18.8.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 300/14

—

ob upoštevanju letnega poročila o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013,

—

ob upoštevanju člena 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

—

ob upoštevanju člena 43 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Sklepa 94/262/ESPJ, ES, Euratom Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (1),

—

ob upoštevanju Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je Evropski parlament sprejel septembra 2001,

—

ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju, ki ju je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o dejavnostih evropskega varuha človekovih pravic,

—

ob upoštevanju drugega in tretjega stavka člena 220(2) Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za peticije (A8-0058/2014),

A.

ker je bilo 15. septembra 2014 predsedniku Evropskega parlamenta uradno posredovano letno poročilo o dejavnostih Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2013 in ker je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly 24. septembra 2014 v Bruslju Odboru za peticije predstavila svoje poročilo;

B.

ker je v členu 24 PDEU določeno načelo, da se ima vsak državljan Unije pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228;

C.

ker je evropski varuh človekovih v skladu s členom 228 PDEU pooblaščen, da sprejema pritožbe glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

D.

ker je v členu 41 Listine o temeljnih pravicah določeno, da ima vsakdo pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

E.

ker je v členu 43 Listine določeno, da ima vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije;

F.

ker se po tej opredelitvi nepravilnost ne nanaša samo na primere, ko je kršeno pravilo ali načelo pravno zavezujoče; ker načela dobrega javnega upravljanja presegajo pravo; ker po mnenju prvega evropskega varuha človekovih pravic do nepravilnosti pride, kadar javni organ ne deluje v skladu z zanj zavezujočimi pravili ali načeli; ker torej morajo institucije, organi, uradi ter agencije Unije poleg spoštovanja pravnih zavez biti tudi storilnostno naravnane in zagotavljati, da so posamezniki primerno obravnavani in da lahko v celoti uživajo svoje pravice;

G.

ker bi bilo treba pojem dobrega upravljanja razširiti na boljše upravljanje, pri čemer bi bilo jasno, da gre za stalen proces izboljševanja;

H.

ker je glavna prednostna naloga evropskega varuha zagotoviti, da se pravice državljanov v celoti spoštujejo in da dobro upravljanje odraža najvišje standarde, ki se pričakujejo od institucij, organov, uradov ter agencij Unije; ker ima evropski varuh poglavitno vlogo pomagati institucijam EU, da postanejo bolj odprte, učinkovitejše in državljanom prijazne in tako okrepijo zaupanje državljanov v Unijo;

I.

ker je Evropski parlament na plenarnem zasedanju 3. julija 2013 za evropsko varuhinjo človekovih pravic izvolil Emily O’Reilly, ki je zaprisegla 30. septembra 2013;

J.

ker je v letu 2013 varuhinjo za pomoč prosilo 23 245 državljanov; ker je nato 19 418 državljanov prejelo nasvete prek interaktivnega vodiča na spletnem mestu njenega urada, 1 407 pa je bilo zahtev za informacije; ker je bilo 2 420 zahtev zabeleženih kot pritožbe (v letu 2012 jih je bilo 2 442); ker je varuhinja na podlagi pritožb, prejetih v letu 2013, začela 2 354 postopkov;

K.

ker je pomembno, da varuhinja poda več podrobnih informacij o vrstah pritožbenih oblik, da bo mogoče opraviti večletno primerjavo pritožb, prejetih v elektronski obliki prek interaktivnega spletnega mesta in v fizični obliki;

L.

ker je varuhinja v letu 2013 začela 350 preiskav (465 v letu 2012), od tega je 341 preiskav začela na podlagi pritožb, v 9 primerih pa na lastno pobudo;

M.

ker je v letu 2013 zaključila 461 preiskav (390 v letu 2012), od tega je bilo 441 preiskav na podlagi pritožb, v 20 primerih pa je začela preiskovati na lastno pobudo; ker je bilo med zaključenimi preiskavami 340 (77,1 %) takih, za katere so zahtevo vložili posamezni državljani, za 101 (22,9 %) pa podjetja, združenja ali drugi pravni subjekti;

N.

