This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52016IR5114
Opinion of the European Committee of the Regions — Copyright in the Digital Single Market
Mnenje Evropskega odbora regij – Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu
Mnenje Evropskega odbora regij – Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu
UL C 207, 30.6.2017, p. 80–86
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
30.6.2017 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 207/80 |
Mnenje Evropskega odbora regij – Avtorske pravice na enotnem digitalnem trgu
(2017/C 207/14)
|
I. PREDLOGI SPREMEMB
Predlog spremembe 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Imetnikom pravic ni treba zagotoviti nadomestila za uporabe, zajete z izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, uvedeno s to direktivo, ker bi morala biti z vidika narave in področja uporabe te izjeme škoda minimalna. |
Imetnikom pravic lahko države članice zagotovijo nadomestilo za uporabe, zajete z izjemo v zvezi z besedilnim in podatkovnim rudarjenjem, uvedeno s to direktivo, ker z vidika narave in področja uporabe te izjeme škoda – četudi je minimalna – pomeni oprijemljivo korist za upravičence izjeme . |
Obrazložitev
V uvodni izjavi 10 besedila Komisije so med upravičenci navedene tudi raziskovalne ustanove, ki so vključene v javno-zasebna partnerstva. To pomeni, da lahko zasebni sektor na podlagi te izjeme pridobi posredno korist. Zato Komisija ne bi smela izključevati bolj odprtega pristopa k vprašanju nadomestil.
Predlog spremembe 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Za te mehanizme licenciranja je pomemben temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja . Navedeni sistem zlasti vključuje pravila glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter redno, skrbno in natančno razdeljevanje in plačilo zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihov praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino. |
Za te mehanizme licenciranja in zagotavljanje koristi sodelujočih imetnikov pravic je bistven temeljit in dobro delujoč sistem kolektivnega upravljanja , ki temelji zlasti na pravilih glede dobrega upravljanja, preglednosti in poročanja ter – ob uporabi doseženega tehnološkega napredka na tem področju – rednem, skrbnem in natančnem razdeljevanju in plačilu zneskov, do katerih so upravičeni posamezni imetniki pravic, kot jih določa Direktiva 2014/26/EU. Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi bi morali biti na voljo za vse imetnike pravic, ki bi morali imeti možnost izključitve takih mehanizmov za svoja dela ali druge predmete urejanja. Pogoji, povezani z navedenimi mehanizmi, ne bi smeli vplivati na njihov praktični pomen za ustanove za kulturno dediščino. |
Obrazložitev
Komisija je poudarila ključno vlogo organizacij za kolektivno upravljanje pravic, vendar bi morala izrecno spodbuditi bolj ambiciozno modernizacijo teh organizacij. To razmišljanje izhaja iz tehnološkega napredka, ki bi v primeru, da ga te organizacije sprejmejo in do konca razvijejo, izboljšal predvsem obstoječe postopke za pridobivanje licenc, pridobivanje in razdeljevanje pravic, s tem pa tudi dobrobit članov.
Predlog spremembe 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 38
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja. Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij. Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES. |
Če izvajalci storitev informacijske družbe hranijo avtorsko zaščitena dela ali druge predmete urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, s tem pa njihova dejavnost presega zgolj zagotavljanje fizičnih zmogljivosti in gre pri njej za priobčitev javnosti, so dolžni skleniti licenčne sporazume z imetniki pravic, če niso upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1). Glede na člen 14 je treba preveriti, ali ima ponudnik storitev dejavno vlogo, tudi z optimizacijo predstavitve naloženih del ali predmetov urejanja ali njihove promocije, ne glede na naravo sredstev, ki jih v ta namen uporablja. Da bi kakršen koli licenčni dogovor lahko deloval, bi morali ponudniki storitev informacijske družbe, ki hranijo velike količine avtorsko zaščitenih del ali drugih predmetov urejanja, ki so jih naložili njihovi uporabniki, ali javnosti omogočajo dostop do njih, sprejeti primerne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev zaščite del ali drugih predmetov urejanja, kot je uporaba učinkovitih tehnologij , s katerimi je mogoče doseči pravično prerazporeditev vrednosti v korist imetnikov pravic . Ta obveznost bi morala veljati tudi, če so ponudniki storitev informacijske družbe upravičeni do izjeme glede odgovornosti iz člena 14 Direktive 2000/31/ES. |
Obrazložitev
Komisija v členu 13(3) pravilno izpostavlja pomen določitve praks v zvezi s prepoznavanjem vsebin.
S tem je tesno povezano vprašanje prerazporejanja vrednosti, ki se z deli ustvari po njihovem prepoznanju, v korist imetnikov pravic. Zaradi večje skladnosti obeh točk (tj. uvodne izjave 38 in člena 13(3)) menimo, da mora biti v besedilu ta podrobnost izrecno navedena, saj je prepoznavanje del šele prva faza v vrednostni verigi.
