EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.3.2016

COM(2016) 140 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Drugo poročilo o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima

{SWD(2016) 97 final}

1. UVOD

Evropska unija (EU) je hkrati s podpisom sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu 1 16. decembra 2013 s Turčijo začela dialog o liberalizaciji vizumskega režima. Ta dialog temelji na Načrtu približevanja brezvizumskemu režimu s Turčijo (v nadaljnjem besedilu: načrt), dokumentu, v katerem so določene zahteve, ki jih mora Turčija izpolniti, da lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga spremembo Uredbe (ES) št. 539/2001, ki bi turškim državljanom omogočila kratkoročno bivanje (tj. 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju) v schengenskem območju brez vizuma. Skupno 72 zahtev, navedenih v načrtu, je razdeljenih v pet tematskih skupin (v nadaljnjem besedilu: sklopi): varnost dokumentov; upravljanje migracij; javni red in varnost; temeljne pravice in ponovni sprejem migrantov brez urejenega statusa.

Komisija je 20. oktobra 2014 sprejela Prvo poročilo o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima (v nadaljnjem besedilu: prvo poročilo) 2 . V navedenem poročilu je bilo ocenjeno izpolnjevanje posameznih zahtev, podana pa so bila tudi priporočila za nadaljnji napredek pri vseh zahtevah.

Po objavi prvega poročila so bila med Komisijo in turškimi organi 26. februarja 2015, 14. decembra 2015 in 19. januarja 2016 organizirana srečanja o dialogu o liberalizaciji vizumskega režima na visoki ravni. Komisija je med aprilom in julijem 2015 organizirala sedem tehničnih misij v Turčijo, na katerih so sodelovali strokovnjaki iz držav članic in strokovnjaki Komisije, agencije Frontex, urada EASO, Europola in delegacije EU v Turčiji, da bi proučili turško zakonodajo in upravne prakse ter ocenili morebitni napredek pri izvajanju zahtev iz načrta. Poleg tega sta bili 15. julija 2015 in 19. januarja 2016 organizirani dve srečanji Skupnega odbora za ponovni sprejem, da bi se ocenilo izvajanje sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo.

S turškimi organi se je o spodbujanju napredka Turčije pri izvajanju načrta razpravljalo tudi med pogajanji o skupnem akcijskem načrtu EU in Turčije, ki je bil ad referendum dogovorjen 15. oktobra 2015 3 , in na vrhu EU-Turčija, ki je potekal 29. novembra 2015. Turška stran se je na vrhu zavezala, da bo pospešila izpolnjevanje načrta, med drugim s predvideno uporabo vseh določb sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo, da bi do liberalizacije vizumske ureditve morda lahko prišlo do oktobra 2016 4 . Evropska unija je to zavezo pozdravila.

To drugo poročilo o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima (v nadaljnjem besedilu: drugo poročilo) temelji na informacijah, ki jih je Komisija zbrala med navedenimi misijami in srečanji strokovnjakov, ter sporočilih, ki so jih poslali turški organi, države članice, agencije EU in drugi viri. V poročilu je proučeno stanje iz februarja 2016 na področju izvajanja zahtev načrta, podana pa so tudi posebna priporočila o ukrepih, ki bi jih morala Turčija sprejeti za nadaljnji napredek na poti k popolnemu izpolnjevanju teh zahtev.

Drugo poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije 5 , v katerem so podrobno opisani številni pomembni ukrepi, ki jih je Turčija sprejela od oktobra 2014 in jih izvaja za izpolnitev zahtev načrta. Poleg tega je v delovnem dokumentu v skladu z metodologijo dialoga o liberalizaciji vizumskega režima analiziran pričakovani učinek morebitne liberalizacije vizumskega režima na migracije 6 .

Drugo poročilo je strukturirano enako kot načrt, zato posebej obravnava vsakega od petih sklopov in pri vsakem navaja zahteve, ki še niso v celoti izpolnjene, in priporočene ukrepe, ki bi turškim organom omogočili izpolnitev tega cilja.

 2. SKLOP 1: VARNOST DOKUMENTOV

V prvem poročilu je bilo ugotovljeno, da je Turčija že dosegla precejšen napredek pri izpolnjevanju meril iz sklopa o varnosti dokumentov.