ker se preiskave, zaključene v letu 2013, nanašajo na: zahteve za informacije in dostop do dokumentov (25,6 %), Komisijo kot varuhinjo pogodb (19,1 %), institucionalne in politične zadeve (17,6 %), upravne in kadrovske predpise (16,5 %), natečaje in izbirne postopke (14,8 %), dodeljevanje javnih naročil ali subvencij (9,5 %) in izvajanje pogodb (7,4 %);

O.

ker med preiskavami varuhinje v letu 2013 najdemo naslednje glavne teme: preglednost v institucijah EU, etične zadeve, sodelovanje državljanov v postopkih odločanja v EU, projekti in programi, financirani s sredstvi EU, temeljne pravice ter kultura storitev;

P.

ker se najpogostejša vprašanja na področju preglednosti nanašajo na zavrnitev dostopa do dokumentov in informacij s strani institucij, seje za zaprtimi vrati in na pomanjkanje odprtosti, kar zadeva imenovanja v skupine strokovnjakov na ravni EU; ker je dostop javnosti do dokumentov ena od pravic iz Listine EU o temeljnih pravicah;

Q.

ker je varuhinja v letu 2013 prejela številne pritožbe v zvezi z navzkrižjem interesov ali prakso „vrtljivih vrat“, kjer osebe na vodilnih položajih prehajajo med delovnimi mesti v javnem in zasebnem sektorju, ki so medsebojno tesno povezana; ker mora uprava EU pripisovati izjemen pomen zglednemu etičnemu ravnanju; ker je varuhinja skladno s tem objavila sklop načel javne uprave in etičnih standardov; ker številne nevladne organizacije zatrjujejo, da Komisija ne obravnava pojava, ki ga opisujejo kot sistemske prakse „vrtljivih vrat“;

R.

ker urad varuha sodeluje s številnimi mrežami, med katerimi je najvidnejša Evropska mreža varuhov človekovih pravic, v katero je vključenih 94 uradov v 35 evropskih državah; ker se pritožbe, ki ne spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic, posredujejo članu mreže, ki je najprimernejši za obravnavo primera; ker je bilo 52,5 % prejetih pritožb posredovanih drugim članom mreže;

S.

ker je Odbor Parlamenta za peticije polnopraven član Evropske mreže varuhov človekovih pravic; ker je evropska varuhinja človekovih pravic 51 pritožb posredovala omenjenemu odboru; ker je bilo 178 pritožb posredovanih Komisiji, 503 pa drugim institucijam in organom;

T.

ker urad evropskega varuha človekovih pravic sodeluje tudi z drugimi mednarodnimi organizacijami, na primer Združenimi narodi; ker ta urad skupaj s Parlamentom, Komisijo, Agencijo EU za temeljne pravice in evropskim forumom za invalidnost tvori okvir EU v sklopu konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; ker je namen tega okvira zaščita, spodbujanje in spremljanje izvajanja te konvencije na ravni institucij EU;

U.

ker letno poročilo za leto 2013 ne vsebuje točnih podatkov o deležu pritožb, ki so ali niso bile v pristojnosti varuha; ker je zelo pomembno, da se v prihodnje v vsa letna poročila vključijo konkretne številke, da bo mogoče enostavno primerjati trende in težnje v različnih letih v zvezi z (ne)dopustnostjo pritožb; ker glede na poročilo 68 od 100 prejetih tipičnih pritožb ne spada v pristojnost varuha in se posredujejo nacionalnim ali regionalnim varuhom, Odboru Parlamenta za peticije ali drugim organom, ki obravnavajo pritožbe, kot so Evropska komisija, SOLVIT, portal Tvoja Evropa – nasveti ali evropski centri za varstvo potrošnikov; ker je treba poskrbeti za spremljanje pritožb, posredovanih drugim institucijam ali organom, in pridobiti informacije o njih, da se zagotovi nepristransko in pravično obravnavanje zadev državljanov v razumnem času;

V.

ker le 32 od 100 prejetih tipičnih pritožb sodi v pristojnost varuha; ker se pri 17 takih pritožbah ne uvedejo preiskave (9 je označenih za nedopustne, 8 pa je ugotovljenih za dopustne, vendar naj ne bi vsebovale dovolj elementov za začetek preiskave); ker 15 od 100 prejetih pritožb vsebuje podlago za začetek preiskave; ker se 4 primeri od teh pritožb rešijo med preiskavo, v 4 primerih se ne ugotovijo nepravilnosti, v 1 primeru se ugotovi nepravilnost, 6 pa jih ne vsebuje dovolj elementov za nadaljnjo preiskavo);