Predlog spremembe 4
Predlog direktive
Člen 3
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja. |
1. Države članice določijo izjemo od pravic iz člena 2 Direktive 2001/29/ES, členov 5(a) in 7(1) Direktive 96/9/ES in člena 11(1) te direktive za reprodukcije in pridobivanje izvlečkov vsebine, ki jih opravijo raziskovalne organizacije, da bi izvajale besedilno in podatkovno rudarjenje na delih ali drugih predmetih urejanja, do katerih imajo zakonit dostop za namene znanstvenega raziskovanja. |
|
2. Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo. |
2. Vsako pogodbeno določilo, ki nasprotuje izjemi iz odstavka 1, je neizvršljivo. |
|
3. Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti in celovitosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
3. Imetniki pravic imajo pravico, da uporabijo ukrepe za zagotovitev varnosti v smislu celovitosti , razpoložljivosti in zaupnosti omrežij in podatkovnih zbirk, kjer gostujejo dela ali drugi predmeti urejanja. Taki ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
|
4. Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3. |
4. Države članice spodbujajo imetnike pravic in raziskovalne organizacije k opredelitvi skupno dogovorjenih najboljših praks o uporabi ukrepov iz odstavka 3 , vključno s tistimi, s katerimi je mogoče doseči pravično prerazporeditev vrednosti v korist imetnikov pravic . |
Obrazložitev
Tipičen model informacijske varnosti določa tri cilje: zaupnost, celovitost in razpoložljivost. Vsak cilj se nanaša na drug vidik zagotavljanja varstva podatkov. Komisija bi lahko v tej točki določila konkreten cilj, in sicer spodbujanje ukrepov za zmanjšanje razlik pri ustvarjeni vrednosti med ponudniki storitev in imetniki pravic, katerih dela se uporabljajo.
Predlog spremembe 5
Predlog direktive
Člen 10
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Mehanizem pogajanja |
Mehanizem pogajanja |
|
Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Navedeni organ zagotovi pomoč pri pogajanjih in doseganju sporazumov. |
Kadar se strani, ki želita skleniti sporazum za namen dajanja na voljo avdiovizualnih del na platformah videa na zahtevo, soočata s težavami v zvezi z licenciranjem avdiovizualnih pravic, države članice zagotovijo, da se strani lahko opreta na pomoč nepristranskega organa z ustreznimi izkušnjami. Navedeni organ zagotovi pomoč pri pogajanjih in doseganju sporazumov. |
|
Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo uradno obvestijo o organu iz odstavka 1. |
Najpozneje do [datum iz člena 21(1)] države članice Komisijo uradno obvestijo o organu iz odstavka 1. |
Obrazložitev
Prvotnega besedila člena ni mogoče nedvoumno razlagati, če se ne pojasni, da gre izključno za avdiovizualne pravice, ne pa denimo pravice iz glasbenih del, vključenih v avdiovizualno produkcijo. Z dodanim besedilom se odpravlja prvotna nejasnost.
Predlog spremembe 6
Predlog direktive
Člen 13
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni. Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja. |
1. Ponudniki storitev informacijske družbe, ki shranjujejo in javnosti zagotavljajo dostop do obsežnih količin del ali drugih predmetov urejanja, ki jih naložijo njihovi uporabniki, v sodelovanju z imetniki pravic sprejmejo ukrepe za zagotovitev izvajanja sporazumov za uporabo njihovih del ali predmetov urejanja, sklenjenih z imetniki pravic, ali za preprečitev razpoložljivosti del ali drugih predmetov urejanja v okviru njihovih storitev, ki so bili ugotovljeni v sodelovanju s ponudniki storitev. Navedeni ukrepi, kot je na primer uporaba učinkovitih tehnologij za prepoznavanje vsebine, so ustrezni in sorazmerni ter omogočajo pravično prerazporeditev vrednosti v korist imetnikov pravic . Ponudniki storitev imetnikom pravic zagotavljajo ustrezne informacije o delovanju in izvajanju ukrepov ter, kadar je to ustrezno, ustrezno poročajo o prepoznavanju in uporabi del in drugih predmetov urejanja. |
Obrazložitev
Komisija v členu 13(3) pravilno izpostavlja pomen določitve praks v zvezi s prepoznavanjem vsebin.
S tem je tesno povezano vprašanje prerazporejanja vrednosti, ki se z deli ustvari po njihovem prepoznanju, v korist imetnikov pravic. Zaradi večje skladnosti obeh točk (tj. člena 13(1) in (3)) menimo, da mora biti v besedilu ta podrobnost izrecno navedena, saj je prepoznavanje del šele prva faza v vrednostni verigi.