Pred kratkim so bile uvedene dodatne pozitivne spremembe, ki so podrobneje obravnavane v delovnem dokumentu služb Komisije, zlasti umik preostalih nekaj nebiometričnih potnih listov iz obtoka, uvedba varnejšega postopka za razveljavitev poteklih potnih listov, da se prepreči njihova morebitna ponovna uporaba za ponarejanje, ter sprejetje pravnih in tehničnih ukrepov, ki omogočajo skorajšnji začetek izdajanja novih, zanesljivejših osebnih izkaznic, ki vključujejo biometrične podatke in veljajo 10 let.

Turčija mora kljub temu napredku sprejeti nadaljnje pomembne ukrepe, da bo izpolnila zahteve iz tega sklopa:

varnostni elementi turških potnih listov bi morali izpolnjevati standarde EU, kot so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2252/2004, tj. Turčija bi morala začeti izdajati potne liste z nekontaktnim čipom, na katerem so poleg podobe obraza imetnika tudi njegovi prstni odtisi 7 ;

turški organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj bi morali z ustreznimi organi iz držav članic pravočasno začeti izmenjavo informacij o lažnih in ponarejenih listinah, odkritih pri potnikih, ki potujejo v EU;

zmogljivost turške policije in zemeljskega osebja letaliških družb, ki delujejo na glavnih turških mednarodnih letališčih, za odkrivanje lažnih in ponarejenih potnih listin, vizumov in dovoljenj za prebivanje pri potnikih, ki potujejo v EU, bi bilo treba okrepiti, zlasti s povečanim obsegom usposabljanja in izboljšanjem sodelovanja z uradniki za zvezo za priseljevanje iz držav članic, ki so nameščeni v Turčiji.

3. SKLOP 2: UPRAVLJANJE MIGRACIJ

V prvem poročilu je bilo ugotovljeno, da je Turčija že dosegla precejšen napredek pri izpolnjevanju meril iz drugega sklopa iz načrta.

Turški organi so od oktobra 2014 sprejeli dodatne in pomembne ukrepe za nadaljnjo krepitev operativnih zmogljivosti generalnega direktorata za upravljanje migracij. Turčija je sprejela tudi več pravnih aktov na področju mednarodne zaščite, vključno z uredbo z dne 22. oktobra 2014 o dodelitvi statusa začasne zaščite vsem beguncem iz Sirije in uredbo z dne 15. januarja 2016, ki tem beguncem omogoča, da zaprosijo za delovno dovoljenje.

Turški organi so okrepili sodelovanje z grškimi in bolgarskimi organi pri upravljanju meja na skupni kopenski meji. Sprejetih je bilo tudi več pomembnih ukrepov za krepitev vizumskega sistema in sistema upravljanja meja. Turčija je 8. januarja uvedla vizumsko obveznost za Sirce, ki iz tretjih držav vstopijo v Turčijo po zraku ali morju, 5. februarja pa je za iraške državljane odpravila možnost, da pridobijo vizum na meji. Turčija je 14 državam predlagala pogajanja o dvostranskih sporazumih o ponovnem sprejemu in začela priprave za uvedbo tranzitnih vizumov za državljane 18 držav, ki se štejejo za morebiten vir nedovoljenih migracij.

Da bi Turčija obravnavala tihotapljenje, je okrepila prizadevanja svojih organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, vključno z njihovimi skupnimi dejavnostmi na kopnem, v okviru turške nacionalne policije in žandarmerije pa ustanovila posebne enote za bolj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi.

Podrobnosti o vseh sprejetih ukrepih so navedene v delovnem dokumentu služb Komisije.

Kljub temu je več zahtev iz sklopa 2 še vedno le delno izpolnjenih.

Ena od teh zahtev je povezana z dejstvom, da Turčija za države članice še naprej uporablja diskriminatoren vizumski režim 8 .

Najpomembnejša zahteva, ki jo mora Turčija še izpolniti, je obveznost, da „[i]zvaja[…] ustrezno mejno kontrolo in varovanje meje […], in sicer tako, da bo to povzročilo znatno in trajno zmanjšanje števila oseb, ki jim uspe nezakonito prečkati turško mejo, ne glede na to, ali vstopajo v Turčijo ali izstopajo iz nje“. Leta 2015 je kopenske in morske meje EU z nedovoljenim odhodom s turškega ozemlja doseglo 888 457 migrantov in beguncev. To je približno 17-krat toliko, kot jih je bilo registriranih leta 2014. Težava se žal nadaljuje in januarja 2016 jih je bilo registriranih 68 650 9 .

