki uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine v proizvodnih postopkih iz priloge B:

(a)    sprejme ukrepe za obvladovanje emisij in izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz teh obratov,

(b)    vključi informacijo o ukrepih, ki jih je sprejela v skladu s tem odstavkom, v svoja poročila, ki jih pošlje v skladu z 21. členom, in

(c)    naredi vse potrebno, da ugotovi, kateri obrati na njenem ozemlju uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine v postopkih iz priloge B, in najpozneje tri leta po začetku veljavnosti Konvencije zanjo predloži sekretariatu informacijo o številu in vrsti teh obratov ter ocenjeni letni količini živega srebra ali živosrebrovih spojin, ki se uporabljajo v teh obratih. Sekretariat omogoči, da je taka informacija na voljo javnosti.

6. Pogodbenice ne dovolijo, da bi obrati, ki pred dnevom začetka veljavnosti te konvencije za tako pogodbenico niso obstajali, uporabljali živo srebro ali živosrebrove spojine v proizvodnih postopkih iz priloge B. Za te obrate izjeme niso mogoče.

7. Vsaka pogodbenica poizkuša preprečiti razvoj obratov, ki uporabljajo kakršen koli drug proizvodni postopek, v katerem se namerno uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine, ki niso obstajali pred začetkom veljavnosti te konvencije, razen če lahko pogodbenica konferenci pogodbenic prepričljivo dokaže, da je postopek

pomembno koristen za okolje in zdravje in da ni tehnično in gospodarsko izvedljivih nadomestnih rešitev brez živega srebra, ki bi bile enako koristne.

8. Pogodbenice se spodbujajo, da izmenjujejo informacije o upoštevnih novih tehnoloških napredkih, gospodarsko in tehnično izvedljivih nadomestnih rešitvah brez živega srebra ter možnih ukrepih in tehnikah za zmanjšanje in, kadar je to mogoče, odpravo uporabe živega srebra in živosrebrovih spojin pri proizvodnih postopkih iz Priloge B ter emisij in izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin iz navedenih proizvodnih postopkov.

9. Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembo priloge B z namenom vpisa proizvodnega postopka, v katerem se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine. Predlog mora vsebovati informacije o dostopnosti, tehnični in ekonomski izvedljivosti ter o tveganjih in koristih za okolje in zdravje nadomestnih rešitev brez dodanega živega srebra za ta postopek.

10. Konferenca pogodbenic pregleda prilogo B in lahko predlaga spremembe te priloge v skladu s 27. členom najpozneje pet let po začetku veljavnosti te konvencije.

11. Pri pregledu priloge B v skladu z desetim odstavkom mora konferenca pogodbenic upoštevati najmanj:

(a)    vse predloge, predložene v skladu z devetim odstavkom;

(b)    informacije, dane v skladu s četrtim odstavkom; in

(c)    v kolikšni meri so za pogodbenice dostopne nadomestne rešitve brez živega srebra, ki so tehnično in gospodarsko izvedljive, ob upoštevanju tveganj in koristi za okolje in človekovo zdravje.

6. člen

Izjeme, ki so na voljo pogodbenicam na njihovo zahtevo

1. Vsaka država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko prijavi eno ali več izjem od dneva opustitve iz prilog A in B, v nadaljnjem besedilu „izjema“, s pisnim uradnim obvestilom sekretariatu:

(a)    ko postane pogodbenica te konvencije ali

(b)    če se s spremembo v prilogo A doda proizvod z dodanim živim srebrom ali v prilogo B kakršen koli proizvodni postopek, v katerem se uporablja živo srebro, najpozneje na dan, ko sprejeta sprememba začne veljati za to pogodbenico.

K vsaki taki prijavi mora biti priloženo pojasnilo, zakaj pogodbenica potrebuje izjemo.

2. Izjema se lahko evidentira za kategorijo iz priloge A ali B ali za podkategorijo, ki jo določi država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje.

3. Vsaka pogodbenica z eno ali več izjemami se vpiše v register. Sekretariat vzpostavi in vzdržuje register ter omogoči, da je na voljo javnosti.

4. Register zajema:

(a)    seznam pogodbenic, ki imajo eno ali več izjem;

(b)    izjemo ali izjeme, ki so evidentirane za vsako pogodbenico, in

(c)    dan prenehanja veljavnosti za vsako izjemo.

5. Če pogodbenica v registru ni navedla krajšega obdobja, veljavnost vseh izjem v skladu s prvim odstavkom preneha pet let po upoštevnem datumu opustitve iz priloge A ali B.

6. Na zahtevo pogodbenice lahko konferenca pogodbenic sklene podaljšati izjemo za nadaljnjih pet let, če pogodbenica ne zaprosi za krajše obdobje. Pri odločanju konferenca pogodbenic upošteva:

(a)    poročilo pogodbenice, v katerem ta utemelji potrebo za podaljšanje izjeme in navede izvedene in načrtovane dejavnosti za odpravo potrebe po izjemi takoj, ko bo to mogoče;

(b)    razpoložljive informacije, vključno glede razpoložljivosti nadomestnih proizvodov in postopkov brez živega srebra ali pri katerih se rabi manj živega srebra kakor pri uporabi, za katero velja izjema, in

(c)    načrtovane ali izvajane dejavnosti za zagotavljanje okolju varnega skladiščenja živega srebra in odlaganja živosrebrovih odpadkov.

Izjema se lahko podaljša samo enkrat za vsak proizvod in za vsak določeni datum njegove opustitve.

7. Pogodbenica lahko kadar koli umakne izjemo s pisnim obvestilom sekretariatu. Umik izjeme začne veljati na dan, določen v obvestilu.

8. Ne glede na določbe prvega odstavka nobena država ali organizacija za regionalno povezovanje ne more prijaviti izjeme pet let po dnevu opustitve zadevnega proizvoda ali postopka, navedenega v prilogi A ali B, razen če ena ali več pogodbenic ostane evidentirana za izjemo za ta proizvod ali postopek, potem ko jim je bilo odobreno podaljšanje v skladu s šestim odstavkom. V takem primeru lahko država ali organizacija za regionalno povezovanje ob rokih, navedenih v točkah (a) in (b) prvega odstavka, prijavi izjemo za tak proizvod ali postopek, ki poteče deset let po upoštevnem dnevu opustitve.

9. Nobena pogodbenica ne more imeti veljavne izjeme po poteku desetih let od dneva za opustitev proizvoda ali postopka, navedenega v prilogi A ali B.

7. člen

Obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu

1. Ukrepi, navedeni v tem členu in prilogi C, se uporabljajo za obrtniško kopanje zlata in za kopanje zlata v majhnem obsegu ter za postopke, v katerih se za pridobivanje zlata iz rude uporablja amalgamacija z živim srebrom.

2. Vsaka pogodbenica, na ozemlju katere poteka obrtniško kopanje in pridobivanje zlata ter kopanje in pridobivanje zlata v majhnem obsegu po tem členu, sprejme ukrepe za zmanjšanje, in če je to izvedljivo, prenehanje uporabe živega srebra in živosrebrovih spojih pri takem kopanju in pridobivanju ter emisij in izpustov živega srebra v okolje pri tem pridobivanju in kopanju.

3. Vsaka pogodbenica, ki kadar koli ugotovi, da obseg obrtniškega kopanja in pridobivanja zlata ter kopanja in pridobivanja zlata v majhnem obsegu na njenem ozemlju ni zanemarljiv, o tem uradno obvesti sekretariat. V takem primeru pogodbenica:

(a)    pripravi in izvede državni akcijski načrt v skladu s prilogo C;

(b)    predloži svoj državni akcijski načrt sekretariatu najpozneje tri leta po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico ali tri leta po uradnem obvestilu sekretariatu, kar je pač pozneje, in

(c)    od takrat naprej vsaka tri leta pregleda napredek pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tem členu in vključi izsledke teh pregledov v poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom.

