EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.11.2015

COM(2015) 553 final

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(vloga Finske – EGF/2015/005 FI/Computer Programming)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

1.Pravila o finančnih prispevkih iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) so določena v Uredbi (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPG).

2.Finska je 12. junija 2015 vložila vlogo EGF/2015/005 FI/Computer programming za finančni prispevek iz ESPG po odpustih 2 v gospodarskem sektorju, razvrščenem v NACE Revizija 2, oddelek 62 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti) v regiji na ravni NUTS 2 3 Länsi-Suomi (FI19), Helsinki-Uusimaa (FI1b), Etelä-Suomi (FI1C) in Pohjois- ja Itä-Suomi (FI1D) (na Finskem). Te regije skupaj zajemajo celo Finsko z izjemo Ålandskih otokov.

3.Po oceni vloge je Komisija v skladu z vsemi veljavnimi določbami uredbe o ESPG ugotovila, da so pogoji za finančni prispevek iz ESPG izpolnjeni.

POVZETEK VLOGE

OCENA VLOGE

Postopek

4.Finski organi so vlogo EGF/2015/005 FI/Computer programming vložili 12. junija 2015, tj. v dvanajstih tednih od datuma, ko so bila izpolnjena merila za pomoč iz člena 4 uredbe o ESPG. Komisija je prejem vloge potrdila v dveh tednih od datuma vložitve vloge, tj. 12. junija 2015 in od finskih organov 26. junija 2015 zahtevala dodatne informacije. Te dodatne informacije so bile predložene v osmih tednih od datuma vloge, po tem, ko je bil rok podaljšan za dva tedna na ustrezno utemeljeno zahtevo Finske. Komisija mora oceno skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek zaključiti v 12 tednih od prejema popolne vloge; ta rok se izteče 13. novembra 2015.

Upravičenost vloge

Zadevna podjetja in prejemniki

5.Vloga se nanaša na 1 603 delavcev, ki so postali presežni v gospodarskem sektorju, razvrščenem v NACE Revizija 2, oddelek 62 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti). Odpusti se nanašajo na regije na ravni NUTS 2 Länsi-Suomi (FI19), Helsinki-Uusimaa (FI1B), Etelä-Suomi (FI1C) in Pohjois- ja Itä-Suomi (FI1D). Do odpustov je prišlo v 69 podjetjih 6 , od katerih jih je skoraj polovica (778) v podjetju Microsoft Mobile Oy.

Merila za pomoč

6.Finska je vlogo vložila v okviru merila za pomoč iz člena 4(1)(b) uredbe o ESPG, ki zahteva vsaj 500 delavcev, ki so postali presežni v referenčnem obdobju devetih mesecev v podjetjih, ki delujejo v istem gospodarskem sektorju na ravni oddelka NACE Rev. 2 in se nahajajo v eni regiji ali dveh sosednjih regijah na ravni NUTS 2 v državi članici. Samo v regiji Helsinki-Uusimaa (FI1B) je 737 presežnih delavcev.

7.Štirimesečno referenčno obdobje za vlogo traja od 30. julija 2014 do 30. aprila 2015.

Izračun števila odpustov in opustitev dejavnosti

8.Število odpustov v referenčnem obdobju je bilo izračunano, kot sledi:

–1 218 od datuma, ko je delodajalec posamezne delavce obvestil o odpustu ali prekinitvi pogodbe o zaposlitvi,

–385 od datuma dejanske prekinitve pogodbe o zaposlitvi ali njenega izteka.

Upravičeni prejemniki

9.Skupno število upravičenih prejemnikov je 1 603.

Povezava med odpusti in „velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije“

10.Da bi Finska dokazala povezavo med odpusti in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, trdi, da se je v zadnjih letih porazdelitev zaposlenosti med sektorjem IKT in drugimi gospodarstvi EU razvila v škodo EU. Medtem ko obseg tega področja narašča po vsem svetu, je v Evropi upadel, ker se podjetja in storitve selijo na Kitajsko, v Indijo, na Tajvan in druge neevropske destinacije. Samo v letu 2014 se je osebje finskih podjetij IKT zmanjšalo za 3 odstotke ali 1 500 ljudi.

Porazdelitev delovnih mest v sektorju IKT med Evropsko unijo in drugimi gospodarstvi (leti 2009 in 2011)

Vir: Evropska komisija. ICT Industry Analysis Predict 2013 & 2014 Reports: An Analysis of ICT R&D in the EU and Beyond.