Večje število nedovoljenih prehodov meja je povezano tudi z večjo begunsko krizo zaradi spopadov, ki potekajo v Siriji in nekaj drugih državah. Turški organi, ki bi morali te prehode preprečiti, se spopadajo z izjemnim izzivom, saj na turškem ozemlju prebiva več kot 2,5 milijona beguncev iz Sirije ter več kot 200 000 migrantov in beguncev iz drugih držav. Priznati je treba dejstvo, da je turška obalna straža leta 2015 prijela in rešila približno 91 612 migrantov in beguncev, ki so poskušali nedovoljeno vstopiti v EU, kar je sedemkrat toliko kot leta 2014. Kljub temu ukrepi turških organov ob upoštevanju same razsežnosti nedovoljenih prihodov še vedno ne zadoščajo.

Da bi se na ta izziv uspešneje odzvali, je potrebno in nujno, da še naprej sprejemajo ukrepe, ki različne vidike težave celovito obravnavajo. Komisija v zvezi s tem priporoča, naj Turčija prouči ukrepe, opisane v nadaljevanju:

prvič, treba bi bilo okrepiti nadzorne in prestrezne zmogljivosti turške obalne straže v Egejskem morju. Zato bi bilo treba pospešiti izvajanje različnih projektov, ki jih financirata Turčija in EU ter so namenjeni razvoju obalnega radarskega nadzornega sistema ter povečanju števila, kakovosti, navzočnosti ob obali in operativne zmogljivosti razpoložljivih patruljnih plovil. Do uvedbe obalnega radarskega sistema bi se lahko za preprečevanje nedovoljenih odhodov proučila možnost uporabe radarskega sistema vojne mornarice;

da bi se zmanjšala obremenitev obalne straže, bi bilo treba okrepiti zmogljivost policije in žandarmerije za odkrivanje in preprečevanje nedovoljenih odhodov migrantov, ko so ti še vedno na obali ali daleč od kopenske meje, in sicer s patruljiranjem in nadzornimi dejavnostmi, vključno z obsežnejšo uporabo sistemov za zračni nadzor;

vsem organom, ki so pristojni za varovanje meja in boj proti nedovoljenim migracijam 10 , bi bilo treba dati navodilo, naj okrepijo medsebojno sodelovanje, vključno s sistematičnim usklajevanjem svojih dejavnosti, pri čemer bi si delili obveščevalne podatke, informacije in vire, ter povečajo število skupnih operacij. Nujno bi bilo treba vzpostaviti tudi center za nacionalno usklajevanje in skupno analizo tveganja (NACORAC), pri ustanovitvi katerega pomaga EU;

dejavnosti vseh teh organov bi morale biti v okviru preprečevanja nedovoljenih odhodov migrantov in naključnega prestrezanja tistih, ki omogočajo nedovoljene migracije, osredotočene tudi zlasti na identifikacijo in prijetje visokih in srednjih članov organizacij za tihotapljenje migrantov ter zaseg njihovega premoženja ;

da bi se zmanjšalo število oseb, ki v Turčijo vstopajo nedovoljeno, bi bilo treba okrepiti varovanje jugovzhodne in vzhodne kopenske meje. Zato bi se morale turške kopenske sile še naprej posodabljati z nadaljnjo napotitvijo dobro usposobljenih pogodbenih agentov namesto vojaških obveznikov ter uporabo sodobne nadzorne opreme in uvedbo prilagodljivega patruljiranja;

turški organi bi morali, kadar je to mogoče, z organi držav izvora migrantov brez urejenega statusa in držav tranzita vzpostaviti sodelovanje v okviru dejavnosti varovanja meja in izmenjave informacij o organizacijah za tihotapljenje ljudi.

Hkrati bi se morale nadaljevati dejavnosti v zvezi z izvajanjem drugih zahtev in priporočil v okviru tega sklopa, saj bo njihova izpolnitev prav tako prispevala k uspešnejšemu preprečevanju nedovoljenih migracij.

