17.10.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 349/41

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o odpravi smrtne kazni, zlasti tiste z dne 7. oktobra 2010 (1),

—

ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Morgherini in generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjørna Jaglanda z dne 10. oktobra 2014 ob evropskem in svetovnem dnevu boja proti smrtni kazni,

—

ob upoštevanju protokolov št. 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

—

ob upoštevanju člena 2 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju smernic EU o smrtni kazni,

—

ob upoštevanju režima EU za nadzor izvoza blaga, ki ga je mogoče uporabiti za smrtno kazen, ki se trenutno posodablja,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter njegovega drugega fakultativnega protokola,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 1984,

—

ob upoštevanju študije o tem, kako svetovna problematika drog vpliva na uveljavljanje človekovih pravic, ki so jo septembra 2015 objavili v Uradu visokega komisarja ZN za človekove pravice,

—

ob upoštevanju resolucij generalne skupščine Združenih narodov, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014 o moratoriju za uporabo smrtne kazni (A/RES/69/186),

—

ob upoštevanju končne izjave, sprejete na 5. svetovnem kongresu proti smrtni kazni, ki je od 12. do 15. junija 2013 potekal v Madridu,

—

ob upoštevanju svetovnega in evropskega dneva boja proti smrtni kazni, ki ga obeležujemo 10. oktobra vsako leto,

—

ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.

ker je odprava smrtne kazni po vsem svetu eden glavnih ciljev politike EU na področju človekovih pravic;

B.

ker je svetovni dan boja proti smrtni kazni, 10. oktober 2015 posvečen ozaveščanju glede uporabe smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;

C.

ker so po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice v več kot 160 državah članicah Združenih narodov z različnimi pravnimi sistemi, tradicijami, kulturami in verskimi izročili odpravili smrtno kazen ali pa je ne izvršujejo;

D.

ker je iz najnovejših podatkov razvidno, da je bilo leta 2014 najmanj 2 466 oseb v 55 državah obsojenih na smrt, kar je skoraj 23 odstotkov več kot leta 2013; ker je bilo leta 2014 na svetovni ravni izvršenih vsaj 607 usmrtitev; ker ti podatki ne zajemajo oseb, ki naj bi bile usmrčene na Kitajskem, kjer je bilo usmrtitev več kot v vseh drugih državah skupaj, poleg tega pa je bilo izrečenih več tisoč novih smrtnih kazni; ker se obsodbe na smrt in usmrtitve v letu 2015 nadaljujejo z zaskrbljujočo hitrostjo; ker je povečanje števila obsodb na smrt tesno povezano s sodbami sodišč v množičnih sojenjih za kazniva dejanja, povezana s terorizmom, v državah, kot sta Egipt in Nigerija; ker v Čadu in Tuniziji preučujejo možnost za ponovno uvedbo smrtne kazni; ker v nekaterih državah ZDA še vedno izrekajo smrtne obsodbe in izvršujejo smrtno kazen;

E.

ker naj bi po podatkih v Pakistanu, Nigeriji, Afganistanu, Iranu, Iraku, Sudanu, Somaliji in Savdski Arabiji ljudi obsojali na smrtno kazen s kamenjanjem ter ker je bilo v zadnjih letih zaradi prešuštva s kamenjanjem usmrčenih na stotine žensk; ker kamenjanje kot oblika smrtne kazni velja za vrsto mučenja;

F.

ker ima osem držav (Mavretanija, Sudan, Iran, Savdska Arabija, Jemen, Pakistan, Afganistan in Katar) v svoji zakonodaji predpisano smrtno kazen za homoseksualnost in ker v nekaterih pokrajinah v Nigeriji in Somaliji uradno izrekajo smrtno kazen za spolne odnose med osebami istega spola;

G.

ker se smrtna kazen pogosto uporablja zoper prikrajšane, duševno bolne in pripadnike narodnostnih in kulturnih manjšin;

H.

ker v 33 državah smrtno kazen izrekajo za kazniva dejanja, povezana z drogami, zaradi česar se letno izvrši okoli 10 000 usmrtitev; ker je znano, da so leta 2015 usmrtitve za tovrstna kazniva dejanja izvršili na Kitajskem, v Iranu, Indoneziji in Savdski Arabiji; ker so bile leta 2015 na Kitajskem, v Indoneziji, Iranu, Kuvajtu, Maleziji, na Šrilanki, v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih in Vietnamu izrečene nove smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami; ker lahko ta kazniva dejanja vključujejo različne oblike trgovanja s prepovedanimi drogami ali njihovega posedovanja;

I.

ker se je v zadnjih 12 mesecih na svetovni ravni povečala uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, pri čemer je bilo v vrsti držav zaradi teh kaznivih dejanj usmrčenih bistveno več ljudi, nekatere države pa želijo za ta kazniva dejanja ponovno uvesti smrtno kazen oziroma odpraviti dolgoletni moratorij za smrtno kazen;