4. Pogodbenice lahko sodelujejo med seboj in s pomembnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti, kakor je primerno, za doseganje ciljev tega člena. Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    oblikovanje strategij za preprečevanje preusmerjanja živega srebra ali živosrebrovih spojin za uporabo v obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata ter kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu;

(b)    pobude na področju izobraževanja, ozaveščanja in krepitve usposobljenosti;

(c)    spodbujanje raziskovanja trajnostnih nadomestnih rešitev brez živega srebra;

(d)    zagotavljanje tehnične in finančne pomoči;

(e)    partnerstva za pomoč pri izvajanju zavez iz tega člena in

(f)    uporabo obstoječih mehanizmov za izmenjavo informacij za spodbujanje znanja, najboljših okoljskih praks in nadomestnih tehnologij, ki so okoljsko, tehnično, socialno in gospodarsko izvedljive.

8. člen

Emisije

1. Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje emisij živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v ozračje z ukrepi za nadzorovanje emisij iz točkovnih virov, ki spadajo v kategorije virov, navedene v prilogi D.

2. Za namene tega člena:

(a)    „emisije“ pomenijo sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v ozračje;

(b)    „upoštevni vir“" pomeni vir, ki spada v eno od kategorij virov iz priloge D. Pogodbenica se lahko odloči, da vzpostavi merila za določitev virov glede na kategorijo vira iz priloge D, vendar pa morajo ta merila za vsako kategorijo zajemati najmanj 75 % emisij te kategorije;

(c)    „nov vir“ pomeni vsak upošteven vir v okviru kategorije iz priloge D, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu:

(i)    začetka veljavnosti te konvencije za pogodbenico; ali

(ii)    začetka veljavnosti spremembe priloge D za to pogodbenico, če za vir začnejo veljati določbe te konvencije le na podlagi take spremembe;

(d)    „bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje emisij, razen spremembe emisij, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;

(e)    „obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;

(f)    „mejna vrednost emisij“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje emisij živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.

3. Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor emisij, ter pričakovane cilje in rezultate. Načrti se predložijo konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom.

4. Vsaka pogodbenica za svoje nove vire zahteva uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor, in če je mogoče, zmanjšanje emisij takoj, ko je to izvedljivo, vendar najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Pogodbenica lahko uporablja mejne vrednosti emisij, ki so združljive z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik.

5. Kar zadeva obstoječe vire, vsaka pogodbenica v kakršen koli nacionalni načrt vključi in izvaja enega ali več izmed naslednjih ukrepov, ob upoštevanju domačih okoliščin ter gospodarske in tehnične izvedljivosti ter cenovne sprejemljivosti ukrepov, čim prej, vendar najpozneje v desetih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico:

(a)    količinsko opredeljeni cilj za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje emisij iz upoštevnih virov;

(b)    mejne vrednosti emisij za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje emisij iz upoštevnih virov;

(c)    uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor emisij iz upoštevnih virov;

(d)    strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad emisijami živega srebra;

(e)    alternativne ukrepe za zmanjšanje emisij iz upoštevnih virov.

6. Pogodbenice lahko uporabijo iste ukrepe za vse upoštevne vire ali pa sprejmejo različne ukrepe za posamezne kategorije virov. Cilj ukrepov, ki jih sprejme pogodbenica, je sčasoma doseči razumen napredek pri zmanjševanju emisij.

7. Vsaka pogodbenica takoj, ko je to izvedljivo, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco emisij iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco posodablja.

8. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju sprejme usmeritve o:

(a)    najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe za zmanjšanje navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero ter

(b)    podpori pogodbenicam pri izvajanju ukrepov iz petega odstavka, zlasti pri določanju ciljev in mejnih vrednosti emisij.

9. Konferenca pogodbenic takoj, ko je mogoče, sprejme usmeritve o:

(a)    merilih, ki jih lahko pogodbenice oblikujejo v skladu s točko (b) drugega odstavka;

(b)    metodologiji za pripravo evidenc emisij.

10. Konferenca pogodbenic redno preverja in po potrebi posodablja usmeritve, pripravljene v skladu z osmim in devetim odstavkom. Pogodbenice pri izvajanju zadevnih določb tega člena upoštevajo te usmeritve.

11. Informacijo o izvajanju tega člena pogodbenice vključijo v svoja poročila, ki jih predložijo v skladu z 21. členom, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s četrtim do sedmim odstavkom, ter o učinkovitosti ukrepov.

9. člen

Izpusti

1. Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v zemljo in vodo iz upoštevnih točkovnih virov, ki niso obravnavani v drugih določbah te konvencije.

2. Za namene tega člena:

(a)    „izpusti“ pomenijo sproščanje živega srebra ali živosrebrove spojine v zemljo ali vodo;

(b)    „upoštevni vir“ pomeni vsak pomemben antropogeni točkovni vir izpusta, kakor ga opredeli pogodbenica, ki ni obravnavan v drugih določbah te konvencije;

(c)    „novi vir“ pomeni vsak upošteven vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu začetka veljavnosti te konvencije za zadevno pogodbenico;

(d)    „bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov, razen spremembe izpustov, ki je posledica zbiranja stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica;

(e)    „obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir;

(f)    „mejna vrednost izpustov“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“.

3. Vsaka pogodbenica najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico določi kategorije upoštevnih točkovnih virov in ta seznam od takrat naprej posodablja.

4. Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor izpustov, ter pričakovane cilje in rezultate. Načrti se predložijo konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom.

5. Ukrepi po potrebi zajemajo eno ali več od naštetega:

(a)    mejne vrednosti izpustov za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov;

(b)    uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov iz upoštevnih virov;

(c)    strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra;

(d)    druge ukrepe za zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov.

6. Pogodbenica takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco izpustov iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco vodi in posodablja.

7. Konferenca pogodbenic takoj, ko je mogoče, sprejme usmeritve o:

(a)    najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe za zmanjšanje navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero;

(b)    metodologiji za pripravo evidenc izpustov.

8. Vsaka pogodbenica v svoja poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, vključi informacijo o izvajanju tega člena, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s tretjim do šestim odstavkom, in o učinkovitosti ukrepov.

10. člen

Okolju varno začasno skladiščenje živega srebra,

razen odpadkov, ki vsebujejo živo srebro

1. Ta člen se uporablja za začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin, kakor so opredeljeni v 3. členu, ki niso zajeti v opredelitvi odpadkov z živim srebrom iz 11. člena.

2. Pogodbenica sprejme ukrepe, da zagotovi, da se začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin, namenjenih za uporabo, ki je pogodbenici dovoljena v skladu s to konvencijo, izvaja za okolje varno ob upoštevanju vseh smernic in v skladu z vsemi zahtevami, sprejetimi v skladu s tretjim odstavkom.

3. Konferenca pogodbenic sprejme smernice za okolju varno začasno skladiščenje živega srebra in živosrebrovih spojin ob upoštevanju vseh upoštevnih smernic, oblikovanih v skladu z Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja

ter drugih upoštevnih smernic. Konferenca pogodbenic lahko sprejme zahteve za začasno skladiščenje z dodatno prilogo k tej konvenciji v skladu s 27. členom.

4. Pogodbenice ustrezno sodelujejo med seboj in pristojnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti za krepitev usposobljenosti za okolju varno začasno skladiščenje takega živega srebra in živosrebrovih spojin.

11. člen

Odpadki z živim srebrom

1. Za pogodbenice Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov prek meja in njihovega odstranjevanja se za odpadke, ki jih obravnava ta konvencija, uporabljajo ustrezne opredelitve iz Baselske konvencije. Pogodbenice te konvencije, ki niso pogodbenice Baselske konvencije, uporabljajo njene opredelitve kot smernice, ki se uporabljajo za odpadke, obravnavane v tej konvenciji.