Komisija na področju mejnega sodelovanja s sosednjimi državami članicami priporoča, naj turški organi proučijo naslednje ukrepe:

sporazum o ustanovitvi tristranskega centra „Kapitan Andreevo“, podpisan maja 2015, bi moral začeti veljati takoj;

vzpostaviti bi bilo treba varno komunikacijsko pot, po kateri bi se turška in grška obalna straža pravočasno obveščali o dejavnostih tihotapljenja migrantov;

Turčija bi morala vzpostaviti operativno sodelovanje z agencijo Frontex, da bi izkoristila njeno strokovno znanje glede izpraševanja prestreženih migrantov in s tem pridobivanja informacij glede načina delovanja tihotapskih mrež.

Spremeniti bi bilo treba tudi turški vizumski sistem, da bi se državljanom tretjih držav, ki nameravajo z nedovoljenim prečkanjem zunanjih meja vstopiti v EU, uspešneje preprečil vstop v Turčijo.

Zato bi morali turški organi na podlagi ukrepov, ki so že bili sprejeti 8. januarja in 5. februarja 2016 v zvezi s sirskimi državljani zunaj Sirije oziroma iraškimi državljani, zdaj dati prednost krepitvi vizumskega režima, ki se uporablja za državljane drugih držav, iz katerih je bilo leta 2015 največ nedovoljenih vstopov v EU prek Turčije, tj. Afganistana, Pakistana, Irana, Maroka, Palestine, Somalije, Bangladeša, Libanona, Alžirije itd. 11 Poleg tega bi bilo treba skrbno oceniti možnosti za nedovoljene migracije iz vseh drugih držav, za državljane katerih je Turčija odpravila vizumsko obveznost ali jim zagotavlja možnost, da pridobijo elektronski vizum. Referenčni točki bi morala biti seznama držav, za katere EU ne zahteva vizuma in za katere ga zahteva 12 .

Odvisno od vizumskega režima, ki ga trenutno uporablja za različne države, ter migracijskih in tihotapskih vzorcev, ugotovljenih v zvezi z njihovimi državljani, bi morala Turčija sprejeti naslednje ukrepe:

uvedbo vizumske obveznosti za državljane nekaterih držav, ki predstavljajo veliko migracijsko tveganje in za katere trenutno velja brezvizumski režim;

če se turški organi odločijo, da za državljane tretjih držav, ki so morebitni vir nedovoljenih migracij, ohranijo izvzetje iz vizumske obveznosti: pogojevanje te ureditve s hitrim podpisom in učinkovitim izvajanjem sporazumov o ponovnem sprejemu z zadevnimi državami;

odpravo možnosti vstopa v Turčijo z elektronskim vizumom za državljane nekaterih držav z velikim migracijskim tveganjem, ki trenutno to možnost imajo, in namesto tega uvedbo zahteve, da za vizum zaprosijo na turškem diplomatskem predstavništvu, kjer bi se lahko opravilo ustrezno preverjanje migracijskega in varnostnega tveganja;

če se turški organi odločijo, da za državljane tretjih držav, ki so morebitni vir nedovoljenih migracij, ohranijo možnost vstopa v Turčijo z elektronskimi vizumi: temeljitejši pregled zadevnih imetnikov elektronskih vizumov ob prečkanju meje, da se preveri, ali dejansko izpolnjujejo merila, potrebna za pridobitev elektronskega vizuma;

izboljšanje znanja in zmogljivosti turškega konzularnega osebja, ki je pristojno za izdajo vizumov, da se ugotovi, ali imajo prosilci za vizum legitimne razloge za vstop v Turčijo in ali se nameravajo vrniti v svojo domovino, ter obenem zvišanje standardov notranjega nadzora glede celovitosti splošnega sistema za izdajo vizumov, zlasti na predstavništvih v državah z velikim tveganjem;

od državljanov držav, ki so opredeljene kot glavni viri nedovoljenih migracij, bi bilo treba začeti zahtevati letališke tranzitne vizume.

Turčija bi morala nadalje napredovati pri izpolnjevanju zahtev iz tega sklopa, povezanih z mednarodno zaščito, in sicer bi morala nadgraditi dosedanja precejšnja prizadevanja 13 . Zlasti:

turški organi bi si morali še naprej prizadevati za omogočanje učinkovitega dostopa upravičencev do mednarodne zaščite do socialnih storitev (zlasti šolanja za njihove otroke), možnosti za zakonito zaposlitev, dostojnega stanovanja, poklicnega in jezikovnega usposabljanja ter vsake pobude, ki prispeva k njihovemu socialnemu vključevanju in ekonomski samostojnosti v turški družbi;

