OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.  OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

EU si prizadeva za tesnejše odnose z Ukrajino, ki presegajo zgolj dvostransko sodelovanje in zajemajo postopno politično združevanje in gospodarsko povezovanje. Ukrajina je pomembna država v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. EU je leta 1998 z Ukrajino podpisala Sporazum o partnerstvu in sodelovanju (SPS), ki opredeljuje okvir sodelovanja na vseh ključnih področjih reforme in je še naprej pravna podlaga za odnose med EU in Ukrajino. Odnosi so se dodatno okrepili novembra 2009, ko je kabinet ministrov Ukrajine sprejel pridružitveni načrt EU-Ukrajina, ki je bil dopolnjen leta 2011 (Svet za sodelovanje med EU in Ukrajino ga je potrdil junija 2013). EU in Ukrajina sta 21. marca in 27. junija 2014 podpisali sporazum o pridružitvi, s katerim se bo vzpostavilo intenzivno politično združevanje in gospodarsko povezovanje med EU in Ukrajino. Sporazum zajema širok nabor področij, kot so pravosodje, trgovina in sektorsko sodelovanje, vključno z energetiko, prometom in okoljem, ter določa tudi podrobne zaveze in urnike za obe strani.

Ukrajinsko gospodarstvo je v globoki recesiji, ki je posledica dolgotrajnih makroekonomskih neravnovesij in strukturnih problemov. Razmere so se poslabšale zaradi izbruha oboroženega konflikta na vzhodu države, zaradi česar je v gospodarstvu prišlo do obsežnih izgub proizvodnih zmogljivosti in upada zaupanja. Po množičnih javnih protestih je nekdanji predsednik Viktor Janukovič zapustil oblast in februarja 2014 je bila v Ukrajini imenovana reformam naklonjena vlada. Nova vlada je začela izvajati ambiciozen program makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, s katerim naj bi se spremenil neperspektiven gospodarski model države ter utrla pot za dolgoročno in trajno gospodarsko rast. Ta program je bil podprt s 17 milijardami EUR finančne pomoči Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in znatno podporo drugih mednarodnih donatorjev.

Po političnih spremembah februarja 2014 so bile v Ukrajini izvedene svobodne in demokratične predsedniške in parlamentarne volitve (25. maja oziroma 26. oktobra). Poleg tega so ukrajinske oblasti leta 2014 sprejele pomembne ukrepe za boj proti korupciji in krepitev pravne države. Decembra 2014 je novo oblikovana vlada predstavila ambiciozen načrt ukrepov, v katerem so bile opisane načrtovane reforme koalicijske vlade. Temu načrtu naj bi na začetku leta 2015 sledila celovita nacionalna strategija reform, v kateri naj bi bili določeni ukrepi za gospodarsko in politično reformo, reformo sodstva ter upravno reformo v obdobju 2015–2017, ki so potrebne za zagotovitev srednjeročne stabilnosti, ter izvajanje sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino.

Prizadevanja oblasti za reformo so močno otežili oboroženi spopadi na vzhodu, vedno večje trgovinske omejitve Rusije in stopnjevanje spora glede zemeljskega plina med državama. Zato se je gospodarska recesija v Ukrajini še dodatno poglobila, kar je bilo v nasprotju s prvotnimi pričakovanji mednarodnih donatorjev. Pričakuje se, da bo kriza dolgotrajna, saj se v Ukrajini v letu 2015 napoveduje nadaljnje krčenje gospodarstva. Izguba prihodkov od uvoza zaradi konflikta na vzhodu in kriza zaupanja sta privedli do močne depreciacije valute in izčrpavanja mednarodnih rezerv. Ukrajina trenutno nima dostopa do mednarodnih dolžniških trgov, tako pa naj bi ostalo tudi v prihodnje, vsaj na kratek rok. Tako je prišlo do znatne dodatne vrzeli v zunanjem financiranju.

Zaradi tega je potrebna dodatna uradna finančna pomoč, s katero se bodo zadostile kratkoročne plačilnobilančne potrebe Ukrajine, vključno z obnovitvijo mednarodnih rezerv, in podprl program reform ukrajinskih oblasti, zlasti prestrukturiranje v energetskem in bančnem sektorju. Nenazadnje pa je ta podpora potrebna tudi za okrepitev zaupanja vlagateljev, ki je bistvenega pomena za to, da bo ukrajinsko gospodarstvo začelo ponovno trajnostno rasti.

Dne 9. septembra 2014 so ukrajinske oblasti so zaprosile za makrofinančno pomoč EU v višini 2 milijard EUR. Prošnja za makrofinančno pomoč je bila ponovljena v naknadnem dopisu z dne 15. decembra 2014. Ob upoštevanju teh zahtev in gospodarskih razmer v Ukrajini, zlasti precejšnjih dodatnih potreb po zunanjem financiranju, Evropska komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga, da se Ukrajini  dodeli makrofinančna pomoč v višini največ 1,8 milijarde EUR v obliki srednjeročnih posojil.

Cilj predlagane makrofinančne pomoči je pomagati Ukrajini pokriti del preostalih dodatnih potreb po zunanjem financiranju v letu 2015 in v začetku leta 2016 v okviru programa MDS, ki trenutno poteka. MDS te dodatne potrebe ocenjuje na 15 milijard USD. S pomočjo EU bi se tudi zmanjšala kratkoročna občutljivost gospodarstva v zvezi s plačilno bilanco in proračunom, hkrati pa podprla vladna programa prilagajanja in reform z ustreznim svežnjem spremljajočih političnih ukrepov, o katerih se bo z ukrajinskimi oblastmi dogovorilo v memorandumu o soglasju.

V zvezi s tem Komisija meni, da so izpolnjeni politični in ekonomski predpogoji za izvedbo predlagane vrste in višine MFP.

· Splošno ozadje

Ukrajina je v globoki recesiji, ki je posledica dolgotrajnih gospodarskih in strukturnih problemov. Razmere dodatno otežujejo oboroženi spopadi v vzhodnem delu države, ki niso samo uničili del njenih proizvodnih zmogljivosti, temveč tudi pomembno vplivali na zaupanje gospodinjstev in podjetij. V zadnjih mesecih je izvajanje prepotrebnih ukrepov za stabilizacijo, usmerjenih v zmanjšanje neravnovesij in ohranjanje fiskalne in zunanje vzdržnosti, še dodatno omejilo kratkoročne gospodarske obete. Zato se pričakuje, da se bo BDP v letu 2014 realno zmanjšal za 7 %.

Kljub občutnemu zmanjšanju gospodarske dejavnosti in konservativnimi politikami centralne banke inflacijski pritiski ostajajo veliki, kar je posledica zmanjševanja vrednosti valute in prilagoditev vladno nadzorovanih cen (zlasti tarif gospodarskih javnih služb). Inflacija po indeksu cen življenjskih potrebščin (CPI) se je novembra na medletni ravni povečala na 21,8 % in naj bi v bližnji prihodnosti naraščala še hitreje, ko se bodo učinki depreciacije valute v celoti izrazili. Od začetka uporabe drsečega režima menjalnega tečaja v februarju je ukrajinska grivna izgubila skoraj 50 % vrednosti glede na ameriški dolar, kar je precej nad pričakovanji. Poslabšanje je bilo zlasti izrazito v avgustu in septembru, kar je centralno banko prisililo, da je poleg nekaterih intervencij na deviznem trgu uvedla upravne ukrepe in devizne kontrole, kar je zagotovilo začasno stabilnost menjalnega tečaja pred parlamentarnimi volitvami oktobra. Hkrati pa so ti ukrepi negativno vplivali na poslovno aktivnost, zaradi česar so se že tako nizke mednarodne rezerve hitro črpale. Po rahli sprostitvi upravnih kontrol je valuta od novembra izgubila veliko vrednosti.