2. Za namen te konvencije so odpadki z živim srebrom snovi ali predmeti:

(a)        narejeni iz živega srebra ali živosrebrovih spojin;

(b)    ki vsebujejo živo srebro ali živosrebrove spojine; ali

(c)    ki so onesnaženi z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami;

   v količinah, ki presegajo prag, kakor ga v dogovoru določi konferenca pogodbenic v sodelovanju z ustreznimi organi Baselske konvencije, ki jih odstranjujejo, ki jih nameravajo odstraniti ali ki jih je treba odstraniti v skladu z določbami notranjega prava ali te konvencije. Ta opredelitev ne zajema zgornje plasti, odpadnega materiala in jalovine iz rudarjenja, razen iz primarnega izkopa živega srebra, če ne vsebujejo živega srebra ali živosrebrovih spojin v količini, ki presega mejo, določeno na konferenci pogodbenic.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, da:

(a)    se z odpadki z živim srebrom ravna na okolju varen način ob upoštevanju smernic, oblikovanih v skladu z Baselsko konvencijo in v skladu z zahtevami, ki jih sprejme konferenca pogodbenic z dodatno prilogo v skladu s 27. členom. Pri pripravi teh zahtev konferenca pogodbenic upošteva predpise in programe pogodbenic za ravnanje z odpadki;

(b)    se odpadki z živim srebrom zbirajo, reciklirajo, pridobijo ali neposredno ponovno uporabijo izključno za namen, ki je dovoljen pogodbenici te konvencije, ali za okolju varno odstranitev v skladu s točko (a) tretjega odstavka;

(c)    odpadki z živim srebrom pogodbenic Baselske konvencije ne prehajajo prek mednarodnih meja razen za namen okolju varnega odstranjevanja v skladu s tem členom in Baselsko konvencijo. V okoliščinah, ko se za prevoz prek mednarodnih meja Baselska konvencija ne uporablja, pogodbenica dovoli tak prevoz le ob upoštevanju ustreznih mednarodnih pravil, standardov in smernic.

4. Konferenca pogodbenic si prizadeva tesno sodelovati z ustreznimi organi Baselske konvencije pri reviziji in posodobitvi, kakor je primerno, smernic iz točke (a) tretjega odstavka.

5. Pogodbenice se spodbujajo, da sodelujejo med seboj in z zadevnimi medvladnimi organizacijami ter drugimi subjekti, kakor je primerno, za razvijanje in ohranjanje svetovne, regionalne in domače usposobljenosti za ravnanje z odpadki z živim srebrom na okolju varen način.

12. člen

Onesnažena območja

1. Vsaka pogodbenica si prizadeva pripraviti ustrezne strategije za odkrivanje in ocenjevanje območij, ki so onesnažena z živim srebrom ali živosrebrovimi spojinami.

2. Vse dejavnosti za zmanjševanje tveganja, ki ga predstavljajo taka območja, se izvajajo za okolje varno in zajemajo, kadar je to primerno, oceno tveganja za človekovo zdravje in okolje zaradi živega srebra in živosrebrovih spojin, ki jih vsebujejo.

3. Konferenca pogodbenic sprejme smernice za upravljanje onesnaženih območij, ki lahko vsebujejo metode in pristope za:

(a)    ugotovitev in opredelitev značilnosti območja;

(b)    spodbujanje javnosti;

(c)        oceno tveganja za človekovo zdravje in okolje;

(d)    možne rešitve za upravljanje tveganj, ki jih predstavljajo onesnažena območja;

(e)    oceno koristi in stroškov ter

(f)    ovrednotenje rezultatov.

4. Pogodbenice se spodbujajo, da sodelujejo pri oblikovanju strategij in izvajanju dejavnosti za ugotavljanje, ocenjevanje, določanje prednostnih nalog, upravljanje in po potrebi saniranje onesnaženih območij.

13. člen

Finančni viri in mehanizem

1. Vsaka pogodbenica se obveže, da po svojih zmožnostih zagotavlja v skladu s svojimi politikami, prednostnimi nalogami, načrti in programi vire za tiste državne dejavnosti, ki so namenjene izpolnjevanju ciljev te konvencije. Taki viri lahko zajemajo domača finančna sredstva prek ustreznih

politik, razvojnih strategij in državnih proračunov ter dvostranska in večstranska sredstva kot tudi vključevanje zasebnega sektorja.

2. Celotna učinkovitost izvajanja te konvencije s strani držav pogodbenic v razvoju je odvisna od izvajanja tega člena.

3. Spodbujajo se večstranski, regionalni in dvostranski viri na področju finančne in tehnične pomoči ter krepitve sposobnosti in prenosa tehnologije, da nemudoma okrepijo in razširijo svoje dejavnosti v zvezi z živim srebrom v podporo držav pogodbenic v razvoju pri njihovem izvajanju te konvencije glede finančnih sredstev, tehnične pomoči in prenosa tehnologije.

4. Pogodbenice morajo pri financiranju v celoti upoštevati posebne potrebe in položaj malih otoških pogodbenic v razvoju ali najmanj razvitih pogodbenic.

5. Določi se mehanizem za zagotavljanje ustreznih, predvidljivih in pravočasnih finančnih virov. Mehanizem je namenjen pomoči državam pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po tej konvenciji.

6. Mehanizem zajema:

(a)    Sklad za svetovno okolje in

(b)    poseben mednarodni program za pomoč pri usposabljanju in za tehnično pomoč.

7. Sklad za svetovno okolje zagotavlja nove, predvidljive, ustrezne in pravočasne finančne vire za pokrivanje stroškov pomoči pri izvajanju te konvencije skladno z dogovorom na konferenci pogodbenic. Za potrebe te konvencije Sklad za svetovno okolje deluje po smernicah konference pogodbenic in ji je odgovoren. Konferenca pogodbenic zagotovi smernice glede celovite strategije, politik, prednostnih nalog in meril upravičenosti za dostop do finančnih virov in njihovo uporabo. Poleg tega konferenca pogodbenic zagotovi smernice glede indikativnega seznama kategorij dejavnosti, ki bi lahko dobile pomoč Sklada za svetovno okolje. Slednji zagotavlja vire za pokritje dogovorjene zgornje meje stroškov svetovnih okoljskih koristi in celotnih dogovorjenih stroškov nekaterih zagonskih dejavnosti.

8. Pri zagotavljanju virov za dejavnost bi moral Sklad za svetovno okolje upoštevati razmerje med potencialnim zmanjšanjem živega srebra, ki ga dosežemo z izvajanjem predlagane dejavnosti, in s tem povezanimi stroški.

9. Za potrebe te konvencije bo program iz točke (b) šestega odstavka deloval po smernicah konference pogodbenic in ji bo odgovoren. Konferenca pogodbenic na prvem zasedanju odloči o gostiteljici za program, ki mora biti že obstoječa ustanova, in tej ustanovi zagotovi smernice tudi glede njegovega trajanja. Vse pogodbenice in drugi zadevni deležniki so vabljeni, da prostovoljno zagotovijo finančne vire za program.

10. Konferenca pogodbenic in subjekti, ki sestavljajo mehanizem, sprejmejo dogovore za uveljavitev zgornjih odstavkov na prvem zasedanju konference pogodbenic.

11. Konferenca pogodbenic bo najpozneje na svojem tretjem zasedanju, potem pa redno, pregledala višino financiranja, smernice, ki jih je konferenca pogodbenic dala subjektom, odgovornim za delovanje mehanizma, ustanovljenega po tem členu, in njegovo učinkovitost, ter njihovo sposobnost za odzivanje na spremenljive potrebe pogodbenic držav v razvoju in pogodbenic z gospodarstvom v prehodu. Na podlagi takega pregleda ustrezno ukrepa za izboljšanje učinkovitosti mehanizma.