J.

ker naj bi po podatkih v Iranu v prvi polovici leta 2015 usmrtili 394 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami, medtem ko so jih v vsem letu 2014 usmrtili 367; ker je bila letos v Savdski Arabiji polovica vseh usmrtitev izvršena za kazniva dejanja, povezana z drogami, leta 2010 pa so usmrtitve za ta dejanja predstavljale le 4 % vseh usmrtitev; ker v Pakistanu na izvršitev smrtne kazni čaka vsaj 112 storilcev kaznivih dejanj, povezanih z drogami;

K.

ker so bili številni državljani držav članic EU zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogami, že usmrčeni ali čakajo na usmrtitev v tretjih državah;

L.

ker drugi odstavek 6. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določa, da se sme smrtna kazen izreči le za najhujše zločine; ker so odbor Združenih narodov za človekove pravice, posebni poročevalec Združenih narodov za usmrtitve, izvršenih po izvensodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih, in posebni poročevalec Združenih narodov o mučenju izjavili, da se smrtna kazen ne bi smela izrekati za kazniva dejanja, povezana z drogami; ker sta obvezna smrtna kazen in njena uporaba za tovrstna kazniva dejanja v nasprotju z mednarodnim pravom in standardi;

M.

ker je Mednarodna uprava za kontrolo narkotikov pozvala države, ki izrekajo smrtno kazen, naj jo odpravijo za kazniva dejanja, povezana z drogami;

N.

ker so Komisija in države članice namenile vsaj 60 milijonov evrov za programe proti drogam, ki jih izvaja Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) in zadevajo predvsem kazenski pregon na področju drog v državah, ki aktivno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami; ker so nevladne organizacije v svojih najnovejših poročilih izrazile zaskrbljenost zaradi dejstva, da utegnejo programi proti narkotikom, financirani z evropskimi sredstvi, v državah, v katerih še vedno uporabljajo smrtno kazen, spodbuditi izrekanje smrtnih obsodb in izvrševanje smrtnih kazni; ker je treba ta poročila ovrednotiti;

O.

ker je Komisija v okviru instrumenta EU za prispevanje k stabilnosti in miru ter njegovega predhodnika, instrumenta za stabilnost, začela izvajati obsežna regionalna ukrepa proti drogam, in sicer programa za kokainsko in heroinsko pot, v katerih so zajete države, ki za kazniva dejanja, povezana z drogami, uporabljajo smrtno kazen; ker mora Komisija v skladu s členom 10 uredbe o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru pri ukrepih proti organiziranemu kriminalu uporabljati operativne smernice za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in humanitarnega prava;

1.

ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi; ponovno poudarja, da odprava smrtne kazni prispeva h krepitvi človekovega dostojanstva in da je končni cilj EU povsod odpraviti smrtno kazen;

2.

obsoja vse usmrtitve ne glede na kraj izvršitve; je še zmeraj zelo zaskrbljen zaradi izrekanja smrtne kazni mladoletnikom ter osebam z motnjami v duševnem razvoju, zato poziva k takojšnji in dokončni ustavitvi te prakse, ki krši mednarodne standarde s področja človekovih pravic; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih množičnih sojenj, ki so se končala s številnimi obsodbami na smrt;

3.

je zelo zaskrbljen zaradi kamenjanja, ki se v številnih državah še vedno uporablja, in vlade teh držav spodbuja, naj nemudoma sprejmejo zakonodajo, ki bo to prakso prepovedala;

4.

poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj se še naprej borijo proti smrtni kazni, odločno podprejo moratorij za uporabo smrtne kazni kot korak k njeni odpravi in si še naprej prizadevajo za njeno odpravo po vsem svetu, poleg tega pa naj odločno pozovejo države, ki jo še zmeraj izvršujejo, naj spoštujejo minimalne mednarodne standarde, zmanjšajo obseg in pogostost uporabe smrtne kazni ter objavijo jasne in točne statistične podatke o številu obsodb in izvršitev; poziva ESZD, naj bo še naprej pozorna na dogodke v vseh državah, zlasti v Belorusiji, saj gre za edino evropsko državo, ki še zmeraj uporablja smrtno kazen, in naj uporabi vsa vplivna sredstva, ki so ji na voljo;

5.

pozdravlja odpravo smrtne kazni v nekaterih ameriških zveznih državah in spodbuja EU, naj nadaljuje dialog z ZDA, da bi dosegli njeno popolno odpravo, s čimer bi se združeno postavili proti smrtni kazni po vsem svetu;

6.

poziva Komisijo, naj se pri pomoči in politični podpori posebej posveti državam, ki napredujejo pri odpravi smrtne kazni ali ki spodbujajo splošni moratorij zanjo; podpira dvostranske in večstranske pobude med državami članicami, EU, OZN, tretjimi državami in drugimi regionalnimi organizacijami o vprašanjih, povezanih s smrtno kaznijo;