11.Ti učinki so se čutili zlasti na Finskem, kjer je bila celotna finska elektronska industrija hudo prizadeta, vrhunec pa je bil dosežen, ko je podjetje Nokia napovedalo množično odpuščanje v letu 2011. Leta 2012 je podjetje Nokia najprej odpustilo 1 000 ljudi v Salu (EGF/2012/006 FI/Nokia Salo) ter nato še 3 700 ob koncu leta 2012 in spomladi leta 2013 (EGF/2013/001 FI/Nokia). Temu je sledilo 600 odpustov v podjetju za razvoj čipja v letu 2014 (EGF/2015/001 FI/Broadcom).

12.V teh okoliščinah so računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti sektorja nadaljevali s prizadevanji za konkurenčnost na svetovni ravni, čeprav je glavna stranka, tj. Nokia, izginila.

13.Finska industrija programske opreme zdaj vse bolj investira v industrijski internet in storitve v oblaku, pri čemer se je odločila za boljše storitve med podjetji (business to business), hkrati pa ima težave s storitvami med podjetji in potrošniki (businness to customers). Slednje je posledica svetovnega pritiska na cene na trgu. Subjekti na trgu morajo konkurirati za naročila s podjetji iz držav z nižjimi stroški. Obstaja tudi težnja svetovnih podjetij, ki delujejo na Finskem, da prenašajo nekatere svoje dejavnosti v države z nižjimi stroški. CGI je na primer novembra 2014 naznanil, da je moral zmanjšati število svojega finskega osebja do konca leta za 270 oseb in prenesti svoje dejavnosti zunaj EU 7 .

14.Industrija programske opreme je svetovni posel, programska oprema pa se globalno kupuje pri stroškovno najučinkovitejših virih. Vendar pa se lahko programska oprema oblikuje tako, da izpolni zahteve določene države, regije ali jezika.

15.Pomemben element globalne industrije programske opreme je, da je vedno potrebna nova, izobražena delovna sila, saj je življenjski cikel proizvodov in z njimi povezane programske opreme zelo kratek v primerjavi z življenjskim ciklom njenega osebja. Konkurenca med delavci iz EU in zunaj EU pa je zelo močna. Staranje in manj izobraženi delavci iz EU težko tekmujejo z mladimi in bolje izobraženi delavci zunaj EU.

16.Medtem ko je tehnološka industrija na Finskem leta 2008 zaposlovala 326 000 ljudi, pa je bilo leta 2014 število zaposlenih v takih podjetjih 276 000. To ustreza povprečnemu upadu v višini približno 3 % na leto (10 000 delavcev).

17.Do zdaj so bili računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti sektorja predmet dveh vlog za pomoč ESPG, ena temelji na globalizaciji, druga pa na svetovni finančni in gospodarski krizi 8 .

Dogodki, ki so povzročili odpuste in opustitev dejavnosti

18.Dogodki, ki so povzročili te odpuste, so dogodki, ki so prizadeli podjetje Nokia v zadnjih letih zaradi velikega učinka na sektor IKT na Finskem. Pri razvoju in oblikovanju operacijskih sistemov za mobilne telefone Nokia je bilo zaposlenih na tisoče ljudi na Finskem, zlasti na območju Oulu, medtem ko so zdaj te funkcije prenesene v države zunaj Evrope.

19.Odločitve Nokie in Microsofta (offshoring, ustavitev proizvodnje in prenehanje razvojnega dela na Finskem) so prizadele številna podjetja industrije programske opreme, katerih dejavnosti so bile povezane s podjetjema Nokia ali Microsoft. Zaradi tega je imelo podjetje Nokia težave, ki so vplivale na položaj celotne finske industrije programske opreme. Podjetje storitev IKT Tieto, na primer, je utemeljilo odpuste, ki jih je napovedalo jeseni 2014, z zmanjšanjem števila naročil od enega svojih glavnih strank, tj. Nokie. Iz podobnih razlogov so temu sledila podjetja, kot so Atos IT Solutions and Services, podjetje za računalniške igrice Rovio Entertainment in Samlink.