12. Vse pogodbenice so vabljene, da po svojih zmožnostih prispevajo v mehanizem. Mehanizem spodbuja pridobivanje sredstev iz drugih virov, tudi iz zasebnega sektorja, in si prizadeva pridobiti take vire za dejavnosti, ki jih podpira.

14. člen

Usposabljanje, tehnična pomoč in prenos tehnologije

1. Pogodbenice sodelujejo, vsaka po svojih zmožnostih, pri zagotavljanju pravočasne in ustrezne pomoči za usposabljanje in tehnično pomoč državam pogodbenicam v razvoju, zlasti najmanj razvitim državam pogodbenicam ali malim otoškim državam pogodbenicam v razvoju ter pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu, da jim pomagajo pri izvajanju njihovih obveznosti po tej konvenciji.

2. Tehnična pomoč in pomoč za usposabljanje iz prvega odstavka 13. člena se lahko zagotavljata prek regionalnih, podregionalnih ali državnih dogovorov, tudi že obstoječih regionalnih in podregionalnih centrov, prek drugih večstranskih ali dvostranskih mehanizmov in partnerstev, tudi partnerstev z zasebnim sektorjem. Potrebna sta sodelovanje in usklajevanje z drugimi mednarodnimi okoljskimi sporazumi na področju kemikalij in odpadkov, da se izboljša učinkovitost tehnične pomoči in poveča njen obseg.

3. Razvite države pogodbenice in druge pogodbenice po svojih zmožnostih spodbujajo in olajšujejo, po potrebi ob pomoči zasebnega sektorja in drugih zadevnih deležnikov razvoj, prenos in razširjanje ter dostop do najnovejših okolju varnih nadomestnih tehnologij za države pogodbenice v razvoju, zlasti najmanj razvite in male otoške države pogodbenice v razvoju ter pogodbenice z gospodarstvom v prehodu, da okrepijo njihovo sposobnost učinkovitega izvajanja te konvencije.

4. Konferenca pogodbenic najpozneje na svojem drugem zasedanju, potem pa redno in ob upoštevanju sporočil in poročil pogodbenic, tudi poročil, pripravljenih v skladu z 21. členom, in informacij, ki jih predložijo drugi zainteresirani udeleženci:

(a)    prouči informacije o obstoječih pobudah in napredku na področju nadomestnih tehnologij;

(b)    prouči potrebe pogodbenic, zlasti držav pogodbenic v razvoju, po nadomestnih tehnologijah in

(c)    ugotovi, s katerimi težavami se spopadajo pogodbenice, zlasti države pogodbenice v razvoju, pri prenosu tehnologije.

5. Konferenca pogodbenic pripravi priporočila, kako izboljšati usposabljanje, tehnično pomoč in prenos tehnologije po tem členu.

15. člen

Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti

1. Ustanovi se mehanizem, ki vključuje odbor kot pomožni organ konference pogodbenic, za spodbujanje izvajanja in preverjanje spoštovanja vseh določb te konvencije. Ta mehanizem, vključno z odborom, ima vlogo spodbujevalca in s posebno pozornostjo upošteva zadevne domače sposobnosti in okoliščine posameznih pogodbenic.

2. Odbor spodbuja izvajanje te konvencije in preverja spoštovanje vseh njenih določb. Odbor preverja posamezne in sistemske težave pri izvajanju in spoštovanju konvencije in po potrebi daje priporočila konferenci pogodbenic.

3. Odbor sestavlja 15 članov, ki jih predlagajo pogodbenice in jih izvoli konferenca pogodbenic ob ustreznem upoštevanju geografskega zastopanja na podlagi petih regij v okviru Organizacije združenih narodov; prvi člani se izvolijo na prvem zasedanju konference pogodbenic, potem pa v skladu s poslovnikom, ki ga odobri konferenca pogodbenic v skladu s petim odstavkom; člani morajo biti strokovnjaki na področju, ki je pomembno za konvencijo, in ustrezno uravnoteženo zastopati vsa strokovna področja.

4. Odbor proučuje zadeve na podlagi:

(a)    pisnih sporočil pogodbenic, ki se nanašajo na njihovo spoštovanje določb konvencije;

(b)    poročil držav v skladu z 21. členom in

(c)    zahtev konference pogodbenic.

5. Odbor sestavi svoj poslovnik, ki ga odobri konferenca pogodbenic na svojem drugem zasedanju; konferenca pogodbenic lahko odboru naloži dodatne naloge.

6. Odbor si po najboljših močeh prizadeva sprejeti svoja priporočila s soglasjem. Če so bila vsa prizadevanja za soglasje izčrpana in soglasje ni doseženo, se ta priporočila v skrajni sili sprejemajo s tričetrtinsko večino glasov članov, ki so navzoči in glasujejo, pri čemer je kvorum dve tretjini vseh članov.

16. člen

Zdravstveni vidiki

1. Pogodbenice se spodbujajo, da:

(a)    spodbujajo razvoj in izvajanje strategij in programov za odkrivanje in varovanje ogroženih populacij, zlasti ranljivih populacij, ki bi lahko vključevalo sprejem znanstvenih zdravstvenih smernic glede izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam, po potrebi določitev ciljev za zmanjševanje izpostavljenosti živemu srebru, in izobraževanje javnosti s sodelovanjem javnega zdravstvenega sektorja in drugih zadevnih sektorjev;

(b)    spodbujajo razvoj in izvajanje znanstvenih izobraževalnih in preventivnih programov glede poklicne izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam;

(c)    spodbujajo zagotavljanje ustrezne zdravstvene dejavnosti za preprečevanje, zdravljenje in oskrbo populacij, ki so prizadete zaradi izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam, ter

(d)    vzpostavijo in po potrebi okrepijo sposobnosti ustanov in zdravstvenih delavcev za preprečevanje, diagnosticiranje, zdravljenje in spremljanje zdravstvenih tveganj, povezanih z izpostavljenostjo živemu srebru in živosrebrovim spojinam.

2. Konferenca pogodbenic bi morala pri obravnavanju vprašanj ali dejavnosti, povezanih z zdravjem:

(a)    sodelovati in se posvetovati s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo dela in drugimi upoštevnimi medvladnimi organizacijami, kakor je primerno, ter

(b)    spodbujati sodelovanje in izmenjavo informacij s Svetovno zdravstveno organizacijo, Mednarodno organizacijo dela in drugimi upoštevnimi medvladnimi organizacijami, kakor je primerno.

17. člen

Izmenjava informacij

1. Vsaka pogodbenica omogoča izmenjavo:

(a)    znanstvenih, tehničnih, gospodarskih in pravnih informacij v zvezi z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami, vključno s toksikološkimi, ekotoksikološkimi in varnostnimi informacijami;

(b)    informacij o zmanjšanju ali ukinitvi proizvodnje, uporabe, trgovine, emisij in izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin;

(c)    informacij o tehnično in gospodarsko izvedljivih nadomestnih možnostih za:

(i)        proizvode, ki vsebujejo dodano živo srebro;

(ii)    proizvodne postopke, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine, in

(iii)    dejavnosti in postopke, pri katerih prihaja do emisij ali izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin;

vključno z informacijami o nevarnostih za zdravje in okolje ter o gospodarskih in družbenih stroških in koristih teh nadomestnih rešitev in

(d)    epidemioloških informacij o vplivih na zdravje, povezanih z izpostavljenostjo živemu srebru in živosrebrovim spojinam, v tesnem sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in po potrebi drugimi pristojnimi organizacijami.

2. Pogodbenice lahko izmenjujejo informacije iz prvega odstavka neposredno, prek sekretariata ali v sodelovanju z drugimi pristojnimi organizacijami, vključno po potrebi s sekretariati konvencij o kemikalijah in odpadkih.

3. Sekretariat olajšuje sodelovanje in izmenjavo informacij iz tega člena, tudi sodelovanje s pristojnimi organizacijami, vključno s sekretariati večstranskih okoljskih sporazumov in drugih mednarodnih pobud. Te informacije zajemajo poleg tistih, ki jih zagotovijo pogodbenice, informacije, pridobljene od vladnih in nevladnih organizacij ter od domačih in mednarodnih institucij, ki imajo strokovno znanje o živem srebru.