Šibka gospodarska dejavnost, višji izdatki za obresti na dolg v tujih valutah zaradi močne depreciacije valute ter znatno zmanjšanje zmogljivosti za pobiranje davkov v vzhodnem delu države so privedli do povečanja proračunskega primanjkljaja v letu 2014 kljub številnim varčevalnim ukrepom, ki so jih uvedle oblasti[1]. Glede na nedavne napovedi ministrstva za finance, se bo javnofinančni primanjkljaj za celotno leto 2014 povečal na 5,3 % BDP.

Veliko dodatno obremenitev za javne finance je v letu 2014 predstavljala državna naftna in plinska družba Naftogaz, ki je v težavah. Družba ima običajno znatne izgube iz poslovanja zaradi upravne omejitve cen zemeljskega plina za gospodinjstva in gospodarske javne službe, zaradi česar mora Naftogaz prodajati plin po cenah, nižjih od nabavne, pomemben razlog za njene težave pa je tudi splošna neučinkovitost pri poslovanju. Leta 2014 sta na poslovanje podjetja negativno vplivali močna depreciacija grivne in potreba po pokritju zaostalih plačil za plin Rusiji (vključno s tistimi, ki so se nabrala v letu 2013). Zato je morala država Naftogaz do novembra dokapitalizirati s 103 milijardami UAH, kar predstavlja 6,8 % napovedanega BDP. Tako skupni javnofinančni primanjkljaj Ukrajine v letu 2014, ki vključuje primanjkljaj Naftogaza, po napovedih znaša skoraj 12 % BDP (6,7 % leta 2013), medtem ko je MDS aprila 2014 napovedal primanjkljaj v višini 8,5 % BDP.

Zaradi vse večjega proračunskega primanjkljaja, velike depreciacije lokalne valute in pomembnega upada gospodarske aktivnosti je prišlo do močnega poslabšanja trendov v ukrajinskem javnem dolgu. Konec oktobra 2014 je bruto javni dolg znašal 63 % napovedanega BDP za leto, kar pomeni povečanje za skoraj 23 odstotnih točk glede na dolg konec leta 2013, ki je znašal 40,2 % BDP.

Na zunanji strani je depreciacija grivne, skupaj s šibkim domačim povpraševanjem, prispevala k znatni prilagoditvi tekočega računa plačilne bilance. Primanjkljaj naj bi se z 9 % BDP v letu 2013 zmanjšal na približno 4 % BDP v letu 2014, čeprav je to predvsem posledica močnega krčenja uvoza[2]. Vendar pa so to spremljali precejšnji finančni odlivi zasebnega sektorja zaradi upadanja zaupanja, ki je posledica velikih negotovosti v zvezi z geopolitičnimi vprašanji[3]. Uradno financiranje, zagotovljeno od maja 2014, ni zadoščalo za pokritje odlivov kapitala. Ukrajina je skupno prejela približno 9 milijard USD bruto uradnega financiranja v obdobju maj–december, od česar se je velik del porabil za odplačilo zapadlega dolga (glej pomoč MDS in drugih donatorjev do leta 2014).

V okviru vedno globlje gospodarske recesije in krize zaupanja znatna uradna finančna pomoč Ukrajini v letu 2014 ni zadoščala za zaustavitev nadaljnjega izčrpavanja rezerv. V prvih enajstih mesecih leta se je raven rezerv s konca leta 2013 razpolovila na samo 10 milijard USD. Dodaten znaten padec se pričakuje v mesecu decembru zaradi plačil za plin (vključno z zaostalimi plačili Rusiji). Zaradi tega so sedaj pričakuje, da se bodo bruto mednarodne rezerve Ukrajine ob koncu leta 2014 zmanjšale na 7 milijard EUR, kar je enako enemu mesecu napovedanega uvoza blaga in storitev za leto 2015.

Dne 30. aprila 2014 je MDS odobril dvoletni stand-by kreditni aranžma za Ukrajino v višini 10 976 milijard SDR (17 milijard USD ali 800 % kvote države). Finančna pomoč MDS je bila dopolnjena z znatno podporo druge uradne in dvostranske pomoči (EU, ZDA, Japonska, Kanada). Druge mednarodne finančne institucije, kot so Svetovna banka, EBRD in EIB, so prav tako znatno okrepile svoje dejavnosti za podporo gospodarskim spremembam v Ukrajini.

Vendar ima zaradi gospodarske recesije, ki je globlja od pričakovane, in velikih odlivov kapitala zaradi krize zaupanja Ukrajina velike dodatne potrebe po zunanjem financiranju v letu 2015 in v začetku leta 2016. Te potrebe v glavnem izhajajo iz potrebe po obnovitvi zelo majhnih mednarodnih rezerv in obsežnega odliva zasebnega kapitala. Dodatne potrebe po financiranju so ocenjene na 15 milijard USD. Predlagana makrofinančna pomoč bi pokrila 16,7 % skupne dodatne vrzeli pri financiranju. 

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Makrofinančna pomoč se je Ukrajini zagotovila s tremi ločenimi sklepi:

· Sklep Sveta z dne 12. julija 2002 o dodatni makrofinančni pomoči Ukrajini (2002/639/ES)[4],

· Sklep št. 388/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini[5],

· Sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o makrofinančni pomoči Ukrajini (2014/215/EU)[6].

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog za makrofinančno pomoč je skladen z zavezo EU, da podpre takojšnjo gospodarsko in politično tranzicijo Ukrajine. Skladen je z načeli upravljanja uporabe instrumenta makrofinančne pomoči, vključno z njeno izjemno naravo, političnimi predpogoji, komplementarnostjo, pogojenostjo in finančno disciplino.

Predlagana makrofinančna pomoč je v skladu s cilji evropske sosedske politike. Prispeva k podpori ciljev Evropske unije, tj. gospodarski stabilnosti in gospodarskemu razvoju v Ukrajini, ter, širše, v vzhodnoevropskih sosedah. S podporo prizadevanjem ukrajinskih organov za vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okvira in izvedbo ambicioznega programa strukturnih reform predlagana pomoč prispeva k izboljšanju učinkovitosti drugih vrst finančne pomoči EU državi, vključno z dejavnostmi proračunske podpore. Predlagana makrofinančna pomoč tudi dopolnjuje pomoč, ki jo zagotavljajo drugi večstranski in dvostranski donatorji v okviru gospodarskega programa, ki ga sponzorira MDS.

Makrofinančna pomoč EU bi dopolnjevala skupni znesek nepovratnih sredstev v višini 1,565 milijarde EUR, ki se ga lahko mobilizira v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevek k stabilnosti in miru ter proračunske postavke EU za skupno zunanjo in varnostno politiko v obdobju 2014–2020, pri čemer je v letu 2014 že bilo dodeljenih 370 milijonov EUR. Makrofinančna pomoč EU bi podprla ukrajinske organe pri sprejetju ustreznega okvira za kratkoročno makroekonomsko politiko in strukturne reforme ter s tem povečala dodano vrednost vključenosti EU in učinkovitost splošnega ukrepanja EU tudi prek drugih finančnih instrumentov, kot so pogodba o podpori za konsolidacijo države in drugi ukrepi za podporo proračuna.

Ukrajina ima pomembne gospodarske vezi z EU. EU sodi med najpomembnejše poslovne partnerice Ukrajine in predstavlja približno eno tretjino njene zunanje trgovine. Leta 2013 je vrednost ukrajinskega uvoza iz EU dosegla 23,9 milijarde EUR, vrednost njenega izvoza pa 18,8 milijarde EUR. Ukrajina je tudi zelo odvisna od EU na področju neposrednih tujih naložb in drugih finančnih tokov. Dne 27. junija 2014 sta se Ukrajina in EU sporazumeli o vzpostavitvi poglobljenega in celovitega območja proste trgovine (DCFTA). To bo prispevalo k nadaljnjemu povečanju dvostranske trgovine z blagom in storitvami ter postopni uskladitvi trgovinskih pravil in standardov Ukrajine s pravili EU.

