(2)

V skladu s členom 4(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 naj bi od 26. septembra 201654 000 prosilcev premestili iz Italije in Grčije na ozemlja drugih držav članic, razen če do tega datuma Komisija v skladu s členom 4(3) predlaga, da bi te premestitve dodelila drugim državam članicam upravičenkam, ki se soočajo z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda oseb.

(2)

V skladu s členom 4(2) Sklepa Sveta (EU) 2015/1601 naj bi od 26. septembra 201654 000 prosilcev premestili iz Italije in Grčije na ozemlja drugih držav članic v razmerju, določenem v tem sklepu (in sicer 12 764 prosilcev iz Italije in 41 236 prosilcev iz Grčije), razen če do tega datuma Komisija v skladu s členom 4(3) predlaga, da bi te premestitve dodelila drugim državam članicam upravičenkam, ki se soočajo z izrednimi razmerami zaradi nenadnega prihoda oseb.

(3)

Člen 1(2) Sklepa (EU) 2015/1601 določa, da bi morala Komisija redno pregledovati razmere v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice. Komisija naj bi po potrebi predložila predloge za spremembo navedenega sklepa, da se upoštevajo spreminjajoče se razmere na terenu in njihov učinek na mehanizem premestitev, ter spreminjajoči se pritisk na države članice, zlasti na države članice na prvi črti.

(3a)

Člen 4(1)(c) Sklepa (EU) 2015/1601 določa, da se premesti 54 000 prosilcev. Premestitev je v členu 2(e) navedenega sklepa opredeljena kot transfer prosilca z ozemlja države članice, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje za mednarodno zaščito, na ozemlje države članice premestitve. Premestitev ne vključuje preselitve ali sprejema oseb iz tretje države, ki potrebujejo mednarodno zaščito, na ozemlje države članice.

(3b)

Redno pregledovanje razmer v zvezi z množičnim prihodom državljanov tretjih držav v države članice bi moralo biti naloga Evropske agencije za mejno in obalno stražo.

(4)

Voditelji držav ali vlad EU so se 7. marca dogovorili , da si bodo na podlagi vrste načel prizadevali za sporazum s Turčijo, in sicer med drugim za preselitev enega Sirca iz Turčije v države članice EU za vsakega Sirca, ki ga Turčija ponovno sprejme z grških otokov, v okviru obstoječih obveznosti. Komisija je navedena načela še nadgradila v Sporočilu o naslednjih operativnih ukrepih v okviru sodelovanja med EU in Turčijo na področju migracij, v katerem je pozvala k sprejetju potrebnih ukrepov za prerazporeditev nekaterih obveznosti v okviru obstoječih sklepov o premestitvi, zlasti vseh 54 000 trenutno nedodeljenih mest ali del teh mest, v tako imenovani program 1:1.

(4)

Voditelji držav ali vlad EU so se z izjavo z dne 7. marca strinjali , da si bodo na podlagi vrste načel prizadevali za sporazum s Turčijo, in sicer med drugim za preselitev enega Sirca iz Turčije v države članice EU za vsakega Sirca, ki ga Turčija ponovno sprejme z grških otokov, v okviru obstoječih obveznosti. Program 1:1 bi bilo treba izvajati za zaščito Sircev, ki bežijo pred vojno in preganjanjem , ob polnem spoštovanju pravice do azila in načela nevračanja, zapisanima v  pravu Unije, Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951 in Protokolu z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev .

(5)

Pričakovati je mogoče, da se bo s preselitvami , humanitarnim sprejemom ali drugimi oblikami zakonitega sprejema iz Turčije po nacionalnih in večstranskih programih olajšal migracijski pritisk na države članice, ki so države upravičenke premestitev v  skladu s Sklepom (EU) 2015/1601 , saj bo to zagotovilo zakonito in varno pot za vstop v Unijo in osebe odvrnilo od nezakonitega vstopanja . Zato bi bilo solidarnostna prizadevanja držav članic, da na svoje ozemlje sprejmejo sirske državljane, ki so prisotni v Turčiji in ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, treba upoštevati pri dodelitvi zgoraj omenjenih 54 000 prosilcev za mednarodno zaščito. Število oseb , ki jih bo dana država članica tako sprejela iz Turčije , bi se moralo odšteti od števila oseb, ki se bodo v to državo članico premestile v skladu s  Sklepom (EU) 2015/ 1601 iz zgoraj navedene kvote 54 000 prosilcev .

(5)

Potrebne so obsežne preselitve , humanitarni sprejemi ali druge oblike zakonitega sprejema iz Turčije po nacionalnih in večstranskih programih , da bi olajšali migracijski pritisk na države članice, z zagotavljanjem zakonite in varne poti za vstop v  Unijo in naredili nezakonito vstopanje nepotrebno . Zato bi jih bilo treba razširiti. Doslej je bilo v Unijo preseljeno zelo majhno število sirskih beguncev. Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. aprila 2016 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji pozval k oblikovanju številčnejših varnih in zakonitih poti v Unijo za prosilce za azil in begunce, skupaj z zavezujočim in obveznim zakonodajnim pristopom Unije k preselitvi, ustanovitvijo programov za humanitarni sprejem v vseh državah članicah in obsežnejšo uporabo humanitarnih vizumov. Ti ukrepi bi morali dopolnjevati programe za premestitev, sprejete v skladu s sklepoma (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601.