W.

ker se je 80 % preiskav (40 primerov), kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, zaključilo s kritičnimi ocenami na račun obravnavanih institucij, 18 % preiskav (9 primerov) pa se je zaključilo z osnutkom priporočil, ki so jih institucije popolnoma ali delno sprejele; ker je v enem primeru (2 %) varuhinja pripravila osnutek posebnega poročila z naslovom „Posebno poročilo Evropskega varuha človekovih pravic o preiskavi na lastno pobudo OI/5/2012/BEH-MHZ v zvezi z agencijo Frontex“; ker varuh človekovih pravic v povprečju pripravi eno posebno poročilo na leto;

X.

ker je posebno poročilo, predloženo Parlamentu, plod obsežne preiskave na lastno pobudo o obveznostih agencije Frontex v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, osnovna spodbuda za preiskavo pa je bil nezadovljiv odziv agencije na specifična priporočila varuhinje, naj zagotovi pritožbeni mehanizem za prosilce za azil;

Y.

ker evropski varuh pri obravnavanju primerov nepravilnosti pri delovanju institucij, organov, uradov ali agencij Unije posebno poročilo pripravi v skrajni sili; ker bi morala varuhinja človekovih pravic še bolj preučiti svoje politične pristojnosti in razviti instrumente, ki jih ima na voljo;

Z.

ker je bilo v letu 2012 upoštevanih 80 % varuhovih predlogov; ker Komisija, na račun katere je opravljenih največ preiskav varuha, upošteva 84 % predlogov; ker varuh vsako leto objavi podrobno poročilo o tem, kako so institucije EU upoštevale njegove predloge za izboljšanje uprave EU; ker neupoštevanje 20 % predlogov varuha predstavlja hudo grožnjo, zaradi katere se utegne zaupanje državljanov v učinkovitost evropskih institucij še zmanjšati;

AA.

ker urad varuha prejme največ pritožb na račun Evropske komisije; ker se je ena od preiskav, zaključenih leta 2013, nanašala na dokumente v zvezi s klavzulo o izvzetju Združenega kraljestva, povezano z Listino EU o temeljnih pravicah;

AB.

ker so preiskave v primerih, ki jih je varuhinja zaključila v letu 2013, v povprečju trajale 13 mesecev; ker je bilo 22 % primerov zaključenih v treh mesecih, 37 % v 3 do 12 mesecih, 14 % v 12 do 18 mesecih in 27 % po več kot 18 mesecih;

AC.

ker je proračun varuha človekovih pravic za leto 2013 znašal 9 731 371 EUR in ker kadrovski načrt tega urada obsega 67 mest; ker je za učinkovitost službe varuha človekovih pravic in za hitro odzivanje na pritožbe državljanov bistveno, da se tej službi zagotovi dovolj proračunskih sredstev in človeških virov;

AD.

ker je Emily O’Reilly prva ženska, ki je bila izvoljena na mesto evropskega varuha človekovih pravic;

1.

odobri letno poročilo za leto 2013, ki ga je predložila evropska varuhinja človekovih pravic; čestita Emily O’Reilly za njeno prvo letno poročilo v tej vlogi in pozdravlja njen pristop, da se ohranijo pozitivni delovni odnosi in sodelovanje s Parlamentom, zlasti z Odborom za peticije; se zaveda, da je bilo leto 2013 prehodno leto in da je letno poročilo v veliki meri povezano z delom profesorja Nikiforosa Diamandurosa, prejšnjega evropskega varuha človekovih pravic, in izreka priznanje njegovi zapuščini;

2.

se obvezuje, da bo ponovno oživil prakso Parlamenta, da varuha takoj po izvolitvi povabi na plenarno sejo;

3.

popolnoma podpira poglavitni cilj nove varuhinje človekovih pravic, da bi pomagala povečati odgovornost in preglednost struktur in institucij na evropski ravni in s tem spodbudila dobro upravljanje za vsakega državljana in prebivalca EU ter izboljšala kakovost demokracije v Evropski uniji; ponovno poudarja poglavitno vlogo evropskega varuha pri obravnavanju pomislekov državljanov in premostitvi široke vrzeli med njimi in institucijami EU;