Tranzicija v Ukrajini je zelo težka in tveganje političnega in gospodarskega zloma je še vedno prisotno. Hkrati pa se je nova vlada javno zavezala, da bo sprejela pomembne ukrepe v smeri političnih in gospodarskih reform s ciljem boja proti korupciji ter krepitve institucij in mehanizmov, ki temelji na pravni državi. Država pripravlja tudi program gospodarskih reform, ki naj bi zagotovil temelje za model vzdržne rasti. Napredek v zvezi s temi cilji in program reform bosta izredno pomembna za podporo uspešni tranziciji.

2.  REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Makrofinančna pomoč se bo dodelila kot sestavni del mednarodne podpore za gospodarsko stabilizacijo Ukrajine. Pri pripravi tega predloga za makrofinančno pomoč so se službe Komisije posvetovale z MDS in drugimi mednarodnimi partnerji, ki vzpostavljajo obsežne programe financiranja. Komisija je bila tudi v rednih stikih z ukrajinskimi organi.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je s pomočjo zunanjih strokovnjakov opravila operativno oceno kakovosti in zanesljivosti ukrajinskih javnofinančnih tokov in upravnih postopkov, avgusta 2014 pa je bilo pripravljeno končno poročilo.

· Ocena učinka

Makrofinančna pomoč ter z njo povezani program gospodarskih prilagoditev in reform bosta pomagala omiliti potrebe Ukrajine po kratkoročnem financiranju, hkrati pa bosta podpirala ukrepe politike za krepitev srednjeročne plačilne bilance in fiskalne vzdržnosti ter okrepila vzdržno rast. Zlasti bo podpirala reformna prizadevanja na naslednjih področjih: upravljanje javnih financ in boj proti korupciji; davki; reforme v energetskem sektorju, vključno s krepitvijo mreže socialne varnosti, da se bo zagotovila blažitev učinkov ukinitve subvencij pri maloprodajnih cenah energije; reforme finančnega sektorja in ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja.

3.  PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganih ukrepov

Evropska unija bo Ukrajini dala na voljo makrofinančno pomoč v višini največ 1,8 milijarde EUR, ki se bo zagotovila v obliki srednjeročnega posojila. Ta pomoč bo pomagala pokriti preostale potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju v obdobju 2015–2016, kot jih je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS.

Pomoč naj bi bila izplačana v treh posojilnih obrokih. Pričakuje se, da bo prvi obrok izplačan sredi leta 2015. Drugi obrok bi se lahko izplačal v četrtem četrtletju leta 2015. Tretji in zadnji obrok bi lahko bil na voljo do konca prvega četrtletja leta 2016. Pomoč bo upravljala Komisija. Uporabljajo se posebne določbe o preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti, ki so v skladu s finančno uredbo.

Komisija in ukrajinske oblasti bi se dogovorile o memorandumu o soglasju, v katerem bi se določili ukrepi za strukturno reformo, povezani s predlagano makrofinančno pomočjo, kot tudi urniki in zaporedje ukrepov. Ti ukrepi bodo podprli vladni načrt reform, vključno z ustreznimi elementi prej omenjene nacionalne strategije reform za obdobje 2015–2017, in izvajanje sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino, pa tudi dopolnjevali programe, dogovorjene z MDS, Svetovno banko in drugimi večstranskimi in dvostranskimi donatorji. Kot je običajno pri makrofinančni pomoči, bi bila izplačila med drugim odvisna od zadovoljivih rezultatov pregledov v okviru programa MDS ter nadaljnjega črpanja sredstev sklada s strani Ukrajine.

Evropska komisija bo poskušala doseči konsenz z ukrajinskimi oblastmi glede pričakovane nacionalne strategije reform, da se bo zagotovilo tudi nemoteno izpolnjevanje pogojev, o katerih se bodo dogovorili v memorandumu o soglasju za predlagano makrofinančno pomoč. Ti pogoji politike bi morali obravnavati nekatere temeljne slabosti, ki so se v tekom let nakopičile v ukrajinskem gospodarstvu. Pogoji bi se lahko med drugim načeloma nanašali na naslednja področja: upravljanje javnih financ in boj proti korupciji, davki, reforme v energetskem sektorju, reforme finančnega sektorja in ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja.

Sklep, da se makrofinančna pomoč v celoti zagotovi v obliki posojil, je upravičen glede na raven razvoja Ukrajine (merjene z dohodkom na prebivalca države). Je tudi v skladu s tem, kako Ukrajino obravnavata Svetovna banka in MDS.

· Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog je člen 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti je spoštovano, saj ciljev ponovne vzpostavitve kratkoročne makroekonomske stabilnosti v Ukrajini ne morejo zadostno uresničiti države članice same in jih lažje uresniči Evropska unija. Glavni razlogi so proračunske omejitve na nacionalni ravni in potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost pomoči kar največja.

· Načelo sorazmernosti

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti: omejen je na minimum, ki je potreben za uresničitev ciljev kratkoročne makroekonomske stabilnosti in ne presega tistega, kar je potrebno za ta namen.

Kot je ugotovila Komisija na podlagi ocen MDS v okviru stand-by kreditnega aranžmaja, znesek pomoči ustreza okrog 16,7 % ocenjene dodatne vrzeli pri financiranju za obdobje od leta 2015 do prvega četrtletja leta 2016. To znatno zavezo upravičujejo: politično pomembna vloga Ukrajine pri zagotavljanju stabilnosti v evropski soseščini, politično povezovanje države z EU, kot je razvidno na podlagi sporazuma o pridružitvi med obema stranema, ki je začasno začel veljati 1. novembra 2014, ter tudi izjemno težavne razmere in ustrezno velike potrebe po financiranju, s katerimi se ta soseda EU trenutno sooča.

· Izbira instrumentov

Projektna finančna ali tehnična pomoč ne bi bila primerna ali zadostna za doseganje makroekonomskih ciljev. Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila hitro zmanjšanje ovir za zunanje financiranje in pomoč pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržne plačilne bilance in proračunskega položaja, ter ustreznega okvira za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč lahko s pomočjo pri vzpostavitvi ustreznega splošnega okvira za makroekonomsko in strukturno politiko poveča učinkovitost ukrepov, financiranih v Ukrajini na podlagi ostalih, ožje usmerjenih finančnih instrumentov EU.

4.  PRORAČUNSKE POSLEDICE

Načrtovana pomoč bi se zagotovila v obliki posojila in bi se morala financirati z najetjem posojila, ki ga bo v imenu EU izvedla Komisija. Proračunski stroški pomoči bodo ustrezali rezervacijam v višini 9 % zneskov, izplačanih iz Jamstvenega sklada za zunanje dajanje posojil EU iz proračunske vrstice 01 03 06 („Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“). Ob predpostavki, da bosta prva obroka posojila izplačana leta 2015 v skupnem znesku 1 200 milijonov EUR, tretji obrok pa leta 2016 v znesku 600 milijonov EUR, in v skladu s pravili, ki urejajo mehanizem Jamstvenega sklada, se bodo rezervacije oblikovale v proračunih za leto 2017 (za 108 milijonov EUR) in leto 2018 (za 54 milijonov EUR). Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij o pričakovanih skupnih potrebah po rezervacijah Jamstvenega sklada se bo ta dodatna proračunska posledica deloma krila s prerazporeditvijo v okvirnem finančnem načrtovanju za leti 2017 in 2018 iz makrofinančne pomoči v obliki nepovratnih sredstev (proračunska postavka 01 03 02) in deloma z uporabo nerazporejene razlike do zgornje meje za zaveze iz razdelka 4 večletnega finančnega okvira. Okvirna razčlenitev tega financiranja je naslednja:

v mio. EUR

|| 2017 || 2018

Dodatni odhodki: || ||

Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada na podlagi predloga (glej oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga) || 108 || 54

Viri financiranja: || ||

Makrofinančna pomoč (nepovratna sredstva) 01.0302 Razlika do zgornje meje iz razdelka 4 || –50 –58 || –40 –14

5.  NEOBVEZNI ELEMENTI

· Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Predlog vključuje določbo o prenehanju veljavnosti. Predlagana makrofinančna pomoč bi bila zagotovljena za obdobje dveh let in pol, ki se začne prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju.