(6)

Mehanizmi za sprejem lahko vključujejo preselitev, humanitarni sprejem ali druge zakonite poti za sprejem oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kot so programi za humanitarni vizum, humanitarne premestitve, programi za združitev družin, projekti zasebnega sponzorstva, programi štipendiranja, programi mobilnosti delavcev in drugi.

(6)

Mehanizmi za sprejem lahko vključujejo preselitev, humanitarni sprejem ali druge zakonite poti za sprejem oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, kot so programi za humanitarni vizum, humanitarne premestitve, programi za združitev družin, projekti zasebnega sponzorstva, programi štipendiranja, dostop do izobraževanja, programi mobilnosti delavcev in drugi.

(6a)

Z Direktivo Sveta 2003/86/ES  (1a) je določeno, da je treba ukrepe, ki se nanašajo na združitev družine, sprejeti v skladu z obvezo, da se družina varuje in družinsko življenje spoštuje, kar je poudarjeno v mnogih aktih mednarodnega prava. Združitev družine torej ni odvisna od drugih politik Unije ali solidarnostih ali nujnih ukrepov. Države članic bi jo morale spoštovati in spodbujati v vseh primerih.

(6b)

Številni prosilci, ki potrebujejo mednarodno zaščito in se trenutno nahajajo v Grčiji ali Italiji, ne morejo biti vključeni v program premestitve, saj zanje velja Uredba (EU) št. 604/2013. Države članice morajo pospešeno izvajati pravico do združitve družine v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013 ter posebej ranljive primere reševati po hitrem postopku, da bi zadevnim posameznikom omogočili čimprejšnjo združitev z družinskimi člani.

(7)

Ta sklep ne bi smel vplivati na obveznosti držav članic v okviru programa za preselitev, dogovorjenega v Sklepih predstavnikov vlad držav članic, ki so se 20. julija 2015 sestali v okviru Sveta, in te obveznosti se ne bi smele upoštevati pri zavezah v okviru Sklepa (EU) 2015/1601. Zato država članica, ki se odloči, da bo izpolnila svoje obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601, tako da prek preselitve sprejme Sirce, prisotne v Turčiji, tega ne more šteti kot del zaveze v okviru programa za preselitev z dne 20. julija 2015.

(7)

Ta sklep ne bi smel vplivati na obveznosti držav članic v okviru programa za preselitev, dogovorjenega v Sklepih predstavnikov vlad držav članic, ki so se 20. julija 2015 sestali v okviru Sveta, in te obveznosti se ne bi smele upoštevati pri zavezah v okviru Sklepa (EU) 2015/1601.

(8)

Da bi se zagotovilo ustrezno spremljanje stanja, bi morale države članice mesečno poročati Komisiji o številu Sircev, prisotnih v Turčiji, ki so jih sprejele na svoje ozemlje v okviru možnosti iz te spremembe , z navedbo programa – nacionalnega ali večstranskega – po katerem so bile osebe sprejete, in oblike zakonitega sprejema .

(8)

Da bi se zagotovilo ustrezno spremljanje stanja, bi morale države članice mesečno poročati Komisiji o številu Sircev, prisotnih v Turčiji, ki so jih sprejele na svoje ozemlje, obliki uporabljenega sprejema ter vrsti programa, po katerem so osebo sprejele .

(8a)

Preselitev ne bi smela potekati na račun premestitve, saj sta obe pomembna instrumenta solidarnosti. Premestitev je oblika notranje solidarnosti med državami članicami, preselitev in humanitarni sprejem ali druge vrste sprejema pa so oblike zunanje solidarnosti s tretjimi državami, ki gostijo večino beguncev.

(8b)

Glede na sedanje število prosilcev za azil v Grčiji in naraščajoče število prosilcev za azil, ki prihajajo v Italijo, je pričakovati, da bo potreba po mestih za nujno premestitev ostala velika.

(8c)

Po najnovejših podatkih UNHCR v Grčiji trenutno ostaja 53 859 oseb, ki išče mednarodno zaščito, velika večina med njimi so Sirci (45 %), Iračani (22 %) in Afganistanci (21 %). Kljub manjšemu številu prihodov in glede na politično naravo izjave voditeljev držav in vlad EU z dne 18. marca 2016 o sodelovanju s Turčijo je močno vprašljivo, ali se bo sedanje zmanjšanje pri prihodih prosilcev za azil v Grčijo ohranilo. Po drugi strani lahko begunci začnejo uporabljati nove poti, kot je osrednja sredozemska pot v Italijo, kjer se je po poročilih UNHCR število migrantov, ki pridejo prek Libije, v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 povečalo za 42,5  %. Tako je mogoče pričakovati, da bodo potrebe po mestih za premestitev še naprej velike.