poleg tega bi morali turški organi zagotoviti, da se prošnje prosilcev za mednarodno zaščito obravnavajo v najkrajšem možnem času in da se jim odobri eden od statusov zaščite, predvidenih v turškem pravnem redu, oziroma da se jim izda odredba, naj zapustijo Turčijo, če prošnja ni rešena pozitivno. V tem okviru je zelo pomembno, da generalni direktorat za upravljanje migracij sprejme posebne ukrepe, namenjene:

ozmanjšanju preostalega zaostanka pri reševanju prošenj, ki že dolgo čakajo na obravnavo 14 ;

ozagotavljanju, da so migranti, ki so v Turčijo vstopili nedovoljeno in predložili prošnje za mednarodno zaščito, za katere se je nato ugotovilo, da niso upravičene, pravočasno vrnjeni v države izvora;

opreprečevanju, da bi prosilci za azil z nerešenimi prošnjami in neuspešni prosilci za azil, ki čakajo na odhod iz Turčije, pobegnili in se kot del sekundarnih gibanj odpravili proti EU.

K doseganju teh ciljev bi pripomogla poenostavitev postopkov, zlasti s sprejetjem predpisov, v katerih so opredeljena posebna pravila, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju zakona o tujcih in mednarodni zaščiti.

4. SKLOP 3: JAVNI RED IN VARNOST

V prvem poročilu so bile opisane prednosti in pomanjkljivosti turškega sistema v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz tega sklopa.

Turški organi so od oktobra 2014 sprejeli dodatne ukrepe, kot je ratifikacija Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi, Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb 19. februarja 2016.

Vendar je treba opozoriti, da je izvajanje zahtev iz sklopa 3 kljub tem ukrepom še vedno precej slabše kot izvajanje zahtev iz sklopov 1 in 2. Da bi Turčija izpolnila zadevne zahteve, bi morala sprejeti naslednje ukrepe:

povečanje števila odobrenih prošenj za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki jih predložijo države članice, ter hitrosti predložitve odgovorov in njihovega izvajanja; proučilo bi se lahko tudi sprejetje enotne celovite zakonodaje za poenostavitev postopkov, ki se uporabljajo ob izvajanju mednarodnih obveznosti Turčije, povezanih s pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah;

aktivno sodelovanje z zadevnimi organi vseh držav članic na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

začetek izvajanja Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov iz leta 1981 in ratifikacija dodatnega protokola h Konvenciji (CETS št. 181). Sprejetje zakonodaje o varstvu osebnih podatkov v skladu s standardi EU in Sveta Evrope;

sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom in sporazuma o sodelovanju z Eurojustom takoj, ko začne veljati ustrezen zakonodajni okvir o varstvu osebnih podatkov; do takrat naj si turški organi čim bolj prizadevajo za okrepljeno izmenjavo informacij in sodelovanje s tema agencijama;

sprejetje novega akcijskega načrta za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2016–2018, s katerim se bodo okrepili ukrepi v boju proti vsem oblikam organiziranega kriminala, zlasti tihotapljenju drog, ljudi, strelnega orožja in ponarejenega blaga;

zagotavljanje informacij EU o nacionalnih in mednarodnih kriminalnih združbah s trenutnim sedežem v Turčiji, pri čemer sporoči njihov način delovanja, ter o pristopu, ki so ga turški organi sprejeli za boj proti njihovim kriminalnim dejavnostim;

začetek izvajanja nedavno ratificirane Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi in uskladitev turškega nacionalnega zakonodajnega okvira na tem področju s standardi, določenimi s to konvencijo in pravnim redom EU;

krepitev zmogljivosti generalnega direktorata za upravljanje migracij za identifikacijo in zaščito žrtev trgovine z ljudmi;

začetek izvajanja nedavno ratificirane Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (CETS št. 198) ter uskladitev turškega nacionalnega zakonodajnega okvira na tem področju s standardi, določenimi s to konvencijo;

nadaljnja krepitev zmogljivosti oddelka za finančne preiskave (MASAK) za analizo sumljivih transakcij in odkrivanje primerov pranja denarja in financiranja terorizma; 

popolna uskladitev turškega zakonodajnega okvira z določbami Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti;