2015/0005 (COD)

Predlog

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 212 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije[7],

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom[8],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Odnosi med Evropsko unijo in Ukrajino se razvijajo v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. Sporazum o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: sporazum o pridružitvi), ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine (DCFTA), je bil dosežen s pogajanji v obdobju od 2007 do 2011 in parafiran leta 2012. Ukrajina in Evropska unija sta sporazum o pridružitvi podpisali 21. marca in 27. junija 2014. Od 1. novembra 2014 se pomembni deli Sporazuma o pridružitvi začasno uporabljajo na področjih spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države, političnega dialoga in reform, pravosodja, svobode in varnosti ter gospodarskega in finančnega sodelovanja.

(2)       Po ponovni uveljavitvi ukrajinske ustave iz leta 2004 so bile 25. maja 2014 in 26. oktobra 2014 uspešno izvedene predsedniške in parlamentarne volitve. Po oblikovanju nove vlade 2. decembra 2014 na podlagi rezultatov parlamentarnih volitev je Ukrajina ponovno potrdila svojo zavezanost političnim in gospodarskim reformam v skladu z okvirom, ki ga določa sporazum o pridružitvi, in predstavila načrt ukrepov, v katerem so opisane predvidene reforme.

(3)       Kršenje ukrajinske suverenosti in ozemeljske celovitosti ter posledični vojaški spopadi so negativno vplivali na že tako negotovo gospodarsko in finančno stabilnost Ukrajine. Ukrajina je v težkem plačilnobilančnem in likvidnostnem položaju, kar je povezano z zmanjšanjem zaupanja in sočasnim begom kapitala, pa tudi z vedno slabšim fiskalnim položajem, ki je posledica neposrednih proračunskih stroškov konflikta, recesije, ki je globlja od pričakovane, in izgube davčnih prihodkov na območjih, ki so pod nadzorom separatistov. Hkrati so obstoječe strukturne pomanjkljivosti ter ranljivosti v zvezi s proračunom in zunanjim financiranjem prav tako prispevale k poslabšanju gospodarskih razmer.

(4)       V zvezi s tem so potrebe Ukrajine po zunanjem financiranju bistveno večje, kot je bilo sprva ugotovljeno, zato je potrebna dodatna finančna pomoč mednarodnih posojilodajalcev in donatorjev. V svojem zadnjem pregledu izvajanja programa je Mednarodni denarni sklad (MDS) ugotovil veliko potrebo po financiranju, ki je višja od sredstev, ki jih je do zdaj zagotovila mednarodna skupnost, kar vključuje makrofinančno pomoč Unije na podlagi Sklepa Sveta 2002/639/ES[9], Sklepa št. 388/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta[10] ter Sklepa Sveta 2014/215/EU[11].

(5)       Unija je ob različnih priložnostih razglasila svojo zavezanost podpori novim ukrajinskim oblastem pri stabilizaciji razmer in nadaljevanju izvajanja reform. Unija je razglasila tudi, da je pripravljena v celoti podpreti prizadevanja mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih institucij, zlasti MDS, v zvezi s svežnjem mednarodne pomoči za obravnavo nujnih potreb Ukrajine, ki je pogojena z jasno zavezanostjo  Ukrajine reformam. Finančna podpora Unije Ukrajini je skladna s politiko Unije, kakor je določena v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva. V sklepih z dne 18. decembra 2014 Evropski svet navaja, da so po izplačilu drugega obroka makrofinančne pomoči s strani Komisije v višini 500 milijonov EUR decembra 2014 Unija in njene države članice pripravljene še naprej omogočati in podpirati proces reform v Ukrajini skupaj z drugimi donatorji in v skladu s pogoji MDS.

(6)       Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti izreden finančni instrument nevezane in nenamenske plačilnobilančne podpore, namenjene obravnavi takojšnjih potreb upravičenke po zunanjem financiranju, in bi morala podpreti izvajanje političnega programa, ki vsebuje takojšnje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe za strukturne reforme, oblikovane za kratkoročno izboljšanje plačilnobilančnega položaja.

(7)       Dne 30. aprila 2014 so se ukrajinski organi in MDS dogovorili o dvoletnem stand-by kreditnem aranžmaju v višini 10 976 milijard posebnih pravic črpanja (SDR) (približno 17,01 milijard USD, tj. 800 odstotkov kvote) v podporo programu gospodarskega prilagajanja in reform v Ukrajini.

(8)       Dne 5. marca 2014 je Komisija glede na drastično poslabšanje plačilnobilančnega položaja v Ukrajini napovedala sveženj pomoči, ki je bil potrjen na izrednem zasedanju Evropskega sveta 6. marca 2014. Sveženj vključuje finančno pomoč v višini 11 milijard EUR v obdobju 2014–2020, vključno z nepovratnimi sredstvi v višini do 1,565 milijarde EUR v istem obdobju, zagotovljenimi v okviru evropskega instrumenta sosedstva, sklada za spodbujanje naložb v sosedstvo, instrumenta za prispevek k stabilnosti in miru ter proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko, ter makrofinančno pomoč Unije v višini do 1,61 milijarde EUR v obdobju 2014–2015.

(9)       Dne 9. septembra 2014 je zaradi slabšanja gospodarskih razmer in obetov Ukrajina Unijo zaprosila za dodatno makrofinančno pomoč. Ta prošnja je bila ponovljena v naknadnem dopisu z dne 15. decembra 2014.

(10)     Ker je Ukrajina država, ki jo zajema evropska sosedska politika, bi se morala šteti za upravičenko do makrofinančne pomoči Unije.

(11)     Ker v plačilni bilanci Ukrajine še vedno obstaja znatna vrzel pri zunanjem financiranju, ki presega sredstva, ki jih zagotavljajo MDS in druge večstranske institucije, je makrofinančna pomoč Unije Ukrajini (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v trenutnih izrednih okoliščinah ustrezen odziv na prošnjo Ukrajine za podporo gospodarski stabilizaciji v povezavi s programom MDS. Makrofinančna pomoč Unije bi z dopolnitvijo sredstev iz finančnega aranžmaja MDS podprla gospodarsko stabilizacijo in program strukturnih reform Ukrajine.

(12)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala biti namenjena za podporo ponovni vzpostavitvi vzdržnega stanja zunanjega financiranja Ukrajine, s čimer bi podprla njen gospodarski in družbeni razvoj v skladu s sporazumom o pridružitvi.

(13)     Določitev zneska makrofinančne pomoči Unije temelji na celoviti kvantitativni oceni preostalih potreb Ukrajine po zunanjem financiranju in upošteva zmožnost države, da se financira z lastnimi sredstvi, zlasti mednarodnimi rezervami, ki so ji na voljo. Makrofinančna pomoč Unije bi morala dopolnjevati programe in finančna sredstva, ki jih zagotavljata MDS in Svetovna banka. Pri določanju zneska pomoči se upoštevajo tudi pričakovani finančni prispevki večstranskih donatorjev, potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena med Unijo in drugimi donatorji, drugi instrumenti Unije za zunanje financiranje, ki se že uporabljajo v Ukrajini, in dodana vrednost celotne vključenosti Unije.

(14)     Komisija bi morala zagotoviti pravno in vsebinsko skladnost makrofinančne pomoči Unije s ključnimi načeli, cilji in ukrepi, sprejetimi na različnih področjih zunanjega delovanja, ter drugimi ustreznimi politikami Unije.