7.

opozarja, da je smrtna kazen nezdružljiva z vrednotami, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakopravnost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, na katerih temelji Unija, in da bi vsaka država članica, ki bi ponovno uvedla smrtno kazen, kršila Pogodbi in Listino EU o temeljnih pravicah;

8.

je zlasti zaskrbljen zaradi vse večje uporabe smrtne kazni v boju proti terorizmu v številnih državah ter zaradi možnosti njene ponovne uvedbe v drugih;

9.

obsoja zlati uporabo smrtne kazni za zatiranje opozicije ali zaradi verskega prepričanja, homoseksualnosti ali prešuštva ali iz drugih razlogov, ki so bodisi banalni bodisi sploh niso kazniva dejanja; zato poziva države, v katerih je homoseksualnost kaznivo dejanje, naj ne uporabljajo smrtne kazni;

10.

ostaja povsem prepričan, da smrtna kazen ne odvrača od trgovine s prepovedanimi drogami in posameznikom ne preprečuje, da jih ne bi začeli uživati; poziva države, ki zagovarjajo smrtno kazen, naj uvedejo alternativne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, in se zlasti osredotočijo na preprečevanje uživanja drog in programe za zmanjšanje njihovih škodljivih posledic;

11.

ponovno priporoča Komisiji in državam članicam, da bi morala biti odprava smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami, osnovni pogoj za finančno in tehnično pomoč, vzpostavljanje zmogljivosti in drugo podporo za boj proti drogam;

12.

poziva Komisijo in države članice, naj potrdijo brezpogojno načelo, da evropska pomoč in podpora, tudi programom za boj proti drogam Urada OZN za droge in kriminal ne smeta podpirati operacij kazenskega pregona, ki vodijo v obsodbe in izvršitve smrtnih kazni za aretirane osebe;

13.

poziva Komisijo, naj okrepi nadzor nad izvozom proizvodov, ki jih je mogoče uporabiti za izvršitev smrtne kazni;

14.

je zelo zaskrbljen zaradi nepreglednosti pomoči in podpore pri boju proti drogam, ki ju zagotavljajo Komisija in države članice pri dejavnostih kazenskega pregona v državah, ki uveljavljajo smrtno kazen za kazniva dejanja v zvezi z drogami; poziva Komisijo, naj objavi letno poročilo o financiranju programov proti drogam v državah, ki še vedno uporabljajo smrtno kazen za kazniva dejanja, povezana z drogami, v poročilu pa naj na kratko opiše, kateri ukrepi za zaščito človekovih pravic so bili uporabljeni, da se zagotovi, da se to financiranje ne uporabi za spodbujanje smrtne kazni;

15.

poziva Komisijo, naj začne brez odlašanja izvajati operativne smernice, opredeljene v členu 10 uredbe o instrumentu za prispevanje k stabilnosti in miru, ter jih dosledno uveljavlja za programa za kokainsko in heroinsko pot;

16.

poziva Komisijo, naj uresniči priporočilo iz akcijskega načrta EU za boj proti drogam (2013–2016) o tem, da je treba razviti in začeti uporabljati „orodje za usmerjanje in oceno učinka na področju človekovih pravic“, da bi „učinkovito vključili vprašanje človekovih pravic v zunanje ukrepe EU na področju drog“;

17.

poziva ESZD, Komisijo in države članice, naj glede na več deset evropskih državljanov, ki jim grozi usmrtitev v tretjih državah, pripravijo smernice za obsežno in učinkovito evropsko politiko proti smrtni kazni, ki bo vključevala trdne in okrepljene mehanizme glede identifikacije, zagotavljanja pravne pomoči in diplomatskega zastopanja;

18.

poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da se bo na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o svetovni problematiki drog, ki bo aprila 2016, obravnavala in obsodila uporaba smrtne kazni za kazniva dejanja, povezana z drogami;

19.

podpira vse agencije OZN, medvladne regionalne organe in nevladne organizacije pri njihovih nenehnih prizadevanjih, da bi države spodbudili k odpravi smrtne kazni; poziva Komisijo, naj v okviru Evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice še naprej financira projekte na tem področju;

20.

pozdravlja nedavne ratifikacije drugega fakultativnega protokola k MPDPP, katerega cilj je odpraviti smrtno kazen, s čimer se je število držav podpisnic povečalo na 81; poziva vse države, ki še niso ratificirale protokola, naj to nemudoma storijo;

21.

poziva države članice Sveta Evrope, ki še niso ratificirale protokolov št. 6 in 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah, naj to storijo, da bi se zagotovila dejanska odprava smrtne kazni na vsem območju Sveta Evrope;

22.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, predsedniku generalne skupščine OZN in vladam držav članic OZN.