Predlog spremembe 7
Predlog direktive
Člen 14
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
1. Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci redno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada. |
1. Države članice zagotovijo, da avtorji in izvajalci vsaj enkrat letno in ob upoštevanju posebnosti vsakega sektorja prejmejo pravočasne, ustrezne in zadostne informacije o izkoriščanju njihovih del in izvedb od tistih, pri katerih so licencirali svoje pravice ali jih nanje prenesli, zlasti o načinih izkoriščanja, ustvarjenih prihodkih in nadomestilu, ki jim pripada. |
|
2. Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti. |
2. Obveznost iz odstavka 1 je sorazmerna in učinkovita ter v vsakem sektorju zagotavlja primerno raven preglednosti. Kadar pa bi bilo upravno breme zaradi obveznosti nesorazmerno glede na prihodke, ustvarjene z izkoriščanjem dela ali izvedbe, lahko države članice obveznost iz odstavka 1 prilagodijo, če ostane učinkovita in zagotavlja ustrezno stopnjo preglednosti. |
|
3. Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo ni znaten. |
3. Države članice lahko odločijo, da se obveznost iz odstavka 1 ne uporablja, če avtorjev ali izvajalčev prispevek glede na celotno delo ali izvedbo ni znaten. |
Obrazložitev
Izraz „redno“ iz prvega odstavka utegne biti dvoumen. Glede na prakso v sektorju se zdi primerno obdobje enega leta, čeprav bi bila krajša obdobja brez dvoma zaželena, pogosto pa tudi možna.
Predlog spremembe 8
Predlog direktive
Člen 15
|
Predlog Komisije |
Predlog spremembe OR |
|
Mehanizem prilagoditve pogodbe |
Mehanizem prilagoditve pogodbe |
|
Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb. |
Države članice zagotovijo, da so avtorji in izvajalci upravičeni, da zahtevajo dodatno, primerno nadomestilo od druge strani, s katero so sklenili pogodbo za izkoriščanje pravic, kadar je prvotno dogovorjeno nadomestilo nesorazmerno nizko v primerjavi z naknadnimi relevantnimi prihodki in koristmi, ki izvirajo iz izkoriščanja del ali izvedb. S takšnim mehanizmom je treba zagotoviti pravično nadomestilo, pri tem pa upoštevati posebnosti posameznih sektorjev. |
Obrazložitev
Ta mehanizem utegne povzročiti pravno negotovost, če se bo enako uporabljal v vseh sektorjih ustvarjalne industrije. To je izpostavila že Komisija v uvodni izjavi 42.
II. POLITIČNA PRIPOROČILA
EVROPSKI ODBOR REGIJ
Uvodne ugotovitve
|
1. |
potrjuje ključno vlogo in potencial lokalnih in regionalnih oblasti na področju digitalnih storitev za državljane ter pri ustvarjanju in upravljanju digitalne infrastrukture, pogosto v okviru čezmejnega ali medregionalnega sodelovanja, da bi odpravili ovire za spletne dejavnosti; |
|
2. |
pozdravlja predlagane ukrepe v zvezi z notranjim trgom elektronskih komunikacij, ki lahko spodbudijo dinamično in trajnostno rast v vseh gospodarskih panogah in ustvarijo nova delovna mesta, ter ukrepe, katerih cilj je zagotoviti posodabljanje predpisov o avtorskih pravicah z ozirom na digitalno revolucijo in spremembe v obnašanju potrošnikov; |
|
3. |
podpira pripravo ukrepov, namenjenih izboljšanju položaja imetnikov pravic pri pogajanjih o izkoriščanju vsebin, na katere se te pravice nanašajo; to zlasti velja za uporabo v spletnih storitvah, ki omogočajo dostop do vsebin, naloženih s strani uporabnikov, in občasno ne zagotavljajo pravičnega nadomestila za takšno izkoriščanje; vendar poudarja, da so regionalni in lokalni subjekti ter zagonska in mala podjetja pogosto v slabšem položaju kot veliki imetniki pravic, zato ne smejo biti čezmerno omejevani; |
|
4. |
ugotavlja, da so argumenti, ki jih Komisija navaja v povezavi z dodano vrednostjo zakonodajnega ukrepa na evropski ravni za ta sektor, v celoti prepričljivi in da je takšen ukrep zato skladen z načelom subsidiarnosti. To velja tudi za argumente, predstavljene v povezavi s sorazmernostjo (1); |
Avtorske pravice na digitalnem trgu
|
5. |
odobrava dejstvo, da je Komisija državam članicam omogočila prosto presojo glede uveljavljanja izjem pri uporabi zaščitenih del v izobraževalne namene. Tako se spoštujejo nacionalne, regionalne in lokalne identitete ter s tem povezan obstoj različnih vrst licenc, ki izhajajo iz različnih političnih in družbenih okoliščin; |