4. Vsaka pogodbenica določi nacionalno točko za stike za izmenjavo informacij v skladu s to konvencijo, vključno glede soglasja pogodbenic uvoznic iz 3. člena.

5. Za to konvencijo se informacije o zdravju in varnosti ljudi ter okolja ne štejejo za zaupne. Pogodbenice, ki si izmenjavajo druge informacije na podlagi te konvencije, varujejo vsako zaupno informacijo v skladu z medsebojnim dogovorom.

18. člen

Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje javnosti

1. Pogodbenica po svojih zmožnostih spodbuja in omogoča:

(a)    zagotavljanje razpoložljivih informacij javnosti o:

(i)    učinkih živega srebra in živosrebrovih spojin na zdravje in okolje;

(ii)    nadomestkih za živo srebro in živosrebrove spojine;

(iii)    temah, navedenih v prvem odstavku 17. člena;

(iv) izsledkih raziskav, razvoja in dejavnosti spremljanja v skladu z 19. členom in

(v) dejavnostih za izpolnjevanje njihovih obveznosti po tej konvenciji;

(b)    izobraževanje, usposabljanje in širjenje ozaveščenosti o učinkih izpostavljenosti živemu srebru in živosrebrovim spojinam na človekovo zdravje in okolje v sodelovanju s pristojnimi medvladnimi in nevladnimi organizacijami in po potrebi ranljivimi skupinami prebivalcev.

2. Pogodbenice uporabljajo obstoječe mehanizme ali razmišljajo o vzpostavitvi mehanizmov, kot so registri izpustov in prenosov onesnaževal, če je to primerno, namenjenih zbiranju in razširjanju informacij o ocenjenih letnih količinah živega srebra in živosrebrovih spojin, ki so izpuščene ali odstranjene zaradi človekovih dejavnosti.

19. člen

Raziskave, razvoj in spremljanje stanja

1. Pogodbenice si ob upoštevanju svojih okoliščin in sposobnosti prizadevajo sodelovati pri razvoju in izboljšavah:

(a)    inventarnih evidenc o uporabi, porabi in antropogenih emisijah živega srebra v zrak ter izpustih živega srebra in živosrebrovih spojin v zemljo in vodo;

(b)    oblikovanja in geografsko reprezentativnega spremljanja ravni živega srebra in živosrebrovih spojin pri ranljivih populacijah in v naravnih okoljih, zlasti biotih, kakor so ribe, morski sesalci, morske želve in ptiči, ter sodelovanja pri zbiranju in izmenjavi upoštevnih in primernih vzorcev;

(c)    ocen o vplivu živega srebra in živosrebrovih spojin na človekovo zdravje in okolje ter o njihovem socialnem, gospodarskem in kulturnem vplivu, zlasti na ranljive populacije;

(d)    usklajenih metodologij za dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s točkami (a), (b) in (c);

(e)    informacij o okoljskih ciklih, prenosu (vključno s prenašanjem in odlaganjem na velike razdalje), preoblikovanju in usodi živega srebra in živosrebrovih spojin v različnih ekosistemih ob ustreznem upoštevanju razlike med antropogenimi in naravnimi emisijami in izpusti živega srebra ter remobilizacije živega srebra s starih odlagališč;

(f)    informacij o trgovini ter prometu z živim srebrom in živosrebrovimi spojinami ter proizvodih z dodanim živim srebrom in

(g)    informacij in raziskav o tehnični in gospodarski razpoložljivosti proizvodov in postopkov brez živega srebra ter o najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah za zmanjšanje in spremljanje emisij in izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin.

2. Pogodbenice naj, kadar je to mogoče, pri izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka nadgrajujejo obstoječe mreže spremljanja in raziskovalne programe.

20. člen

Izvedbeni načrti

1. Vsaka pogodbenica lahko po začetni oceni ob upoštevanju domačih okoliščin oblikuje in uresniči izvedbeni načrt za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej konvenciji. Ta načrt predloži sekretariatu takoj po njegovi pripravi.

2. Pogodbenice lahko revidirajo in posodobijo svoje izvedbene načrte ob upoštevanju svojih domačih okoliščin in usmeritev konference pogodbenic ter drugih primernih usmeritev.

3. Pogodbenice naj se pri izvajanju nalog iz prvega in drugega odstavka posvetujejo z domačimi deležniki, da se olajšajo oblikovanje, izvajanje, pregledovanje in posodabljanje izvedbenih načrtov.

4. Pogodbenice lahko tudi usklajujejo načrte na regionalni ravni, da olajšajo izvajanje te konvencije.

21. člen

Poročanje

1. Vsaka pogodbenica prek sekretariata poroča konferenci pogodbenic o ukrepih, ki jih je sprejela za izvajanje določb te konvencije, in o učinkovitosti teh ukrepov ter možnih težavah pri izpolnjevanju ciljev konvencije.

2. Vsaka pogodbenica v svoja poročila vključi vse informacije, ki se zahtevajo v skladu s 3., 5., 7., 8. in 9. členom te konvencije.

3. Konferenca pogodbenic na svojem prvem zasedanju določi časovne roke in obliko poročil, ki jih morajo pripraviti pogodbenice, ob upoštevanju, da je zaželeno, da se poročanje usklajuje z drugimi upoštevnimi konvencijami o kemikalijah in odpadkih.

22. člen

Ocenjevanje učinkovitosti

1. Konferenca pogodbenic prvič oceni učinkovitost konvencije najpozneje šest let po začetku veljavnosti Konvencije, nato pa v časovnih presledkih, ki jih sama določi.

2. Da bi omogočili tako ocenjevanje, konferenca pogodbenic na prvem zasedanju da pobudo za oblikovanje ureditev, s katerimi si zagotovi primerljive podatke spremljanja prisotnosti in gibanja živega srebra in živosrebrovih spojin v okolju ter o trendih in ravneh živega srebra in živosrebrovih spojin, zaznanih v biotskih okoljih in ranljivih populacijah.

3. Ocenjevanje se opravi na podlagi razpoložljivih znanstvenih, okoljskih, tehničnih, finančnih in gospodarskih informacij, med katere spadajo tudi:

(a)    poročila in druge informacije, zbrane s spremljanjem, ki se predložijo konferenci pogodbenic v skladu z drugim odstavkom,

(b)    poročila, ki se predložijo v skladu z 21. členom,

(c)    informacije in priporočila, ki se predložijo v skladu s 15. členom, in

(d)    poročila in druge upoštevne informacije o izvajanju ureditev za finančno pomoč, prenos tehnologije in usposabljanje, ki so oblikovani v skladu s to konvencijo.

23. člen

Konferenca pogodbenic

1. Ustanovi se konferenca pogodbenic.

2. Prvo zasedanje konference pogodbenic skliče izvršilni direktor Programa Združenih narodov za okolje najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato bodo redna zasedanja konference pogodbenic v rednih presledkih, ki jih določi konferenca.

3. Izredna zasedanja konference pogodbenic bodo, kadar bo konferenca menila, da je to potrebno, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice, s tem da to zahtevo v šestih mesecih po sporočilu sekretariata pogodbenicam podpre najmanj tretjina pogodbenic.

4. Konferenca pogodbenic se na prvem zasedanju soglasno dogovori in sprejme poslovnik ter finančna pravila zase in za vse pomožne organe kakor tudi finančne določbe za delovanje sekretariata.