20.Skupaj 69 podjetij industrije programske opreme je končalo z odpuščanjem delavcev v jeseni 2014 in spomladi 2015. Razlogi, ki so privedli do teh odpustov, so različni, vendar je tisto, kar jim je najbolj skupno, da so se podjetja soočala z vedno večjim pospeševanjem in krepitvijo mednarodne konkurence. Zaprtji Nokie in Microsofta sta bili ključnega pomena, vendar je večina odpustov v tem primeru del širšega pojava v celotnem sektorju programiranja.

Pričakovani učinek odpustov na lokalno, regionalno ali državno gospodarstvo in zaposlenost

V regijah na ravni NUTS 2 Helsinki-Uusimaa (FI1B) Pohjois- ja Itä-Suomi (FI1D) je bilo več kot 75 % odpustov. To je razlog, zakaj sta ti dve regiji natančno obravnavani v odstavkih v nadaljevanju.

21.Pohjois-Pohjanmaa (ki je del Pohjois- ja Itä-Suomi (FI1D), tj. regije, kjer se nahaja območje Oulu) je regija z visoko stopnjo brezposelnosti (višjo od nacionalnega povprečja). Medtem ko je februarja 2015 stopnja brezposelnosti na nacionalni ravni znašala 13,5 %, pa je v regiji Pohjois-Pohjanmaa znašala 15,7 %, na območju Oulu pa 17,1 %. Skoraj dva od treh brezposelnih iskalcev zaposlitve v regiji živita na območju Oulu, kakor tudi večina brezposelne usposobljene delovne sile v regiji.

22.Trenutno je približno 1 250 enot dejavnosti v sektorju IKT v regiji Pohjois-Pohjanmaa, večina pa se jih nahaja na območju Oulu. Podatki o gospodarskih trendih kažejo, da se promet podjetij v sektorju IKT od leta 2012 zmanjšuje 9 . Celoten informacijski sektor šteje za približno 12 % delovnih mest na tem območju. Te težave so privedle do številnih odpustov v zasebnem in javnem sektorju. Medtem ko so v letu 2008 podjetja v sektorju IKT zaposlovala skoraj 13 000 ljudi v regiji, se je to število nedavno zmanjšalo na približno 10 000 ljudi.

23.Območje Oulu je znatno prizadelo ukinjanje delovnih mest v sektorju IKT, saj je bilo vozlišče za pisarne podjetij, RDI in delovno silo od 80-ih let prejšnjega stoletja. Spomladi 2015 je zaposlitev v sektorju IKT v regiji iskalo okoli 1 500 brezposelnih. Približno 80 % jih živi na območju Oulu. Poleg tega je ena tretjina brezposelnih oseb z visokošolsko izobrazbo v sektorju IKT neprekinjeno brez zaposlitve že več kot eno leto. Odpusti v podjetju Microsoft so še dodatno poslabšali že izjemno zaostrene razmere.

24.Na območja Oulu se dejavno razvijajo novi sektorji z visoko stopnjo rasti, ki bodo zagotavljali zaposlovanje, kot so digitalizacija industrijskih postopkov in večja predvidljivost, obenem pa je v ta razvojtreba zagotovliti vključitev brezposelnih strokovnjakov s področja IKT 10 .

25.V regiji Uusimaa so konec februarja 2015 nezaposleni iskalci zaposlitve predstavljali 11 % delovne sile. Čeprav je ta delež pod nacionalnim povprečjem, je rast brezposelnosti precej večja v regiji Uusimaa (15,0 %) kot na Finskem kot celoti (9,7 %). Februarja je bilo 5,1 brezposelnega iskalca zaposlitve za vsako prosto delovno mesto. Brezposelnost narašča tudi zaradi neto migracij na to območje. Število brezposelnih iskalcev zaposlitve v regiji Uusimaa je avgusta 2015 preseglo 104 000 ljudi in to je največje število od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja.

26.BDP v regiji Uusimaa pomeni 36 % finskega BDP. Na regijo Uusimaa odpade 71 % prometa, 62 % zaposlenih in 52 % podjetij celotnega finskega zasebnega sektorja industrije programske opreme. Tako bi lahko rekli, da ima v industriji programske opreme Uusimaa še pomembnejšo vlogo kot v vseh drugih industrijah skupaj.

27.Leta 2013 je industrija programske opreme predstavljala 3 % prometa, 5 % osebja in 3 % podjetij zasebnega sektorja v regiji Uusimaa.