(15)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zunanjo politiko Unije do Ukrajine. Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje bi morale v celotnem obdobju zagotavljanja makrofinančne pomoči tesno sodelovati, da bi usklajevale in zagotavljale doslednost zunanje politike Unije.

(16)     Makrofinančna pomoč Unije bi morala podpirati zavezanost Ukrajine vrednotam, ki jih deli z Unijo, vključno z demokracijo, pravno državo, dobrim upravljanjem, spoštovanjem človekovih pravic, vzdržnim razvojem in zmanjševanjem revščine, ter tudi njeno zavezanost načelom odprte in pravične trgovine, ki temelji na pravilih.

(17)     Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije bi moral biti, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic. Poleg tega bi morali posebni cilji makrofinančne pomoči Unije povečati učinkovitost, preglednost in odgovornost sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini ter spodbujati strukturne reforme, katerih cilj je podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in fiskalne konsolidacije. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje bi morali redno spremljati izpolnjevanje pogojev in doseganje navedenih ciljev.

(18)     Da bi zagotovili učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih z makrofinančno pomočjo Unije, bi morala Ukrajina sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nepravilnostim, povezanim s pomočjo. Poleg tega bi bilo treba sprejeti določbe, na podlagi katerih bi Komisija izvajala nadzor, Računsko sodišče pa revizije.

(19)     Sprostitev makrofinančne pomoči Unije ne posega v pristojnosti Evropskega parlamenta in Sveta (kot proračunskega organa).

(20)     Zneski rezervacij, potrebnih za makrofinančno pomoč, bi morali biti skladni s proračunskimi sredstvi, odobrenimi v večletnem finančnem okviru.

(21)     Makrofinančno pomoč Unije bi morala upravljati Komisija. Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja tega sklepa, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo in jima posredovati ustrezne dokumente.

(22)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja tega sklepa bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[12].

(23)     Za makrofinančno pomoč Unije bi morali veljati pogoji gospodarske politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja o teh pogojih s ukrajinskimi organi pod nadzorom odbora predstavnikov držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. V skladu z navedeno uredbo bi se moral praviloma uporabljati svetovalni postopek, razen v primerih, ki so določeni v navedeni uredbi. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči, višje od 90 milijonov EUR, je primerno, da se za operacije, ki ta prag presegajo, uporablja postopek pregleda. Ob upoštevanju zneska makrofinančne pomoči Unije Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje oziroma zamrznitev ali ukinitev pomoči uporabljati postopek pregleda –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1.           Unija da Ukrajini na voljo makrofinančno pomoč (v nadaljnjem besedilu: makrofinančna pomoč Unije) v višini največ 1,8 milijarde EUR, da bi podprla gospodarsko stabilizacijo in obsežen načrt reform Ukrajine. Pomoč bo pomagala pokriti plačilnobilančne potrebe Ukrajine, kot so opredeljene v programu MDS.

2.           Celotni znesek makrofinančne pomoči Unije se Ukrajini zagotovi v obliki posojil. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v imenu Unije najame posojila na kapitalskih trgih ali pri finančnih institucijah in nato da posojila Ukrajini. Zapadlost posojil ne sme presegati 15 let.

3.           Izplačevanje makrofinančne pomoči Unije upravlja Komisija v skladu s sporazumi ali dogovori, sklenjenimi med Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in Ukrajino, in v skladu z glavnimi načeli in cilji gospodarskih reform, določenih v sporazumu o pridružitvi med EU in Ukrajino ter pridružitvenem načrtu EU–Ukrajina, dogovorjenem v okviru evropske sosedske politike. Komisija redno obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije, tudi o izplačilih, in jima pravočasno predloži ustrezne dokumente.

4.           Makrofinančna pomoč Unije se da na voljo za obdobje dveh let in pol z začetkom na prvi dan po začetku veljavnosti memoranduma o soglasju iz člena 3(1).

5.           Če se finančne potrebe Ukrajine v obdobju izplačevanja makrofinančne pomoči Unije znatno zmanjšajo v primerjavi z začetnimi napovedmi, Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) zmanjša znesek pomoči oziroma jo zamrzne ali ukine.

Člen 2

1.           Pogoj za dodelitev makrofinančne pomoči Unije je, da Ukrajina spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic.

2.           Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje spremljata izpolnjevanje tega pogoja skozi celotno obdobje izvajanja makrofinančne pomoči Unije.

3.           Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata v skladu s Sklepom Sveta 2010/427/EU[13].

Člen 3

1.           Komisija se v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) z ukrajinskimi organi dogovori o jasno opredeljenih pogojih gospodarske politike in finančnih pogojih, osredotočenih na strukturne reforme in zdrave javne finance, ki naj veljajo za makrofinančno pomoč Unije in se določijo v memorandumu o soglasju, ki vključuje časovni okvir za izpolnitev teh pogojev. Pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, določeni v memorandumu o soglasju, so skladni s sporazumi ali dogovori iz člena 1(3), vključno s programi makroekonomskega prilagajanja in strukturnih reform, ki jih izvaja Ukrajina ob podpori MDS.

2.           Namen pogojev iz odstavka 1 je zlasti povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ v Ukrajini, tudi v zvezi z uporabo makrofinančne pomoči Unije. Pri oblikovanju ukrepov politike se ustrezno upošteva tudi napredek v zvezi z vzajemnim odpiranjem trgov, razvojem pravične trgovine, ki temelji na pravilih, ter drugimi prednostnimi nalogami v okviru zunanje politike Unije. Komisija redno spremlja napredek pri doseganju teh ciljev.

3.           Podrobni finančni pogoji makrofinančne pomoči Unije se določijo v sporazumu o posojilu, ki ga sklenejo Komisija in ukrajinske oblasti.

4.           Komisija redno preverja, ali so pogoji iz člena 4(3) še vedno izpolnjeni, med drugim tudi, ali so gospodarske politike Ukrajine v skladu s cilji makrofinančne pomoči Unije. Pri tem tesno sodeluje z MDS in Svetovno banko ter po potrebi z Evropskim parlamentom in Svetom.

Člen 4

1.           V skladu s pogoji iz odstavka 3 da Komisija makrofinančno pomoč Unije na voljo v treh posojilnih obrokih. Višina posameznega obroka se določi v memorandumu o soglasju iz člena 3.

2.           Za zneske makrofinančne pomoči Unije se po potrebi oblikujejo rezervacije v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009[14].

3.           Komisija sklene, da bo izplačala obroke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) pogoj iz člena 2;

(b) trajno zadovoljivi rezultati pri izvajanju programa politik, ki vsebuje odločne prilagoditvene ukrepe in ukrepe strukturnih reform, podprte z nepreventivnim kreditnim aranžmajem z MDS, ter

(c) pogoji gospodarske politike in finančni pogoji, dogovorjeni v memorandumu o soglasju, v določenem časovnem okviru.

Drugi obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu prvega obroka. Tretji obrok se ne izplača prej kot v treh mesecih po izplačilu drugega obroka.

4.           Če pogoji iz odstavka 3 niso izpolnjeni, Komisija zamrzne ali ukine izplačilo makrofinančne pomoči Unije. V teh primerih Evropski parlament in Svet obvesti o razlogih za zamrznitev ali ukinitev.

5.           Makrofinančna pomoč Unije se izplača Nacionalni banki Ukrajine. V skladu z določbami, ki se sprejmejo v memorandumu o soglasju, vključno s potrditvijo preostalih potreb po proračunskem financiranju, se lahko sredstva Unije prenesejo ukrajinskemu ministrstvu za finance kot končnemu upravičencu.