sprejetje zakonodaje za učinkovito nadaljnje ukrepanje na podlagi vseh priporočil Skupine držav proti korupciji (GRECO); sprejetje novega nacionalnega akcijskega načrta za boj proti korupciji, oblikovanega v posvetovanju s civilno družbo, in podelitev pristojnosti za spremljanje njegovega izvajanja organu z ustrezno stopnjo neodvisnosti in preglednosti, ki je pooblaščen za ukrepanje;

oblikovanje programov usposabljanja in sprejetje etičnih kodeksov za boj proti korupciji, namenjenih uradnikom, ki sodelujejo pri upravljanju meja in preprečevanju nedovoljenih migracij, s katerimi se bodo povečala prizadevanja za sistematični pregon kaznivih dejanj podkupovanja javnih uslužbencev;

podpis in ratifikacija treh dodatnih protokolov iz let 1975, 2010 in 2012 h Konvenciji Sveta Evrope o izročitvi (CETS št. 24 iz leta 1957), dodatnega protokola iz leta 2001 h Konvenciji Sveta Evrope o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah (CETS št. 30 iz leta 1959) in začetek izvajanja dodatnega protokola iz leta 1997 h Konvenciji Sveta Evrope o transferju obsojenih oseb (CETS št. 112 iz leta 1983);

podpis in ratifikacija Haaške konvencije iz leta 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok ter Haaške konvencije iz leta 2007 o mednarodni izterjavi preživnine otrok in drugih oblik družinskih preživnin;

zmanjšanje zamud pri izvajanju sodnih postopkov na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok.

5. SKLOP 4: TEMELJNE PRAVICE

V prvem poročilu je bilo navedeno, da so številne zahteve iz tega sklopa že izpolnjene; kljub temu je bilo v njem opredeljenih nekaj zelo pomembnih področij, na katerih je bil potreben nadaljnji napredek.

Od takrat na teh področjih ni bilo večjih sprememb, zato zadevna priporočila iz prvega poročila v veliki meri še vedno veljajo. Ob upoštevanju navedenega je Turčija pozvana, naj:

spremeni turško zakonodajo o terorizmu, da bo usklajena s pravnim redom EU, standardi Sveta Evrope in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice na področju terorizma;

sprejme zakonodajo o preprečevanju diskriminacije, pri čemer naj se opre na pravni red EU o enakem obravnavanju oseb ne glede na njihovo raso ali etnični izvor;

sprejme nacionalni akcijski načrt za izboljšanje položaja Romov v Turčiji in zagotovi vključitev romskih organizacij civilne družbe v spremljanje njegovega izvajanja;

ratificira protokola št. 4 in 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) oziroma zagotovi ali dokaže, da so v turški zakonodajni okvir vključene enakovredne določbe;

še naprej izvaja akcijski načrt za preprečevanje kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in nadalje ukrepa na podlagi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v skupini zadev „Incal“;

še naprej zagotavlja usposabljanje, podporo in navodila uradnikom organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, sodnikom in tožilcem, da bodo lahko ustrezno razlagali veljavno zakonodajo ob upoštevanju določb EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice;

sprejme zakon o ustanovitvi neodvisne komisije, ki bo nadzorovala morebitne kršitve pravic oseb s strani organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj.

6. SKLOP 5: PONOVNI SPREJEM MIGRANTOV BREZ UREJENEGA STATUSA

V prvem poročilu je bilo ugotovljeno zelo slabo izvajanje zahtev iz tega sklopa. V delovnem dokumentu služb Komisije je obravnavanih nekaj pozitivnih sprememb, uvedenih od takrat.

Natančneje, Turčija je od novembrskega vrha okrepila stike z grškimi organi zaradi izboljšanja izvajanja veljavnega dvostranskega protokola. Organiziranih je bilo več tehničnih sestankov, na podlagi katerih je Turčija pospešila obravnavo vseh 864 nerešenih prošenj za ponovni sprejem, ki jih je Grčija predložila leta 2016. Poleg tega je februarja 2016 Bolgariji predlagala sklenitev dvostranskega protokola na podlagi sporazuma o ponovnem sprejemu med EU in Turčijo.