28.V referenčnem obdobju je 49 podjetij programske opreme uporabilo pogajanja o sodelovanju v regiji Uusimaa. Na začetku pogajanj je bilo predvideno zmanjšanje števila osebja za 1 681 ljudi.

29.Na podlagi predhodne ocene se zdi, da so odpuščanja (zlasti v primeru CGI) zadevala zaposlene, starejše od 50 let, skupino, za katero je težko najti novo zaposlitev, in upravičeno je domnevati, da bo do junija 2016 več kot 50 % teh ljudi dolgotrajno brezposelnih.

Ciljni prejemniki in predlagani ukrepi

Ciljni prejemniki

30.Po oceni naj bi v ukrepih sodelovalo 1 200 presežnih delavcev. Razčlenitev teh delavcev po spolu, državljanstvu in starostni skupini:

Upravičenost predlaganih ukrepov

31.Prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene presežnim delavcem, vključujejo naslednje ukrepe:

A. Kovčing in drugi pripravljalni ukrepi

–Usposabljanje za iskanje zaposlitve

Cilj usposabljanja za iskanje zaposlitve je udeležence seznaniti z informacijami o trgu dela, jim pomagati pregledati njihove možnosti pri iskanju zaposlitve ter izboljšati in posodobiti njihove spretnosti. Zaradi posebnih značilnosti iskanja zaposlitve v sektorju IKT bodo storitve usposabljanja, ki bodo kupljene, prilagojene poklicnim kompetencam in potrebam ciljne skupine.

Zaposlovanje se lahko spodbuja s pomočjo storitev usposabljanja, podpiranjem mobilnosti delovne sile v sodelovanju s službami EURES, na primer z vzpostavitvijo posebnih skupin usposabljanja za iskanje zaposlitve, ki se osredotočajo na ugotavljanje potreb po delovnih mestih v tujini.

–Kovčing pri iskanju zaposlite (osebno svetovanje)

Namen kovčinga pri iskanju zaposlite je usmerjanje zasebne stranke pri iskanju zaposlitve ali usposabljanja na delovnem mestu. Po eni strani lahko kovči spodbujajo ponovno zaposlovanje z usmerjanjem iskalcev zaposlitve k uporabi različnih možnosti iskanja zaposlitve (individualno spremljanje), po drugi pa jim lahko pomagajo pri iskanju nove zaposlitve s svetovanjem med iskanjem.

–Poklicni kovčing pri iskanju zaposlitve

Poklicni kovčing pri iskanju zaposlitve se zagotavlja osebam, če po oceni uradnika Urada za zaposlovanje in gospodarski razvoj (Urad TE) uporabniki potrebujejo bolj funkcionalno, intenzivno in dolgoročno podporo pri načrtovanje poklicne poti.

–Ocene strokovnjakov

Ljudje v programskem sektorju imajo zelo različne kompetence. Da bi ocenili potrebe iskalca zaposlitve za storitve Urad TE lahko organizira več ocen strokovnjakov, kot je ovrednotenje delazmožnosti; evidentiranje poklicnih kompetenc in spretnosti; ocena podjetniških sposobnosti in zmožnosti za podjetniško dejavnost. Vsebina in obseg ocene strokovnjaka bo odvisna od osebnega položaja iskalca zaposlitve.

B. Zaposlitvene in poslovne storitve

Zaposlitvene in poslovne storitve, financirane iz ESPG, ki jih zagotavlja Urad TE, vključujejo podporo samostojnemu iskanju zaposlitve s spletnimi storitvami, ponudbe za zaposlitev in druge zaposlitvene storitve, kot so storitve za iskanje zaposlitve v tujini, potne stroške in nadomestilo za stroške selitve, evidentiranje poklicnih kompetenc in spretnosti, ocenjevanja delazmožnosti, usposabljanje, preizkušanje (poskusno delo, poskusno usposabljanje) in subvencioniranje plač. Urad TE je odgovoren ponujene storitve, strokovnjaki za storitve, financirane iz ESPG, pa bodo opravili to delo.

C. Usposabljanje

Usposabljanje se izvaja kot poklicno prešolanje, katerega cilj je pridobitev poklicnih ali novih poklicnih kvalifikacij v sektorju z visoko stopnjo zaposlenosti, ali kot nadaljnje usposabljanje z izboljšanjem obstoječih kompetenc. Usposabljanje je prilagojeno ciljni skupini.