5. Konferenca pogodbenic stalno pregleduje in ocenjuje izvajanje te konvencije. Opravlja naloge, ki so ji določene s konvencijo, in v ta namen:

(a)    ustanavlja pomožne organe, ki so po njenem mnenju potrebni za izvajanje te konvencije;

(b)    sodeluje, kadar je to primerno, s pristojnimi mednarodnimi organizacijami ter z medvladnimi in nevladnimi organi;

(c)    redno pregleduje vse informacije, ki so njej in sekretariatu na voljo v skladu z 21. členom;

(d)    obravnava vsa priporočila, ki ji jih predloži Odbor za izvajanje in spoštovanje obveznosti;

(e)    obravnava in sprejme vse dodatne ukrepe, potrebne za doseganje namenov te konvencije, in

(f)    pregleduje prilogi A in B v skladu s 4. in 5. členom.

6. Združeni narodi, njihove specializirane agencije in Mednarodna agencija za atomsko energijo kakor tudi vsaka druga država nepogodbenica te konvencije so na zasedanjih konference pogodbenic lahko navzoči kot opazovalci. Kateri koli državni ali mednarodni, vladni ali nevladni organ ali agencija, ki je strokovno usposobljena za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, in ki obvesti sekretariat o svoji želji, da je navzoča na zasedanju konference pogodbenic kot opazovalec, se zasedanja lahko udeleži, če temu ne nasprotuje najmanj ena tretjina na zasedanju navzočih pogodbenic. Za udeležbo in sodelovanje opazovalcev velja poslovnik, ki ga sprejme konferenca pogodbenic.

24. člen

Sekretariat

1. Ustanovi se sekretariat.

2. Naloge sekretariata so:

(a)    da pripravlja zasedanja konference pogodbenic in njenih pomožnih organov ter da zanje opravlja potrebne storitve;

(b)    da omogoča pomoč pri izvajanju te konvencije pogodbenicam, ki to zahtevajo, zlasti pogodbenicam v razvoju in pogodbenicam z gospodarstvom v prehodu;

(c)    da se po potrebi usklajuje s sekretariati drugih ustreznih mednarodnih organov, zlasti drugih konvencij o kemikalijah in odpadkih;

(d)    da pomaga pogodbenicam pri izmenjavi informacij v zvezi z izvajanjem te konvencije;

(e)    da v rednih časovnih presledkih pripravlja in daje pogodbenicam na voljo poročila na podlagi informacij, ki jih prejme v skladu s 15. in 21. členom, ter druge razpoložljive informacije;

(f)    da po splošnih usmeritvah konference pogodbenic sklepa take upravne in pogodbene dogovore, kakor utegnejo biti potrebni za učinkovito opravljanje njegovih nalog, in

(g)    da opravlja druge naloge sekretariata, določene v tej konvenciji, in take druge naloge, kot mu jih lahko določi konferenca pogodbenic.

3. Naloge sekretariata za to konvencijo opravlja izvršni direktor Programa Združenih narodov za okolje, razen če konferenca pogodbenic ne odloči s tričetrtinsko večino glasov navzočih pogodbenic, ki so glasovale, da naloge sekretariata zaupa eni ali več drugim mednarodnim organizacijam.

4. Konferenca pogodbenic lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi omogoči okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med sekretariatom in sekretariati drugih konvencij o kemikalijah in odpadkih. Konferenca pogodbenic lahko po posvetovanju z ustreznimi mednarodnimi organi omogoči nadaljnje usmeritve v tej zvezi.

25. člen

Reševanje sporov

1. Pogodbenice si prizadevajo reševati medsebojne spore v zvezi z razlago in uporabo te konvencije s pogajanji ali na drug miren način po svoji izbiri.

2. Ob ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi konvencije ali ob pristopu h konvenciji ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, v pisni listini, ki jo predloži depozitarju, izjavi, da za vsak spor v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije kot obveznega v odnosu do katere koli pogodbenice, ki sprejema enako obvezo, priznava enega ali oba od spodaj naštetih načinov reševanja sporov:

(a)    arbitražo v skladu s postopkom iz I. dela priloge E;

(b)    predložitev spora Meddržavnemu sodišču.

3. Pogodbenica, ki je organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, lahko da izjavo z enakim učinkom glede arbitraže v skladu z drugim odstavkom.

4. Izjava iz drugega ali tretjega odstavka velja, dokler ne preneha veljati v skladu z njenimi določili ali do preteka treh mesecev po deponiranju pisnega obvestila o njenem preklicu pri depozitarju.

5. Potek veljavnosti izjave, obvestilo o preklicu ali nova izjava nikakor ne vplivajo na postopke, ki so še nerešeni pred arbitražnim sodiščem ali pred Meddržavnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

6. Če stranke v sporu niso sprejele istega sredstva za reševanje spora iz drugega ali tretjega odstavka in če svojega spora niso mogle rešiti na način iz prvega odstavka v dvanajstih mesecih, potem ko je ena pogodbenica pisno obvestila drugo pogodbenico o medsebojnem sporu, se tak spor na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži spravni komisiji. Za spravni postopek po tem členu se uporabi postopek iz drugega dela priloge E.

26. člen

Spremembe konvencije

1. Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2. Spremembe te konvencije se sprejmejo na zasedanju konference pogodbenic. Besedilo katere koli predlagane spremembe pošlje pogodbenicam sekretariat najmanj šest mesecev pred zasedanjem, na katerem je sprememba predlagana v sprejem. Sekretariat pošlje predlagane spremembe tudi podpisnicam konvencije in v vednost depozitarju.

3. Pogodbenice si prizadevajo, da bi se o vsaki predlagani spremembi dogovorile soglasno. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za soglasje in dogovor ni bil dosežen, se sprememba v skrajni sili sprejme s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so bile na zasedanju navzoče in so glasovale.

4. Sprejeto spremembo pošlje depozitar vsem pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev.

5. O ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe je treba pisno uradno obvestiti depozitarja. Sprememba, ki je bila sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, začne veljati za pogodbenice, ki so izrazile soglasje, da jih konvencija zavezuje, devetdeseti dan po dnevu, ko je najmanj tri četrtine pogodbenic deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi. Pozneje začne sprememba veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.

27. člen

Sprejem in sprememba prilog

1. Priloge k tej konvenciji so njen neločljivi sestavni del in če ni izrecno drugače določeno, pomeni sklicevanje na to konvencijo hkrati tudi sklicevanje na vse njene priloge.

2. Dodatne priloge, ki se sprejmejo po začetku veljavnosti konvencije, so omejene na postopkovne, znanstvene, tehnične ali upravne zadeve.

3. Za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji se uporablja naslednji postopek:

(a)    dodatne priloge se predlagajo in sprejmejo v skladu s postopkom, ki je določen v prvem do tretjem odstavku 26. člena;

(b)    pogodbenica, ki ne more sprejeti dodatne priloge, o tem pisno uradno obvesti depozitarja v enem letu po dnevu, ko jo je depozitar seznanil, da je bila sprejeta taka priloga. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o prejetju takega uradnega obvestila. Pogodbenica lahko kadar koli pisno uradno obvesti depozitarja, da umika prejšnje uradno obvestilo o nesprejetju dodatne priloge in nato začne za tako pogodbenico priloga veljati po pogojih iz pododstavka (c), in

(c)    ob izteku enega leta od dneva, ko je depozitar seznanil pogodbenice, da je bila sprejeta dodatna priloga, začne ta dodatna priloga veljati za vse pogodbenice, ki niso predložile uradnega obvestila o nesprejetju v skladu z določbami pododstavka (b).

4. Za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti sprememb prilog k tej konvenciji veljajo enaki postopki kakor za predlaganje, sprejem in začetek veljavnosti dodatnih prilog k tej konvenciji, razen da sprememba priloge ne začne veljati za pogodbenico, ki je dala izjavo o spremembi prilog v skladu s petim odstavkom 30. člena. V takem primeru začne sprememba za tako pogodbenico veljati devetdeseti dan po dnevu, ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

5. Če je dodatna priloga ali sprememba priloge povezana s spremembo te konvencije, dodatna priloga ali sprememba ne sme začeti veljati, dokler ne začne veljati sprememba konvencije.