Člen 5

1.           Najemanje in dajanje posojil v povezavi z makrofinančno pomočjo Unije se izvedeta v eurih z istim datumom valute, pri čemer Unija ni vključena v spremembe zapadlosti in ni izpostavljena tečajnemu ali obrestnemu tveganju ali kakršnemu koli drugemu poslovnemu tveganju.

2.           Če okoliščine to dopuščajo in če Ukrajina za to zaprosi, lahko Komisija sprejme potrebne ukrepe za vključitev klavzule o predčasnem odplačilu v posojilne pogoje, pri čemer mora ustrezna klavzula biti vključena tudi v pogoje posojil, ki jih najame Komisija.

3.           Če okoliščine dovoljujejo izboljšanje obrestne mere posojila in če Ukrajina za to zaprosi, se lahko Komisija odloči za refinanciranje vseh ali dela prvotno najetih posojil ali prestrukturiranje ustreznih finančnih pogojev. Refinanciranje ali prestrukturiranje se izvede v skladu z odstavkoma 1 in 4 ter ne vpliva na podaljšanje zapadlosti zadevnega posojila ali povečanje zneska neodplačanega kapitala na dan refinanciranja ali prestrukturiranja.

4.           Vse stroške, ki jih ima Unija z najemanjem in dajanjem posojil v skladu s tem sklepom, krije Ukrajina.

5.           Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogajanjih v zvezi z dejavnostmi iz odstavkov 2 in 3.

Člen 6

1.           Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta[15] in Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1268/2012[16].

2.           Makrofinančna pomoč Unije se izvaja v okviru neposrednega upravljanja.

3.           Memorandum o soglasju in sporazum o posojilu, ki se skleneta z ukrajinskimi organi, vsebujeta določbe o:

(a) zagotovitvi, da Ukrajina redno preverja, ali se finančna sredstva iz proračuna Unije uporabljajo pravilno, sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter po potrebi uporabi pravna sredstva za izterjavo neustrezno porabljenih sredstev, dodeljenih v skladu s tem sklepom;

(b) zagotovitvi zaščite finančnih interesov Unije, zlasti določitvi posebnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nepravilnosti v zvezi z makrofinančno pomočjo Unije ter za boj proti tem pojavom, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95[17], Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2185/96[18] ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[19];

(c) izrecni pooblastitvi Komisije, vključno z Evropskim uradom za boj proti goljufijam, ali njenih predstavnikov, da izvajajo preglede, med drugim preglede in inšpekcije na kraju samem;

(d) izrecni pooblastitvi Komisije in Računskega sodišča, da izvajata revizije v obdobju, ko je makrofinančna pomoč Unije na voljo, in po njem, vključno z revizijami dokumentov in revizijami na kraju samem, kot so operativne ocene;

(e) zagotovitvi, da je Unija upravičena do predčasnega odplačila posojila, če se ugotovi, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem makrofinančne pomoči Unije vpletena v kakršno koli goljufijo, korupcijo ali katero koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.           Med izvajanjem makrofinančne pomoči Unije Komisija z operativnimi ocenami spremlja ustreznost finančnih ureditev, upravnih postopkov ter mehanizmov notranje in zunanje kontrole Ukrajine, ki so pomembni za tako pomoč.

Člen 7

1.           Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

1.           Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto do 30. junija predloži poročilo o izvajanju tega sklepa v predhodnem letu, skupaj z oceno izvajanja. V poročilu se:

(a) preuči napredek, dosežen pri izvajanju makrofinančne pomoči Unije;

(b) ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov politik iz člena 3(1);

(c) navede povezava med pogoji gospodarske politike, določenimi v memorandumu o soglasju, tekočimi gospodarskimi in fiskalnimi rezultati Ukrajine ter odločitvami Komisije o izplačilu obrokov makrofinančne pomoči Unije.

2.           Komisija najpozneje dve leti po koncu obdobja iz člena 1(4) predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o naknadni oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost zaključenih ukrepov makrofinančne pomoči Unije ter navede, v kolikšni meri so prispevali k ciljem pomoči.

Člen 9

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V …,

Za Evropski parlament                                                            Za Svet

Predsednik                                                                              Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.        Naslov predloga/pobude

Makrofinančna pomoč Republiki Ukrajini

1.2.        Zadevna področja v strukturi ABM/ABB[20]

Področje:       Naslov 01 – Gospodarske in finančne zadeve

Dejavnost:     03 – Mednarodne gospodarske in finančne zadeve

1.3.        Vrsta predloga/pobude

X Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep

1.4.        Cilji

1.4.1.     Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

„Spodbujanje blaginje zunaj meja EU“

Glavno področje dejavnosti, povezane z GD ECFIN, se nanaša na:

1. Spodbujanje izvajanja evropske sosedske politike s poglabljanjem ekonomske analize ter krepitvijo političnega dialoga in svetovanja glede gospodarskih vidikov akcijskih načrtov.

2. Razvijanje, spremljanje in izvajanje makrofinančne pomoči za partnerske tretje države v sodelovanju z zadevnimi mednarodnimi finančnimi institucijami.

1.4.2.     Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

Posamezni cilj št. 1: „Zagotavljanje makrofinančne pomoči tretjim državam pri reševanju njihovih plačilnobilančnih težav in za ponovno vzpostavitev vzdržnosti zunanjega zadolževanja“

Zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB: Mednarodni gospodarski in finančni odnosi, globalno upravljanje.

1.4.3.     Pričakovani rezultati in posledice

Predlagano pomoč sestavlja posojilo EU v višini 1,8 milijarde EUR Ukrajini z namenom prispevati k bolj vzdržnemu plačilnobilančnemu položaju. Pomoč bo državi pomagala premagati gospodarske in socialne težave, ki so posledica nemirov doma in v regiji. Pospešila bo strukturne reforme za povečanje vzdržne gospodarske rasti in izboljšanje upravljanja javnih financ.

1.4.4.     Kazalniki rezultatov in posledic

Organi bodo morali redno poročati službam Komisije o nizu kazalnikov ter predložiti izčrpno poročilo o skladnosti z dogovorjenimi pogoji politike pred izplačilom pomoči.

Službe Komisije bodo še naprej spremljale upravljanje javnih financ, in sicer na podlagi operativne ocene finančnih tokov in upravnih postopkov, ki je bila izvedena leta 2014 v okviru priprav na prejšnje ukrepe makrofinančne pomoči. Delegacija EU v Ukrajini bo tudi zagotovila redno poročanje o zadevah, ki so povezane s spremljanjem pomoči. Službe Komisije bodo ohranile tesne stike z MDS in Svetovno banko, da bodo lahko uporabile izkušnje, pridobljene pri njunih tekočih dejavnostih v Ukrajini.

V predlogu sklepa je predvideno letno poročilo Svetu in Evropskemu parlamentu, ki vsebuje oceno izvajanja zadevnega ukrepa. V dveh letih po izteku obdobja izvajanja pomoči bo izvedena neodvisna naknadna ocena pomoči.

1.5.        Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.     Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Izplačila pomoči bodo odvisna od zadovoljivih rezultatov pri izvajanju prihodnjega finančnega aranžmaja med Ukrajino in MDS. Poleg tega se bo Komisija z ukrajinskimi organi dogovorila o posebnih pogojih politike, navedenih v memorandumu o soglasju.

1.5.2.     Dodana vrednost ukrepanja EU

V okviru pomoči državi za premagovanje gospodarskega šoka, ki so ga povzročili nemiri v državi in regiji, bo predlagana makrofinančna pomoč prispevala k podpiranju makroekonomske stabilnosti in gospodarskih reform v državi. Ta pomoč dopolnjuje sredstva, zagotovljena s strani mednarodnih finančnih institucij, EU in drugih donatorjev, ter bo tako prispevala k splošni učinkovitosti svežnja finančne pomoči, o katerem se je dogovorila mednarodna skupnost donatorjev za odpravo posledic krize.