|
6. |
želi poglobljen razmislek o vlogi organizacij za kolektivno upravljanje pravic pri zagotavljanju pravičnega, sodobnega in učinkovitega izvajanja avtorskih pravic; |
|
7. |
opozarja, da je pomembno, da se lahko digitalno učno gradivo uporablja denimo tudi pri študiju na daljavo ali pri začasnem bivanju v tujini, in to ne le v državi članici izobraževalne ustanove; |
|
8. |
zlasti predlaga, naj Komisija poudari, kako organizacije za upravljanje pravic brez ciljnih naložb v instrumente za modernizacijo trg in svoje člane prikrajšujejo za storitev, ki bi izboljšala sisteme licenciranja ter zbiranja in razdeljevanja prihodkov; |
|
9. |
se strinja, da bi bilo treba uvesti prakse, ki zagotavljajo preglednost na trgu, saj je bil ta zelo dolgo nepregleden, kar je bilo v korist privilegiranih skupin, pogosto pa je prihajalo do pogodbenih dogovorov na škodo ustvarjalcev; |
|
10. |
nadalje obžaluje, da se želi uvesti odstopanje od obveznosti glede preglednosti, kadar prispevek avtorja ali izvajalca ni znaten. S sedanjimi tehnologijami za prepoznavanje in zbiranje informacij o zbirki del je mogoče dovolj natančno določiti skupno vrednost nekega dela in različnih deležnikov ne glede na obseg posamičnega prispevka; |
|
11. |
se strinja, da je okrepitev določil glede preglednosti v pogodbah med ustvarjalci in njihovimi nasprotnimi strankami namenjena predvsem uravnoteženju pogajalske moči v razmerah, ki gredo na škodo avtorjev. Zato poudarja, da takšen ukrep ne pomeni kršitve svobode sklepanja pogodb, s čimer se spoštuje vloga trga pri prepoznavanju ponudb, ki ustrezajo zahtevam obravnavanih subjektov; |
|
12. |
predlaga, naj Komisija spodbudi ponudnike storitev in organizacije v vrednostni verigi, da skupaj razvijejo standardne oblike zapisa za izmenjavo podatkov o uporabi del, s čimer bi poskrbeli za učinkovitejše upravljanje in interoperabilnost; |
Ohranjanje kulturne dediščine
|
13. |
odobrava, da Evropska komisija daje poudarek na ohranitvi del, ki so izpostavljena tehnološki zastarelosti in razkroju prvotnih nosilcev. Prepričan je, da bo ta izjema pospešila ohranjanje kulturno-umetniškega bogastva držav članic, in upa, da bo spodbudila nastajanje partnerstev, namenjenih ohranjanju v javnem interesu, ki bodo vključevala ustanove za varovanje kulturne dediščine in raziskovalne organizacije (2); |
Povečanje evropskega avdiovizualnega fonda
|
14. |
odobrava namero Komisije, da okrepi prisotnost evropskega avdiovizualnega fonda na različnih digitalnih platformah, zlasti glede na šibko prisotnost del, ki zaradi svoje omejene ekonomske vrednosti težko najdejo mesto v običajnih distribucijskih kanalih; |
|
15. |
se strinja, da se kolektivno licenciranje v primeru razprodanih del razširi na organizacije za kolektivno upravljanje pravic in ustanove za varovanje kulturne dediščine. Zlasti poudarja prednosti takšnih ukrepov za zagotavljanje primernega nadomestila imetnikom pravic, pa tudi za pravno varnost ustanov; |
|
16. |
obžaluje, da v besedilu ni omenjen lokalni in regionalni značaj teh del. Zlasti smiselno je poudariti, da brez pogostega sodelovanja med izvajalci, podjetniki in lokalnimi upravami, ki subvencionirajo kulturo, številna od teh del ne bi obstajala; |
Vloga založnikov
|
17. |
podpira zaščito temeljne vloge založnikov pri objavljanju kakovostnih publikacij, za katere so potrebne precejšnje naložbe, da se lahko ohranita njihova neodvisnost in integriteta; |
|
18. |
odobrava podporo, ki založnikom daje na voljo ustrezne pravne instrumente za konkuriranje na digitalnem področju. |
V Bruslju, 8. februarja 2017
Predsednik Evropskega odbora regij
Markku MARKKULA
(1) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(1) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(1) Kakor je navedeno v poročilu skupine strokovnjakov za subsidiarnost OR, temelječem na posvetovanju, ki je trajalo od 4. do 14. oktobra 2016.
(2) Sodelovanje med Laboratorijem za informatiko v glasbi (LIM) Državne univerze v Milanu in milansko Scalo je že leta 1996 omogočilo digitalizacijo več kot 5 000 magnetnih trakov iz zvočnega arhiva, s čimer so postali trajno in v višji kakovosti dostopni prihodnjim generacijam.