28. člen

Pravica do glasovanja

1. Vsaka pogodbenica konvencije ima en glas, razen kakor je določeno v drugem odstavku.

2. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje lahko o zadevah, ki so v njeni pristojnosti, uresničuje pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Taka organizacija ne sme uveljavljati svoje pravice do glasovanja, če katera koli od njenih držav članic sama uresničuje svojo pravico do glasovanja, in nasprotno.

29. člen

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis vsem državam in organizacijam za regionalno gospodarsko povezovanje v Kumamotu na Japonskem, 10. in 11. oktobra 2013, potem pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 9. oktobra 2014.

30. člen

Ratifikacija, sprejetje, odobritev ali pristop

1. To konvencijo države in organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo. Za pristop je državam in regionalnim organizacijam za gospodarsko povezovanje na voljo od dneva, ko je končano podpisovanje Konvencije. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se hranijo pri depozitarju.

2. Vsako organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila pogodbenica katera koli od njenih držav članic, zavezujejo vse obveznosti po tej konvenciji. Kadar je pri takih organizacijah ena ali več njenih držav članic pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice določijo ustrezno razmejitev odgovornosti za izpolnjevanje obveznosti po tej konvenciji. V takih primerih organizacija in države članice niso upravičene sočasno uresničevati svojih pravic po tej konvenciji.

3. V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje izjavi, kakšen je obseg njenih pristojnosti za zadeve, ki jih ureja ta konvencija. Vsaka taka organizacija o tem tudi obvesti depozitarja, ki obvesti pogodbenice o vseh pomembnih spremembah, ki so v njeni pristojnosti.

4. Vse države ali organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje so pozvane, da ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu sporočijo sekretariatu podatke o ukrepih za izvajanje Konvencije.

5. V svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da zanjo začne veljati sprememba prilog šele po tem, ko pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi spremembe ali pristopu k njej.

31. člen

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu deponiranja petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za vsako državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki to konvencijo ratificira, sprejme ali odobri ali k njej pristopi po deponiranju petdesete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne Konvencija veljati devetdeseti dan, potem ko je ta država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

3. Za namen prvega in drugega odstavka tega člena se nobena listina, ki jo je deponirala regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki so jih deponirale države članice take organizacije.

32. člen

Pridržki

K tej konvenciji pridržki niso dopustni.

33. člen

Odpoved

1. Kadar koli po treh letih od dneva, ko je ta konvencija začela veljati za določeno pogodbenico, lahko ta pogodbenica Konvencijo odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju.

2. Vsaka taka odpoved začne veljati po izteku enega leta od dne, ko je depozitar prejel obvestilo o odpovedi, ali pozneje na dan, ki je lahko določen v obvestilu o odpovedi.

34. člen

Depozitar

Depozitar te konvencije je generalni sekretar Združenih narodov.

35. člen

Verodostojna besedila

Izvirnik te konvencije, katerega angleško, arabsko, francosko, kitajsko, rusko in špansko besedilo je enako verodostojno, je shranjen pri depozitarju.

Priloga A

Proizvodi z dodanim živim srebrom

V to prilogo ne spadajo naslednji proizvodi:

(a)    proizvodi, ki so bistveni za uporabo za civilno zaščito in vojaško rabo;

(b)    proizvodi za raziskave, umerjanje instrumentov, za uporabo kot referenčni standard;

(c)    če ni mogočega nadomestka brez živega srebra, stikala in releji, hladne katodne fluorescentne sijalke in fluorescentne sijalke z zunanjo katodo (CCFL in EEFL) za elektronske zaslone ter merilne naprave,

(d)    proizvodi, ki se uporabljajo pri tradicionalnih ali verskih obredih, in

(e)    cepiva, v katerih je kot konzervans uporabljen tiomersal.

I. del: Proizvodi, ki jih ureja prvi odstavek 4. člena

1 Namen tega je, da niso zajeti kozmetični izdelki, mila ali kreme, ki vsebujejo živo srebro kot onesnaževalo v sledeh.

II. del: Proizvodi, ki jih ureja tretji odstavek 4. člena

Priloga B

Proizvodni postopki, v katerih se uporabljajo živo srebro ali živosrebrove spojine

I. del: Postopki, ki jih ureja drugi odstavek 5. člena

II. del: Postopki, ki jih ureja tretji odstavek 5. člena

Priloga C

Obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu

Nacionalni akcijski načrti

1. Vsaka pogodbenica, za katero veljajo določbe tretjega odstavka 7. člena, vključi v svoj nacionalni akcijski načrt:

(a)    nacionalne cilje in cilje za zmanjševanje,

(b)    dejavnosti za ukinitev:

   (i)    amalgamiranja rude;

   (ii)    žganja amalgama ali predelanega amalgama na prostem;

   (iii)    žganje amalgama v stanovanjskih območjih in

(iv)    luženje usedlin, rude ali jalovine, ki jim je bilo dodano živo srebro, ne da bi bilo to živo srebro prej odstranjeno, s cianidom,

(c)    ukrepe za olajšanje formalno-pravne ureditve sektorja obrtniškega kopanja zlata in kopanja zlata v majhnem obsegu,

(d)    izhodiščne ocene količin uporabljenega živega srebra in praks, ki se na njenem ozemlju uporabljajo pri obrtniškem kopanju in pridobivanju zlata v majhnem obsegu,

(e)    strategije za spodbujanje zmanjševanja emisij in izpustov živega srebra ter zmanjševanja izpostavljenosti živemu srebru pri obrtniškem kopanju zlata in kopanju zlata v majhnem obsegu, vključno za spodbujanje načinov brez živega srebra,

(f)    strategije za trgovanje in preprečevanje preusmeritve živega srebra in živosrebrovih spojin iz tujih in domačih virov za uporabo v dejavnosti obrtniškega kopanja zlata in kopanja zlata v majhnem obsegu,

(g)    strategije za vključevanje deležnikov v izvajanje in nenehno razvijanje nacionalnega akcijskega načrta,

(h)    strategijo javnega zdravja za obvladovanje izpostavljenosti malih in obrtniških zlatokopov in njihovih skupnosti živemu srebru. Taka strategija med drugim predvideva zbiranje zdravstvenih podatkov, usposabljanje zdravstvenih delavcev in ozaveščanje prek zdravstvenih ustanov,

(i)    strategije za preprečevanje izpostavljenosti ranljivih skupin prebivalstva, zlasti otrok in žensk v rodni dobi, predvsem nosečih žensk, živemu srebru pri obrtniškem kopanju zlata    in kopanju zlata v majhnem obsegu,

(j)    strategije za informiranje obrtniških in malih zlatokopov ter prizadetih skupnosti in

(k)    časovni načrt za izvedbo nacionalnega akcijskega načrta.

2. Vsaka pogodbenica lahko v svoj nacionalni akcijski načrt vključi dodatne strategije za doseganje svojih ciljev, tudi uporabo ali uvedbo standardov za obrtniško in malo kopanje zlata brez živega srebra ter tržne mehanizme ali orodja za trženje.

Priloga D

Seznam točkovnih virov emisij živega srebra in živosrebrovih spojin v ozračje

Kategorija točkovnih virov:

termoelektrarne na premog,

industrijske kotlovnice na premog,

postopki taljenja in žganja pri proizvodnji neželezovih kovin1

sežigalnice odpadkov,

obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja.

1 V tej prilogi so „neželezove kovine“ svinec, cink, baker in industrijsko zlato.

Priloga E

Arbitražni in spravni postopki

I. del: Arbitražni postopek

Arbitražni postopek iz točke (a) drugega odstavka 25. člena te konvencije je naslednji:

1. člen

1. Pogodbenica se lahko zateče k arbitraži v skladu s 25. členom te konvencije s pisnim obvestilom, naslovljenim na drugo stranko ali druge stranke v sporu. K obvestilu mora biti priložen tožbeni predlog skupaj z vsemi spremljajočimi dokumenti. V takem uradnem obvestilu naj bodo navedeni predmet arbitraže in predvsem členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna.