(8d)

Komisija je v svojem sporočilu „Prvo poročilo o premestitvi in preselitvi“ z dne 16. marca 2016 opozorila, da ima izvajanje Sklepa (EU) 2015/1601 veliko pomanjkljivosti. Odgovor držav članic na splošni razpis EASO za 374 strokovnjakov je glede na krizne razmere, s katerimi se soočata Italija in Grčija, očitno nezadosten. Kljub naraščajočemu številu mladoletnikov brez spremstva med prosilci za azil in begunci, upravičenimi do premestitve, je število premeščenih zelo omejeno, čeprav je Svet v sklepih o premestitvi zahteval prednostno obravnavo ranljivih prosilcev. Nekatere države članice do sedaj še niso dale na razpolago mest za premestitev. Samo 18 držav članic se je zavezalo, da bodo premestile prosilce iz Grčije, 19 držav članic pa se je zavezalo, da bodo premestile prosilce iz Italije. Nekatere med temi državami članicami so glede na svoje skupno število premestitev sprejele zelo omejene zaveze.

(8e)

Komisija je začela postopke za ugotavljanje kršitev proti Italiji in Grčiji v zvezi z izvajanjem Uredbe (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) ter proti Grčiji v zvezi z Direktivo 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) . Ni pa bil uveden noben pravni postopek proti državam članicam, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz Sklepa (EU) 2015/1601.

(8f)

Države članice premestitve morajo v celoti izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s sklepoma (EU) 2015/1523 in (EU) 2015/1601, da bi zmanjšali pritisk na države članice v prvi črti. Države članice premestitve bi morale hitro znatno okrepiti svoja prizadevanja ter se odzvati na izredne humanitarne razmere v Grčiji in preprečiti poslabšanje razmer v Italiji. Do zdaj so države članice dale na voljo zgolj 7 % mest za premestitev. Do 5. junija 2016 je bilo uspešno premeščenih le 793 oseb iz Italije in 2 033 oseb iz Grčije. Komisija je v svojem prvem poročilu o premestitvi in preselitvi z dne 16. marca 2016 opozorila, da morajo države članice doseči mesečno stopnjo premestitve najmanj 5 680 oseb, da bi izpolnile svoje obveznosti premestitve v dveletnem roku.

(8 g)

Tudi Afganistanci bi morali biti upravičeni do premestitve na podlagi Sklepa (EU) 2015/1601. Leta 2015 je število prošenj za azil, ki so jih v Uniji vložili Afganistanci, prvič doseglo število približno 180 000 , s čimer so bili Afganistanci leta 2015 druga največja skupina prosilcev za azil v Uniji. Daleč največje število jih pride v Grčijo. Med njimi je veliko mladoletnikov brez spremstva. Ti potrebujejo posebno zaščito, ki pa je Grčija zaradi trenutnega velikega azilnega pritiska ne more zagotoviti. Zaradi vse slabših varnostnih razmer v Afganistanu in rekordnega števila terorističnih napadov in civilnih žrtev v letu 2015 se je v Uniji močno povečala stopnja priznanja azila pri afganistanskih prosilcih: po podatkih Eurostata s 43 % leta 2014 na 66 % v letu 2015.

(14)

Glede na nujnost razmer bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

(14)

Ta sklep bi moral začeti veljati takoj na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

1a.

„2.   Države članice v rednih časovnih presledkih in vsaj vsake tri mesece sporočijo število prosilcev, ki jih je mogoče hitro premestiti na njihovo ozemlje, in druge pomembne informacije. Države članice do 31. decembra 2016 dajo na voljo najmanj eno tretjino svojih mest za premestitev.“.

1b.

„4.   Po tem, ko država članica premestitve to odobri, Italija in Grčija za vsakega prosilca, ki je bil določen za premestitev, čim prej in ob posvetovanju z EASO sprejmeta odločitev o premestitvi v posamezno državo članico premestitve in ga s to odločitvijo seznanita v skladu s členom 6(4). Država članica premestitve lahko odloči, da se premestitev prosilca ne odobri, le, če za to obstajajo utemeljeni razlogi iz odstavka 7 tega člena. Če država članica premestitve v dveh tednih ne odobri premestitve, velja, da je ta država članica dala svojo odobritev.“.

1c.

„10.   Postopek premestitve iz tega člena se zaključi čim hitreje in najpozneje v dveh mesecih od datuma, ko država članica premestitve pošlje sporočilo v skladu z odstavkom 2. Rok se lahko podaljša za obdobje štirih tednov, če je to ustrezno, kadar Italija ali Grčija dokažeta objektivne praktične ovire, ki preprečujejo izvedbo predaje.“.