4.

poudarja pomen družbenih medijev za komunikacijo in spodbuja urad varuha, naj te medije v večji meri izkorišča za ozaveščanje javnosti o dejavnostih varuha in za spodbujanje pravic državljanov EU; vendar meni, da državljani, ki nimajo dostopa do interneta ali ga ne znajo uporabljati, ne bi smeli biti izključeni zaradi nadaljnje digitalizacije službe varuha človekovih pravic; poziva varuhinjo človekovih pravic, naj potrebam teh državljanov nameni posebno pozornost, da bo imel vsak državljan EU zagotovo enak dostop do služb varuha in jih bo lahko v celoti izkoriščal;

5.

ugotavlja, da je bilo letno poročilo evropskega varuha človekovih pravic za leto 2013 posodobljeno in da je zdaj poleg običajne, natisnjene različice na voljo prenosljiva interaktivna različica v obliki e-knjige; nadalje ugotavlja, da je bilo poročilo razdeljeno na dva dela: prvi vsebuje preprosto berljivo besedilo z najpomembnejšimi dejstvi in podatki o delu evropskega varuha človekovih pravic, drugi pa poglobljen opis ključnih primerov, ki jih je urad varuha raziskal v letu 2013 (2);

6.

pozdravlja nov pristop varuhinje, ki je odraz njene želje, da postane institucija evropskega varuha človekovih pravic karseda dostopna in prijazna do ljudi; spodbuja zainteresirane strani, naj preberejo tisti del poročila, v katerem so podrobno opisane preiskave, z naslovom: Good administration in practice: the European Ombudsman’s decisions in 2013 (Dobro upravljanje v praksi: sklepi Evropskega varuha človekovih pravic v letu 2013), ter naj bodo pozorni na njegove ocene in priporočila;

7.

ugotavlja, da je bilo leta 2013 največ pritožb iz Španije (416), sledile so Nemčija (269), Poljska (248) in Belgija (153); ugotavlja, da je največ začetih preiskav zadevalo Belgijo (53), sledile so Nemčija (40), Italija (39) in Španija (34);

8.

ugotavlja, da so zadeve, ki se nanašajo na preglednost, spet prve na seznamu zaključenih preiskav (64,3 %), njihov delež pa se je še povečal v primerjavi z letom 2012 (52,7 %); ugotavlja, da so druge ključne zadeve v pritožbah etična vprašanja, udeležba državljanov pri odločanju v EU, projekti, financirani s sredstvi EU, temeljne pravice in kultura storitev;

9.

meni, da so preglednost, odprtost, dostop do informacij, spoštovanje pravic državljanov in visoki etični standardi bistveni za izgradnjo in ohranjanje zaupanja državljanov in prebivalcev v evropsko javno službo; poudarja, da je zaupanje med državljani in prebivalci ter institucijami poglavitnega pomena v sedanjih težkih gospodarskih razmerah; se strinja z varuhinjo, da je preglednost temelj napredne demokracije, saj omogoča nadzor nad delovanjem javnih organov, ocenjevanje njihove učinkovitosti in pozivanje k odgovornosti; prav tako se strinja, da sta odprtost in javni dostop do dokumentov bistveni del sistema za institucionalni nadzor in ravnovesje; priznava pravico državljanov do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

10.

se zaveda, da priporočila in kritične ocene niso pravno zavezujoče, poudarja pa, da jih lahko institucije kljub temu upoštevajo kot možnost za rešitev problema in kot opomin za prihodnje in tako preprečijo podobne primere nepravilnosti; poziva vse institucije, organe, urade in agencije Unije, naj polno sodelujejo z varuhinjo in zagotovijo polno izpolnjevanje njenih priporočil ter naj v celoti upoštevajo kritične ocene; opozarja, da je v Listini o temeljnih pravicah (člen 41) med temeljnimi pravicami državljanov Evropske unije tudi pravica do dobrega upravljanja;

11.