Vendar pa bi Turčija morala sprejeti več pomembnih ukrepov. Zlasti mora:

za vse države članice začeti uporabljati in učinkovito izvajati določbe sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav, k čemur se je Turčija zavezala od 1. junija 2016;

do takrat bistveno izboljšati izpolnjevanje veljavnih dvostranskih obveznosti v zvezi s ponovnim sprejemom; zlasti v okviru sporazuma z Grčijo bi Turčija morala:

ookrepiti prizadevanja, da v rokih odgovori na zahteve za ponovni sprejem, zlasti z uporabo pospešenega postopka, predvidenega v dvostranskem protokolu;

opovečati število pozitivnih odgovorov, v nasprotnem primeru pa sistematično utemeljiti zavrnitve;

oodpreti dodatna pristanišča zaradi lažjega sprejema ponovno sprejetih oseb;

oizmenjati uradnike za zvezo zaradi lažje identifikacije in ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa;

izboljšati izvajanje določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, ki se že uporabljajo in ki se nanašajo na vračanje in ponovni sprejem njenih državljanov in oseb brez državljanstva, vendar jih trenutno ne izvajajo sistematično vsa turška diplomatska predstavništva.

7. SKLEPNE UGOTOVITVE IN PRIHODNJI UKREPI

Po obdobju v letu 2015, v katerem je Turčija dosegla le majhen napredek pri izvajanju načrta, so se razmere na vrhu EU in Turčije 29. novembra 2015 spremenile in od takrat turški organi krepijo svoja prizadevanja na tem področju.

Komisija pozdravlja to novo večjo zavzetost in odločnost, ki so ju pokazali turški organi, seznanjena je s številnimi pomembnimi ukrepi, ki so jih turški organi že sprejeli, in te spodbuja, naj še pospešijo reformo z obravnavo odprtih vprašanj, ki so v tem poročilu opredeljena kot nujna, da bodo do oktobra 2016 izpolnili vse zahteve načrta, za kar si Turčija ambiciozno prizadeva.

Komisija bo Turčiji še naprej pomagala pri izvajanju načrta in dejavno spremljala spremembe v tem okviru, da bo na tej podlagi jeseni 2016 predložila novo poročilo o napredku.

(1)

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-1259_en.htm.

(2)

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima (COM (2014) 646 final); http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-1173_en.htm.

(3)

Besedilo skupnega akcijskega načrta je na voljo na naslovu: http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-15-5860_en.htm.

(4)

Za celotno besedilo izjave, sprejete na srečanju voditeljev držav ali vlad EU in Turčije, glej http://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2015/11/29-eu-turkey-meeting-statement/.

(5)

Commission Staff Working Document accompanying the Second Report on progress by Turkey in fulfilling the requirements of its visa liberalisation roadmap (Delovni dokument služb Komisije, priložen drugemu poročilu o napredku Turčije pri izpolnjevanju zahtev iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima) (SWD(2016) 97).

(6)

Ocena učinka liberalizacije vizumskega režima s Turčijo na varnost bo predstavljena ob objavi naslednjega poročila.

(7)

Kot je navedeno v načrtu, bo pravica do potovanja brez vizuma, ko bo odobrena, veljala le za Turke z biometričnim potnim listom v skladu s standardi iz Uredbe Sveta (ES) št. 2252/2004.

(8)

Za informacije o vizumskih zahtevah, ki veljajo za države članice, glej delovni dokument služb Komisije.

(9)

Številke, navedene na tej strani, so navedbe služb Komisije na podlagi informacij, ki so jih zagotovili agencija Frontex in turški organi. Vsi podatki so okvirni in se lahko spremenijo.

(10)

Turški organi so Komisijo obvestili, da so ob upoštevanju trenutnih geopolitičnih razmer opustili prvotni načrt, ki je bil predviden v okviru nacionalnega akcijskega načrta za izvajanje celovitega upravljanja meja Turčije iz leta 2006 in s katerim naj bi vzpostavili enotno nevojaško specializirano organizacijo, na katero bi prenesli vse pristojnosti in vire za upravljanje meja.

(11)

Za statistične podatke o državljanstvu oseb, ki so prek Turčije nedovoljeno vstopile na ozemlje EU, glej delovni dokument služb Komisije.

(12)

Za vizumski režim, ki ga Turčija uporablja za države, ki so glavni viri nedovoljenih migracij, in primerjavo z vizumskim sistemom EU, ki se uporablja za te države, glej delovni dokument služb Komisije.

(13)

O napredku, ki ga je Turčija v obdobju poročanja dosegla pri izpolnjevanju zahtev načrta na področju mednarodne zaščite, glej delovni dokument služb Komisije.

(14)

Za pojasnila o tem zaostanku glej ustrezni odstavek v delovnem dokumentu služb Komisije.