Namen takega usposabljanja jepripravnikom zagotoviti praktično razumevanje, kako delujejo podjetja, spretnosti, ki so potrebne za delo v podjetju, ter spretnosti, potrebne za razvoj podjetja. Cilj usposabljanja je možnost za zaposlitev v enem od partnerskih podjetij ali ustanovitev novega podjetja prek razvojnega projekta.

Posebno usposabljanje se lahko zagotovi za tiste z višjo ravnijo izobrazbe.

D. Subvencioniranje plač

Subvencioniranje plač bo presežnim delavcem na voljo za podporo pri zaposlovanju na novem delovnem mestu, in sicer z zmanjšanjem stroškov za plače za delodajalca. Subvencioniranje plač se uporablja zlasti kot način za spodbujanje zaposlovanja zasebnega sektorja s subvencijo. Od leta 2015 bo subvencioniranje plač v višini 30 do 50 % stroškov plače, odvisno od tega, kako dolgo je bila oseba, ki se zaposli, brezposelna.

E. Nepovratna sredstva za zagon podjetja

Namen subvencije za ustanovitev podjetja je spodbujati ustvarjanje poslovne dejavnost in zaposlovanja posameznikov. Z nepovratnimi sredstvi za zagon podjetja se potencialnim podjetnikom zagotavlja dohodek v obdobju za začetek in vzpostavitev polnega poslovanja, ki traja največ 18 mesecev.

Nepovratna sredstva za zagon podjetja so sestavljena iz dveh delov, tj. osnovnega nadomestila in dodatka. Leta 2015 znaša osnovno nadomestilo 32,80 EUR na dan. Višina dodatka se razlikuje od primera do primera, po presoji pisarn TE. Dodatek znaša med 10 in 60 % zneska osnovnega nadomestila.

F. Spodbujanje podjetništva in storitve za nove podjetnike

Ukrepi v zvezi s spodbujanjem podjetništva se izvajajo kot usposabljanje v obliki podjetniških inkubatorjev in podjetniškega usposabljanja. Poleg tega so novim podjetnikom zagotovljeni nasveti, svetovanje in nepovratna sredstva za zagon podjetja. Ustanavljanje novih podjetij bo podprto s podregionalnimi mrežami storitev za podjetja in načrtovanjem strank podjetja (program Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo – MEE).

G. Nadomestila za potne stroške, stroške prenočitve in selitve

Iskalcem zaposlitve se lahko dodeli nadomestilo za potne stroške in stroške nastanitve, nastale zaradi iskanja zaposlitve ali takšnih stroškov, ki so posledica udeležbe pri usposabljanju, ter nadomestilo za stroške selitve, če sprejmejo zaposlitev zunaj svojega območja dnevne migracije.

32.Tukaj opisani predlagani ukrepi so aktivni ukrepi na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov iz člena 7 uredbe o ESPG. Ti ukrepi ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialne zaščite.

33.Finska je predložila zahtevane informacije o ukrepih, ki so za zadevno podjetje obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami. Potrdila je, da finančni prispevek iz ESPG ne bo nadomestil takšnih ukrepov.

Ocena proračuna

34.Predvideni skupni stroški znašajo 4 372 000 EUR, kar vključuje izdatke za prilagojene storitve v višini 4 167 000 EUR in izdatke za pripravo, upravljanje, širjenje informacij in obveščanje javnosti ter dejavnosti nadzora in poročanja v višini 205 000 EUR.

35.Skupni zaprošeni finančni prispevek iz ESPG znaša 2 623 200 EUR (60 % skupnih stroškov).

36.Stroški ukrepov, ki so v zgornji preglednici opredeljeni kot ukrepi na podlagi člena 7(1)(b) uredbe o ESPG, ne presegajo 35 % skupnih stroškov usklajenega svežnja prilagojenih storitev. Finska je potrdila, da so ti ukrepi odvisni od dejavnega sodelovanja ciljnih prejemnikov pri iskanju zaposlitve ali usposabljanju.

37.Finska je potrdila, da stroški naložb za samozaposlitev, ustanavljanje podjetij in delavske prevzeme ne bodo presegli 15 000 EUR na prejemnika.