ugotavlja, da je večina preiskav, ki jih je varuhinja opravila v lanskem letu (64,3 %), zadevala Evropsko komisijo; se zaveda, da odločitve Komisije najverjetneje neposredno vplivajo na državljane, organizacije civilne družbe in podjetja, in razume, da je zato ta institucija tudi najbolj pod drobnogledom javnosti; vendar zaskrbljeno ugotavlja, da je delež pritožb, ki zadevajo Komisijo, večji v primerjavi z letom 2012, ko je znašal 52,7 %; poziva varuhinjo, naj preuči razloge za zvišanje tega deleža in tako pripomore k izboljšanju upravljanja te institucije, saj se bo s tem povečala verodostojnost vseh institucij EU; poziva novo Komisijo, naj hitro ukrepa in izboljša svoje delovanje, da se bo zmanjšalo število pritožb zoper njo; meni, da udeležba Komisije v netransparentnih subjektih, kot je trojka, ne spodbuja preglednosti in odgovornosti Unije ter ne spoštuje načela subsidiarnosti;

12.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je odstotek pritožb, ki zadevajo agencije EU, skoraj podvojil, in sicer z 12,5 % v letu 2012 na 24 % v letu 2013; priporoča, naj varuhinja navede, ali se je ta odstotek povečal zaradi večje ozaveščenosti javnosti glede pritožbenih postopkov ali zaradi drugih razlogov, denimo morebitnega neskladnega ravnanja agencij EU s priporočili varuha iz preteklih let; spodbuja varuhinjo, naj nadzoruje dogajanje v agencijah in o tem sproti poroča; podpira načrte varuhinje, da posveti pozornost različnim agencijam in poudari pomen dobrega upravljanja, ustrezne obravnave pritožb in kulturo storitev;

13.

z veseljem ugotavlja, da se je odstotek pritožb na račun Evropskega urada za izbor osebja (EPSO) v letu 2013 več kot prepolovil, in sicer s 16,8 % v letu 2012 na 7,1 % v letu 2013; prav tako z veseljem ugotavlja, da se je odstotek pritožb na račun Evropskega parlamenta zmanjšal s 5,2 % v letu 2012 na 4,3 % v letu 2013; priznava delo varuhinje in urada EPSO za zmanjšanje števila pritožb na račun urada;

14.

ugotavlja, da je urad varuha v letu 2013 objavil novo različico Evropskega kodeksa dobrega ravnanja javnih uslužbencev; poziva vse institucije, naj kodeks v celoti upoštevajo in izvajajo; poziva novo Komisijo, naj sprejme skupna obvezujoča pravila in načela o upravnih postopkih v upravi EU ter naj v ta namen predloži osnutek uredbe; opozarja na člen 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico, da institucije in organi Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku;

15.

spodbuja institucije, organe in agencije EU, naj se bolj zavežejo dobremu upravljanju in načelom kulture služenja državljanom ter tako izboljšajo svoje delovanje; poziva jih, naj varuhinji pomagajo in se hitro odzovejo na njene preiskave ter naj tesneje sodelujejo z njo, da se bodo skrajšali roki v postopku preiskave pritožb; podpira varuhinjo, ki si prizadeva pospešiti postopek preiskave in skrajšati čas za odgovore v postopku pritožbe, da bi služila državljanom, ki pravočasno in ustrezno uveljavljajo svoje pravice;

16.

ugotavlja, da je bilo v letu 2012 izpolnjenih 80 % varuhovih priporočil, nekoliko manj kot v letu 2011, ko je ta delež znašal 82 %; podpira varuhinjo v njenem načrtu, da izboljša ta delež; poziva zlasti Komisijo, naj si prizadeva za izboljšanje svojega odstotka; je zaskrbljen, ker se 20 % priporočil ne izpolni, in poziva institucije, organe, urade in agencije Unije, naj se v razumnem roku odzovejo na kritične ocene varuhinje in ukrepajo ter naj storijo vse potrebno, da bi povečali hitrost nadaljnjega ukrepanja, zato naj takoj upoštevajo priporočila in kritične ocene varuhinje; z zanimanjem pričakuje podrobne informacije o izpolnjevanju priporočil v letu 2013 v prihodnjem letnem poročilu varuhinje;

17.

ugotavlja, da je varuhinja v 10,8 % preiskav, zaključenih v letu 2013, ugotovila nepravilnosti, in v 80 % teh primerov zadevnim institucijam sporočila svoje kritične ocene; ugotavlja, da so v 18 % primerov nepravilnosti institucije popolnoma ali delno upoštevale osnutke priporočil;