2. Tožeča stranka uradno obvesti sekretariat, da spor predlaga v arbitražo v skladu s 25. členom te konvencije. Obvestilo mora zajemati pisno obvestilo tožeče stranke, tožbeni predlog in spremljajoče dokumente iz prvega odstavka. Sekretariat tako dobljene informacije pošlje vsem pogodbenicam.

2. člen

1. Če se spor predloži v arbitražo v skladu s 1. členom, se ustanovi arbitražno sodišče. Sestavljajo ga trije člani.

2. Vsaka stranka v sporu imenuje arbitra, oba tako imenovana arbitra pa sporazumno določita tretjega arbitra, ki je predsednik razsodišča. V sporih med več kakor dvema strankama stranke, ki imajo enake interese, sporazumno imenujejo enega skupnega arbitra. Predsednik arbitražnega sodišča ne sme biti državljan nobene od strank v sporu, ne sme imeti običajnega prebivališča na ozemlju nobene od teh strank, ne sme biti pri njih zaposlen, niti se ni s tem primerom kakor koli drugače ukvarjal.

3. Vsako prosto mesto se zasede po postopku, predpisanem za prvo imenovanje.

3. člen

1. Če ena od strank v sporu ne imenuje arbitra v dveh mesecih po tem, ko druga stranka prejme obvestilo o arbitraži, lahko druga stranka obvesti o tem generalnega sekretarja Združenih narodov, ki določi arbitra v naslednjih dveh mesecih.

2. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra, ga v naslednjih dveh mesecih na zahtevo stranke določi generalni sekretar Združenih narodov.

4. člen

Arbitražno sodišče odloča v skladu z določbami te konvencije in mednarodnim pravom.

5. člen

Arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne sporazumejo drugače.

6. člen

Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank v sporu priporoči nujne začasne zaščitne ukrepe.

7. člen

Stranke v sporu olajšujejo delo razsodišča z vsemi razpoložljivimi sredstvi in mu še posebej:

(a) zagotavljajo vso ustrezno dokumentacijo, informacije in sredstva ter

(b) omogočijo, kadar je to potrebno, povabiti priče ali strokovnjake in pridobiti njihova pričevanja.

8. člen

Stranke v sporu in arbitri morajo varovati zaupnost vseh podatkov ali dokumentov, ki jih kot zaupne prejmejo med postopkom arbitražnega sodišča.

9. člen

Razen če se razsodišče zaradi posebnih okoliščin posameznega primera ne odloči drugače, stroške za delo razsodišča poravnajo stranke v sporu v enakih deležih. Arbitražno sodišče vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži končni obračun.

10. člen

Pogodbenica, ki ima pri predmetu spora pravni interes, na katerega lahko vpliva razrešitev primera, lahko s pristankom arbitražnega sodišča intervenira v postopku.

11. člen

Arbitražno sodišče lahko obravnava protizahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora, in o njih odloča.

12. člen

Odločitve o postopku in vsebinskih vprašanjih arbitražnega sodišča sprejemajo njegovi člani z večino glasov.

13. člen

1. Če ena od strank v sporu ne pride pred arbitražno sodišče ali ne zagovarja svoje zadeve, lahko druga stranka od arbitražnega sodišča zahteva nadaljevanje postopka in sprejetje odločitve. Odsotnost stranke ali nezmožnost uveljavljati svoje pravice ne ustavita postopka.

2. Pred sprejetjem končne odločitve se mora arbitražno sodišče prepričati, da je tožba dobro dejansko in pravno utemeljena.

14. člen

Arbitražno sodišče sprejme končno odločitev v petih mesecih od dne, ko je bilo oblikovano v polni zasedbi, razen če ne ugotovi, da je treba to časovno omejitev podaljšati za največ nadaljnjih pet mesecev.

15. člen

Končna odločitev arbitražnega sodišča je omejena na predmet spora in navaja razloge, na katerih temelji. Vsebuje imena sodelujočih članov in datum končne odločitve. Vsak član arbitražnega sodišča lahko h končni odločitvi priloži ločeno ali nasprotno mnenje.

16. člen

Za stranki v sporu je končna odločitev zavezujoča. Razlaga konvencije, kakor je navedena v končni odločitvi, je zavezujoča tudi za pogodbenico, ki je intervenirala v postopku v skladu z 10. členom, če se nanaša na zadeve, glede katerih je ta pogodbenica intervenirala. Pritožba zoper končno odločitev ni mogoča, razen če se stranke v sporu vnaprej ne dogovorijo o pritožbenem postopku.

17. člen

Vsako nesoglasje med strankami, za katere je končna odločitev zavezujoča v skladu s 16. členom, glede razlage ali načina izvajanja končne odločitve lahko katera koli stranka predloži v odločitev arbitražnemu sodišču, ki je odločitev sprejelo.

II. del: Spravni postopek

Spravni postopek iz šestega odstavka 25. člena te konvencije je naslednji:

1. člen

Stranka v sporu naslovi zahtevo za ustanovitev spravne komisije v skladu s šestim odstavkom 25. člena te konvencije na sekretariat, kopijo pa pošlje drugi stranki ali strankam v sporu. Sekretariat o tem takoj obvesti vse pogodbenice.

2. člen

1. Spravna komisija je sestavljena iz treh članov, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače; vsaka stranka imenuje enega člana, ta člana pa izbereta predsednika.

2. Pri sporih med več kakor dvema strankama stranke, ki imajo enak interes, sporazumno imenujejo svojega člana komisije.

3. člen

Če katera izmed strank v sporu ne imenuje člana v dveh mesecih od dneva, ko je sekretariat prejel zahtevo iz 1. člena, ga v naslednjih dveh mesecih imenuje generalni sekretar Združenih narodov na prošnjo katere koli stranke.

4. člen

Če predsednik spravne komisije ni izbran v dveh mesecih od imenovanja drugega člana komisije, ga na prošnjo katere koli stranke v sporu v naslednjih dveh mesecih določi generalni sekretar Združenih narodov.

5. člen

Spravna komisija neodvisno in nepristransko pomaga strankam v sporu pri njihovem poskusu doseči prijateljsko rešitev.

6. člen

1. Spravna komisija lahko vodi spravni postopek na način, ki se ji zdi ustrezen, in pri tem v celoti upošteva okoliščine zadeve in stališča, ki jih izrazijo stranke v sporu, vključno z zahtevo po hitri rešitvi. Po potrebi lahko sprejme svoj poslovnik, razen če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače.

2. Spravna komisija lahko kadar koli med postopkom daje predloge ali priporočila za rešitev spora.

7. člen

Stranke v sporu sodelujejo s spravno komisijo. Zlasti si prizadevajo izpolnjevati zahteve komisije glede predložitve pisnih dokumentov, zagotovitve dokazov in udeležbe na sestankih. Stranke v sporu in člani spravne komisije morajo varovati zaupnost vseh podatkov ali dokumentov, ki jih kot zaupne prejmejo med postopkom komisije.

8. člen

Spravna komisija sprejema odločitve z večino glasov svojih članov.

9. člen

Če spor še ni razrešen, spravna komisija pripravi poročilo s priporočili za rešitev spora najpozneje dvanajst mesecev po tem, ko je bila v celoti ustanovljena, ki ga stranke v sporu upoštevajo v dobri veri.

10. člen

Spravna komisija sama odloči v primeru nesoglasja glede svoje pristojnosti v zadevah, ki so ji predložene.

11. člen

Stroške spravne komisije krijejo stranke v sporu v enakih deležih, če se ne dogovorijo drugače. Spravna komisija vodi evidenco vseh svojih stroškov in strankam v sporu predloži končni obračun.