Obdobje upravičenosti izdatkov

38.Finska je prilagojene storitve za ciljne prejemnike začela izvajati 1. avgusta 2014. Izdatki za zgoraj navedene ukrepe so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 1. avgusta 2014 do 12. junija 2017.

39.Finska je začela ustvarjati upravne izdatke za izvajanje ESPG 1. avgusta 2014. Izdatki za ukrepe priprave, upravljanja, širjenja informacij in obveščanja javnosti, nadzora in poročanja so torej upravičeni do finančnega prispevka iz ESPG od 1. avgusta 2014 do 12. decembra 2017.

Dopolnjevanje ukrepov, ki se financirajo z nacionalnimi sredstvi ali sredstvi Unije

40.Viri nacionalnega predfinanciranja ali sofinanciranja so v glavnem zagotovljeni iz proračunske vrstice javnih služb za zaposlovanje v upravni veji Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo. Nekatere storitve se bodo financirale tudi iz odhodkov za poslovanje središč za gospodarski razvoj, promet in okolje (centri ELY) ter uradov TE. Tehnične podporne naloge se bodo financirale iz odhodkov za poslovanje Ministrstva za zaposlovanje in gospodarstvo ter centrov ELY.

41.Finska je potrdila, da opisani ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, ne bodo financirani tudi iz drugih finančnih instrumentov Unije.

Postopki za posvetovanje s ciljnimi prejemniki ali njihovimi predstavniki ali socialnimi partnerji ter lokalnimi in regionalnimi organi

42.Finska je navedla, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev pripravljen v posvetovanju s socialnimi partnerji in regionalnimi oblastmi. Center ELY in Urad TE za regijo Pohjois-Pohjanmaa sta 1. oktobra 2014 organizirala dogodek za načrtovanje ukrepov, vključenih v projekte ESPG. Partnerji organizacij, ki izvajajo projekt (Business Oulu, mesto Oulu, Univerza v Ouluju, Yritystakomo (podjetniški inkubator), trgovinska zbornica in podjetniki iz Pohjois-Pohjanmaa), in predstavniki ciljne skupine so bili povabljeni k sodelovanju pri tem dogodku.

43.MEE je sklical skupino, ki obravnava odpuste v sektorju računalniškega programiranja in je sodeloval pri pripravi vloge za pomoč iz ESPG. Ta skupina vključuje predstavnike centrov ELY in urade TE za zadevne regije, Business Oulu in socialne partnerje.

Sistemi upravljanja in nadzora

44.Vloga vsebuje opis sistema upravljanja in nadzora, ki opredeljuje odgovornosti vključenih organov. Finska je Komisijo uradno obvestila, da bo finančni prispevek upravljalo Ministrstvo za zaposlovanje in gospodarstvo (MEE), ki upravlja tudi sredstva ESS. Isto ministrstvo deluje tudi kot organ za potrjevanje. Službi, odgovorni za ti dve funkciji, imata strogo ločene zadolžitve in obveznosti poročanja. Upravljanje ESPG je bilo dodeljeno službi za zaposlovanje in podjetništvo, upravljanje ESS pa regionalni službi. Potrjevanje v okviru obeh skladov pa je v pristojnosti enote za človeške vire in administrativne zadeve. Ministrstvo je pripravilo priročnik s podrobnim opisom predpisanih postopkov.

45.Organ, pristojen za revizijo, je neodvisna enota za notranjo revizijo, ki deluje v okviru stalnega sekretariata istega ministrstva. Funkcije, povezane z nadzorom in revizijo, prav tako opravljata organ upravljanja in organ za potrjevanje.

Obveznosti zadevne države članice

46.Finska je predložila vsa potrebna zagotovila v zvezi z naslednjim:

–pri dostopu do predlaganih ukrepov in njihovem izvajanju bosta upoštevani načeli enakosti obravnave in nediskriminacije;

–zahteve nacionalne zakonodaje in zakonodaje EU o kolektivnih odpustih so bile upoštevane;

–podjetja, ki so po odpustih nadaljevala svoje dejavnosti, so izpolnila svoje pravne obveznosti v zvezi z odpusti in so ustrezno poskrbela za svoje delavce;

–predlagani ukrepi ne bodo prejeli finančne podpore iz drugih skladov ali finančnih instrumentov Unije in preprečeno bo vsakršno dvojno financiranje;

–predlagani ukrepi bodo dopolnjevali ukrepe, financirane iz strukturnih skladov;

–finančni prispevek iz ESPG bo v skladu s postopkovnimi in materialnopravnimi pravili Unije o državni pomoči.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunski predlog

47.Sredstva ESPG ne presegajo najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 11 .