Predlagani program bo tudi okrepil zavezanost vlade reformam. Ta cilj bo med drugim dosežen tudi z ustreznimi pogoji za izplačilo pomoči. Širše gledano je ta program jasno sporočilo drugim državam v regiji, da je EU pripravljena podpreti države z gospodarskimi težavami, ki začenjajo politične reforme.

1.5.3.     Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 2004 naprej je bilo skupno izvedenih petnajst naknadnih ocen makrofinančne pomoči. Sklep teh ocen je, da ukrepi makrofinančne pomoči prispevajo, čeprav včasih skromno in posredno, k izboljšanju plačilnobilančnega položaja, makroekonomski stabilnosti in uresničevanju strukturnih reform v državi prejemnici. Ukrepi makrofinančne pomoči so v večini primerov pozitivno vplivali na plačilno bilanco države upravičenke in prispevali k zmanjšanju njenih proračunskih omejitev. Povzročili so tudi nekoliko višjo gospodarsko rast.

1.5.4.     Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je eden največjih donatorjev Ukrajini. EU namerava dati na voljo največ 1,565 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev za obdobje 2014–2020 na podlagi svojih rednih programov sodelovanja v podporo ukrajinskemu programu političnih in gospodarskih reform.

Ključna dodana vrednost makrofinančne pomoči v primerjavi z drugimi instrumenti EU bi bila hitra izvedba, da se preprečijo neposredne ovire za zunanje financiranje Ukrajine, vendar bo pomagala tudi pri oblikovanju stabilnega makroekonomskega okvira, vključno s spodbujanjem vzdržnega plačilnobilančnega in proračunskega položaja, ter pri ustreznem okviru za strukturne reforme. Makrofinančna pomoč ne zagotavlja redne finančne podpore in tudi ni namenjena podpori gospodarskega in družbenega razvoja držav prejemnic. Izvajanje makrofinančne pomoči se prekine, takoj ko je zunanji finančni položaj države spet vzdržen.

Makrofinančna pomoč bi tudi dopolnjevala ukrepe mednarodnih finančnih institucij, zlasti programa za prilagoditev in reforme, ki ga podpirajo MDS in posojila Svetovne banke za razvojno politiko.

1.6.        Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno omejen(-a) predlog/pobuda:

X  trajanje predloga/pobude: 2,5 leti od začetka veljavnosti memoranduma o soglasju, kot je določeno v členu 1(4) Sklepa,

X  finančne posledice med letoma 2015 in 2018.

1.7.        Načrtovani načini upravljanja[21]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.        Pravila o spremljanju in poročanju

Ta pomoč je makroekonomske narave in po svoji zasnovi skladna z gospodarskim programom, ki se izvaja s podporo MDS. Službe Komisije bodo ukrep spremljale na podlagi napredka pri izvajanju aranžmaja MDS in posebnih ukrepov reform, o katerih se je treba z ukrajinskimi organi dogovoriti v memorandumu o soglasju (glejte tudi točko 1.4.4).

2.2.        Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.     Ugotovljena tveganja

S predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči so povezana fiduciarna tveganja, tveganja pri izvajanju politik in splošna politična tveganja.

Obstaja tveganje, da se makrofinančna pomoč, ki ni namenjena posebnim izdatkom, uporabi na goljufiv način. V splošnem je to tveganje povezano z dejavniki, kot so kakovost sistemov upravljanja v centralni banki in Ministrstvu za finance ter ustrezne zmogljivosti za notranjo in zunanjo revizijo.

Drugo ključno tveganje za delovanje izhaja iz ekonomske in politične negotovosti, zlasti zaradi neizzvane ruske kršitve suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine. Na domačem prizorišču je glavno tveganje nestabilnost v povezavi s težavami pri procesu političnih in gospodarskih reform. Socialno nezadovoljstvo, ki lahko privede do nemirov, lahko negativno vpliva na to, da bi se v celoti izvedli ukrepi za stabilizacijo in reforme, ki jih podpira mednarodna skupnost, vključno s predlaganim ukrepom makrofinančne pomoči.

Poleg tega obstajajo tudi tveganja, ki izvirajo iz morebitnega poslabšanja evropskega in svetovnega gospodarskega okolja.

2.2.2.     Načrtovani načini kontrole

Zagotavljanje makrofinančne pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), in Evropskega računskega sodišča.

2.2.3.     Stroški in koristi kontrol ter verjetna stopnja neskladnosti

Osnovni stroški za Komisijo v zvezi z metodami preverjanja in nadzora ter stroški predhodne operativne ocene finančnih in upravnih tokov, izvedeni pred ukrepom, so opisani v preglednici 3.2.1. Poleg tega obstajajo stroški Evropskega računskega sodišča in morebitnega posredovanja OLAF. Operativna ocena ne prispeva le k oceni tveganja zlorabe sredstev, ampak kot dodatno korist zagotavlja tudi uporabne informacije o potrebnih reformah na področju upravljanja javnih financ. V zvezi s pričakovano stopnjo neskladnosti je tveganje neskladnosti (v obliki neodplačila dolga ali zlorabe sredstev) na podlagi izkušenj z instrumentom makrofinančne pomoči od njegove uvedbe ocenjeno kot nizko.

2.3.        Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za zmanjšanje tveganja goljufij je bilo in bo sprejetih več ukrepov:

Prvič, službe Komisije so aprila 2014 s pomočjo uradno imenovanih zunanjih strokovnjakov izvedle operativno oceno finančnih tokov in upravnih postopkov pri Ministrstvu za finance in Nacionalni banki Ukrajine, da bi izpolnile zahteve finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Ta pregled je zajemal področja, kot so priprava in izvrševanje proračuna, notranji nadzor javnih financ, notranje in zunanje revizije, javna naročila, denarna politika in upravljanja javnega dolga ter neodvisnost centralne banke. Ugotovljeno je bilo, da je okvir za smotrno finančno upravljanje makrofinančne pomoči v Ukrajini dovolj učinkovit, in da mora EU zagotoviti to pomoč. Poleg tega bo pomoč izplačana na namenski račun Nacionalne banke Ukrajine.

Drugič, predlagana pravna podlaga za makrofinančno pomoč Ukrajini vsebuje določbo o ukrepih za preprečevanje goljufij. Ti ukrepi bodo podrobneje opredeljeni v memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu, kjer bo predviden sklop določb o inšpekcijskih pregledih, preprečevanju goljufij, revizijah in izterjavi sredstev v primeru goljufije ali korupcije. Načrtuje se tudi, da bo za dodelitev pomoči treba izpolniti več posebnih pogojev politike, med drugim na področju upravljanja javnih financ, da bi se okrepile učinkovitost, preglednost in odgovornost.

Zagotavljanje pomoči bodo spremljali postopki pregledovanja, kontrole in revizije, ki spadajo v pristojnost Komisije, med drugim tudi urada OLAF, in Evropskega računskega sodišča.

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.        Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

01 03 02 Makro-finančna pomoč

01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [poimenovanje…...…............] || dif./ nedif. ([22]) || držav Efte[23] || držav kandidatk[24] || tretjih držav || po členu 18(1)(aa) finančne uredbe

4 || 01 03 02 Makrofinančna pomoč || dif. || NE || NE || NE || NE

4 || 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || nedif. || NE || NE || NE || NE

01 03 06 – Jamstvo Evropske unije za posojila EU, najeta za makrofinančno pomoč tretjim državam: Rezervacije za Jamstveni sklad za zunanje ukrepe je treba oblikovati v skladu z Uredbo Sveta (EC, Euratom) št. 480/2009[25]. V skladu s to uredbo sklad dosega 9 % („ciljni znesek“) skupnih neporavnanih kapitalskih obveznosti EU, nastalih z vsemi transakcijami, vključno z neplačanimi zapadlimi obrestmi. Znesek oblikovanja rezervacij se izračuna na začetku leta „n“ kot razlika med ciljnim zneskom in neto vrednostjo sredstev sklada ob koncu leta „n - 1“. Ta znesek rezervacij se v letu „n“ vključi v osnutek proračuna za leto „n + 1“, dejansko pa se plača z eno transakcijo na začetku leta „n + 1“ iz proračunske postavke „Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada“ (proračunska vrstica 01 03 06). Na podlagi tega se 9 % izplačanega zneska (največ 162 milijonov EUR) upošteva v ciljnem znesku ob koncu leta „n – 1“ za izračun oblikovanja rezervacij sklada.