18.

ugotavlja, da je varuhinja Parlamentu predložila posebno poročilo, ki je obravnavalo dejstvo, da agencija Frontex nima mehanizma za reševanje pritožb v zvezi s kršenjem temeljnih pravic, do katerega pride pri njenem delu; je prepričan, da bo to posebno poročilo obravnavano v poročilu, ki ga bo pripravil Odbor za peticije v sodelovanju z Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve;

19.

spodbuja varuhinjo, naj poglobi svoje odnose in sodelovanje z različnimi mrežami, zlasti z Evropsko mrežo varuhov človekovih pravic in tisto v sklopu konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov; opozarja na poziv Parlamenta v letnem poročilu Odbora za peticije za leto 2012 k oblikovanju mreže odborov za peticije držav članic, ki bi lahko dopolnjevala mrežo varuhov človekovih pravic;

20.

opozarja, da je Odbor za peticije polnopraven član obeh zgoraj omenjenih mrež; ugotavlja, da je varuhinja v letu 2013 temu odboru prepustila 51 pritožb; meni, da bi bilo treba Odboru za peticije nameniti več sredstev, primerljivih s tistimi, ki je prejme evropska varuhinja človekovih pravic, glede na to, da ta odbor opravlja vzpredno delo, včasih pa tudi dopolnilno, pri zagotavljanju ustreznega izvajanja zakonodaje EU na vseh ravneh uprave;

21.

je seznanjen z novo strategijo varuhinje z naslovom „Do leta 2019“, ki vključuje tri glavne stebre, ki jih označujejo pojmi učinek, pomen in prepoznavnost; se zaveda, da namerava varuhinja doseči večji učinek in strateško preiskovati sistemske težave ter želi s prispevanjem svojega mnenja h ključnim razpravam okrepiti svojo vlogo, poleg tega namerava povečati svojo prepoznavnost in torej okrepiti stike z deležniki ter opozarjati na pomembne primere;

22.

poziva varuhinjo, naj si še naprej prizadeva izboljšati komunikacijo in naj nadgrajuje rezultate dela v okviru Evropskega leta državljanov 2013, pa tudi naj izboljša zagotavljanje informacij evropskim državljanom, da bodo ustrezno obveščeni o službi varuha in njegovem področju pristojnosti;

23.

ponovno poudarja pomen evropske državljanske pobude kot novega sredstva, ki državljanom omogoča neposredno udeležbo v procesu odločanja pri pripravi evropske zakonodaje;

24.

pozdravlja številne pomembne preiskave, ki jih je sprožila varuhinja, na primer preiskave, ki se nanašajo na pomanjkanje preglednosti v pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), prijavljanje nepravilnosti v institucijah EU, pomanjkanje preglednosti v skupinah izvedencev Komisije, primere „vrtljivih vrat“ in navzkrižja interesov, temeljne pravice v kohezijski politiki in evropsko državljansko pobudo; z zanimanjem pričakuje izsledke teh preiskav;

25.

pozdravlja odločitev Sveta Evropske unije o objavi pogajalskih direktiv EU za tekoča pogajanja TTIP med EU in ZDA; pozdravlja tudi odločitev Komisije, da objavi več besedil o pogajanjih EU in omogoči širši dostop do drugih dokumentov v okviru pogajanj TTIP; meni, da je varuhinja s pozornejšim spremljanjem preglednosti v pogajanjih TTIP okrepila svojo vlogo varuhinje preglednosti EU; pozdravlja njen poziv, naj evropske institucije sprejmejo pristop pregledne politike in v obliki kampanje ozaveščajo o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe; se zavezuje, da bo spremljal izide posvetovanja o preglednosti v pogajanjih TTIP in bo med drugim obravnaval peticije na to temo, ki jih bo prejel, zlasti ker ta in druga trgovinska pogajanja lahko vplivajo na življenje evropskih državljanov;

26.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in poročilo Odbora za peticije posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu varuhu človekovih pravic, vladam in parlamentom držav članic ter njihovim varuhom človekovih pravic oziroma podobnim pristojnim organom.