Komisija po proučitvi vloge v zvezi s pogoji iz člena 13(1) uredbe o ESPG ter ob upoštevanju števila ciljnih prejemnikov, predlaganih ukrepov in ocenjenih stroškov predlaga uporabo sredstev ESPG v znesku 2 623 200 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov predlaganih ukrepov, da se zagotovi finančni prispevek za vlogo.

49.Predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG bosta skupaj sprejela Evropski parlament in Svet v skladu s točko 13 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 12 .

Povezani akti

50.Komisija bo s tem predlogom sklepa o uporabi sredstev ESPG Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati predložila tudi predlog za prerazporeditev zneska v višini 2 623 200 EUR v ustrezno proračunsko vrstico.

51.Ko bo Komisija sprejela ta predlog sklepa o uporabi sredstev ESPG, bo hkrati z izvedbenim aktom sprejela sklep o finančnem prispevku, ki bo začel veljati na datum, ko bosta Evropski parlament in Svet sprejela predlagani sklep o uporabi sredstev ESPG.

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(vloga Finske – EGF/2015/005 FI/Computer Programming)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006 13 , zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju 14 , zlasti točke 13 Sporazuma,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Namen Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) je zagotavljanje podpore delavcem, ki so postali presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, zaradi še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize ali nove svetovne finančne in gospodarske krize, in samozaposlenim osebam, ki so iz istih razlogov opustile dejavnost, ter pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela.

(2)Sredstva ESPG ne smejo presegati najvišjega letnega zneska 150 milijonov EUR (cene iz leta 2011), kot je določeno v členu 12 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 15 .

(3)Finska je 12. junija 2015 vložila vlogo EGF/2015/005 FI/Computer programming za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpustov v gospodarskem sektorju, razvrščenem v NACE Revizija 2, oddelek 62 (Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti) v regiji na ravni NUTS 2 16 Länsi-Suomi (FI19), Helsinki-Uusimaa (FI1b), Etelä-Suomi (FI1C) in Pohjois- ja Itä-Suomi (FI1D) (na Finskem). Vloga je bila dopolnjena z dodatnimi informacijami, predloženimi v skladu s členom 8(3) Uredbe (EU) št. 1309/2013. Vloga izpolnjuje zahteve za določitev finančnega prispevka iz ESPG iz člena 13 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(4)Zato bi bilo treba uporabiti sredstva ESPG, da se zagotovi finančni prispevek v višini 2 623 200 EUR za vlogo, ki jo je vložila Finska.

(5)Da bi čim bolj skrajšali čas, potreben za uporabo sredstev ESPG, bi se moral ta sklep uporabljati od datuma sprejetja –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V okviru splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 se iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji uporabi vsota 2 623 200 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

Člen 2

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od [the date of its adoption] 17 .

V Bruslju,

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(2) V smislu člena 3 uredbe o ESPG.

(3) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

(4) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.

(5) V skladu s četrtim odstavkom člena 7 Uredbe (EU) št. 1309/2013.

(6) Seznam podjetij v Prilogi

(7) http://yle.fi/uutiset/it_firm_cgi_decides_to_send_home_270_in_finland/7632870 http://www.itviikko.fi/ihmiset-ja-ura/2014/11/14/cgi-paatyi-irtisanomaan-270/201415871/7

(8) EGF/2011/016/Agile; COM(2013) 120 final in ta vloga.

(9) http://www.pohjois-pohjanmaa.fi/file.php?3634 str. 3

(10) http://www.temtoimialapalvelu.fi/files/2285/Ohjelmistoala_joulukuu_2014.pdf str. 42

(11) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(12) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(13) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.

(14) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(15) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(16) Uredba Komisije (EU) št. 1046/2012 z dne 8. novembra 2012 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) glede pošiljanja časovnih vrst za novo regionalno razčlenitev (UL L 310, 9.11.2012, str. 34).

(17) Date to be inserted by the Parliament before the publication in OJ.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.11.2015

COM(2015) 553 final

PRILOGA

k predlogu za

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o mobilizaciji sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(vloga Finske – EGF/2015/005 FI/Computer Programming)

PRILOGA