Proračunski vpis („p.m.“) v proračunski vrstici, ki odraža proračunsko jamstvo za posojilo, bo aktiviran le v primeru dejanske uveljavitve proračunskega jamstva. Uveljavitve tega jamstva se ne pričakuje.

Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.        Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.     Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Razdelek večletnega finančnega okvira: || 4 || || || [Razdelek: EU kot globalni partner]

|| GD: <ECFIN> || || || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || SKUPAJ ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || ||

|| Proračunska vrstica 01 03 06 Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || obveznosti || (1a) || || || 108 || 54 || 162 ||

|| plačila || (2 a) || || || 108 || 54 || 162 ||

|| Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov (operativna ocena in naknadno vrednotenje) || || || || || ||

|| Proračunska vrstica 01 03 02 || obveznosti || (3) || || 0,2 || || || 0,20 ||

|| || plačila || (3a) || || || 0,2 || || 0,20 ||

|| Odobritve za GD ECFIN SKUPAJ || obveznosti || = 1+1a +3 || || 0,2 || 108 || 54 || 162,2 ||

|| plačila || = 2+2a +3 || || || 108,2 || 54 || 162,2 ||

|| Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || || 0,2 || 108 || 54 || 162,2 ||

|| || plačila || (5) || || || 108,2 || 54 || 162,2 ||

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ, vključno z naknadnim vrednotenjem || obveznosti || (4) || || 0,2 || 108 || 54 || 162,2 ||

plačila || (5) || || || 108,2 || 54 || 162,2 ||

Ÿ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || ||

Odobritve iz RAZDELKA 4 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || = 4+ 6 || || 0,2 || 108 || 54 || 162,2 ||

plačila || = 5+ 6 || || || 108,2 || 54 || 162,2 ||

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

|| || || || || ||

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

Ÿ Človeški viri || || 0,660 || 0,396 || 0,132 || 1,188

Ÿ Drugi upravni odhodki || || 0,022 || 0,016 || 0,016 || 0,054

GD ECFIN SKUPAJ || odobritve || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || 1,242

Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || 1,242

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || SKUPAJ

Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || 1,242

plačila || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || 1,242

3.2.2.     Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ò || || || || || || || || || || ||

POSAMEZNI CILJ št. 1[26] || || || || || || || || || || ||

|| || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || ||

|| vrsta || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || stroški realizacij skupaj

- realizacija 1 || Naknadno vrednotenje || || || || || 1 || 0,2 || || || || || 1 || 0,2

- realizacija 2 || Oblikovanje rezervacij Jamstvenega sklada || || || || || 1 || 108 || 1 || 54 || || || 2 || 162

Seštevek za posamezni cilj št. 1 || || || || || 2 || 108,2 || 1 || 54 || || || 3 || 162,2

STROŠKI SKUPAJ || || || || || 2 || 108,2 || 1 || 54 || || || 3 || 162,2

3.2.3.     Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.  Povzetek

¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| [27] || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || 0,660 || 0,396 || 0,132 || || || || 1,188

Drugi upravni odhodki (misije) || || || 0,022 || 0,016 || 0,016 || || || || 0,054

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || || || || 1,242

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[28] večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || || ||

Drugi upravni odhodki || || || || || || || || ||

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || 0,682 || 0,412 || 0,148 || || || || 1,242

Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.  Ocenjene potrebe po človeških virih

¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) ||

01 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || || || 5 || 3 || 1 || || ||

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[29]

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || || || || || || || ||

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || || ||

XX 01 04 yy[30] || – na sedežu || || || || || || || ||

– na delegacijah || || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) || || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || || ||

SKUPAJ || || || 5 || 3 || 1 || || ||

XX je zadevno področje politike ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci || Direktor Dir. D: Nadzoruje in vodi ukrep, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju (MoS), se pogaja z ukrajinskimi organi o memorandumu o soglasju, pregleduje poročila, vodi službene obiske in ocenjuje napredek pri izpolnjevanju pogojev. Vodja enote/namestnik vodje enote Dir. D: Pomaga direktorju pri vodenju ukrepa, sodeluje s Svetom in Parlamentom za sprejetje sklepa in odobritev memoranduma o soglasju, se pogaja z ukrajinskimi organi o memorandumu o soglasju in sporazumu o posojilu (skupaj z Dir. L), pregledovanju poročil in ocenjevanju napredka pri izpolnjevanju pogojev. Pisarniški ekonomisti, Sektor MFA (Dir. D): Pripravljajo sklepe in memorandum o soglasju, sodelujejo z organi in mednarodnimi finančnimi institucijami, vodijo preglede službenih obiskov, pripravljajo poročila služb Komisije in postopke Komisije, povezane z upravljanjem pomoči, sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki v zvezi z izvedbo operativne ocene in naknadnega vrednotenja. Direktorat L (Enote L4, L5 in L6 pod nadzorom direktorja): Pripravljajo sporazum o posojilu (LFA), pogajajo se z ukrajinskimi organi, zagotovijo odobritev sporazuma pri pristojnih službah Komisije in podpise obeh strank. Spremljajo začetek veljavnosti sporazuma o posojilu. Pripravljajo sklepe Komisije o posojilnih transakcijah, spremljajo predložitve zahtevkov za sredstva, izbirajo banke, pripravljajo in izvajajo posojilne transakcije ter izplačilo finančnih sredstev Ukrajini. Izvajajo podporne dejavnosti urada, povezane s spremljanjem vračila posojil. Pripravljajo ustrezna poročila o teh dejavnostih.

Zunanje osebje || ni relevantno

3.2.4.     Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

X Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

3.2.5.     Udeležba tretjih oseb pri financiranju

X V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

3.3.        Ocenjene posledice za prihodke

X       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

[1]               Ukrajinski organi so dvakrat popravili in dopolnili proračun (marca in julija), da bi omejili visok javnofinančni primanjkljaj.

[2]               V obdobju januar-oktober se je uvoz blaga zmanjšal za 26,2 % na medletni ravni, kar je precej več kot 10,8-odstotno zmanjšanje izvoza.

[3]               Neto odliv iz finančnega računa v obdobju januar–oktober 2014 znaša 4,8 milijarde USD. Dvigovanje bančnih vlog nerezidentov je glavni razlog za odtok kapitala. V istem obdobju je do odlivov prišlo tudi pri neposrednih tujih naložbah in portfeljskih naložbah, čeprav v manjšem obsegu.

[4]               UL L 209, 6.8.2002, str. 22-23.

[5]               UL L 189, 22.7.2010, str. 28.

[6]               UL L 111, 15.4.2014, str. 85.

[7]               UL C […], […], str.[…].

[8]               Stališče Evropskega parlamenta z dne … 2012 in Sklep Sveta z dne … 2012.

[9]               UL L 209, 6.8.2002, str. 22–23.

[10]             UL L 189, 22.7.2010, str. 28.

[11]             UL L 111, 15.4.2014, str. 85.

[12]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

[13]             Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

[14]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[15]             Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

[16]             Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L 362, 31.12.2012, str. 1).

[17]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

[18]             Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

[19]             Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

[20]             ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[21]             Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[22]             Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

[23]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[24]             Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[25]             Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).

[26]             Kakor je opisano v točki 1.4.2. „Posamezni cilji …“.

[27]             Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

[28]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[29]             PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

[30]             Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).