This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52015DC0345
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL Review of Directive 2010/30/EU of the European Parliament and of the Council of 19 May 2010 on the indication of labelling and standard product information of the consumption of energy and other resources by energy-related products
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Pregled Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU Pregled Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku
COM/2015/0345 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 15.7.2015
COM(2015) 345 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Pregled Direktive 2010/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o navajanju porabe energije in drugih virov izdelkov, povezanih z energijo, s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku
{SWD(2015) 143 final}
1.Namen poročila
Direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami (2010/30/EU) 1 Komisiji nalaga, da oceni uspešnost Direktive in predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2014. Direktiva zahteva tudi predložitev poročila o prenosu pooblastil najpozneje do 19. junija 2015 in povzetek nacionalnih poročil o tržnem nadzoru, ki jih morajo države članice predložiti vsaka štiri leta.
V poročilu iz leta 2012 2 o pregledu direktive o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES) 3 je bilo ugotovljeno, da takojšnji pregled direktive ni potreben, a da bi bilo mogoče posebne vidike, za katere v času pregleda ni bilo na voljo dovolj podatkov, kot so uspešnost izvajalnih ukrepov in harmoniziranih standardov ter tesnejše usklajevanje med izvajanjem obeh direktiv, ponovno oceniti leta 2014 v pregledu direktive o označevanju z energijskimi nalepkami.
To poročilo te zahteve izpolnjuje.
2.Ocena uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti, dodane vrednosti za EU in ustreznosti
Cilji direktive o označevanju z energijskimi nalepkami in direktive o okoljsko primerni zasnovi so:
povečanje energijske učinkovitosti izdelkov in ravni varstva okolja;
prost pretok izdelkov, povezanih z energijo, v Evropski uniji;
zagotavljanje informacij potrošnikom, kar jim omogoča izbiro učinkovitejših izdelkov.
Ocena politike 4 je pokazala naslednje:
1.Ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami so uspešni, saj prinašajo oprijemljive in znatne prihranke pri energiji in stroških. Iz naknadnega ocenjevanja v okviru pregledov posebnih ukrepov glede označevanja z energijskimi nalepkami, ki so v veljavi od 90. let prejšnjega stoletja, je razvidno hitro preoblikovanje trga v smeri večje učinkovitosti za večino skupin izdelkov z energijskimi nalepkami. Ocenjuje se, da bi z izvajanjem obeh direktiv prihranili 175 Mtoe primarne energije letno do leta 2020 (približno 15 % teh prihrankov je posledica ukrepov v zvezi z označevanjem z energijskimi nalepkami, ob upoštevanju dejstva, da okoljsko primerna zasnova zajema le približno polovico skupin izdelkov z energijskimi oznakami). To ustreza 19 % prihrankov v primerjavi z nespremenjenim scenarijem porabe energije za te izdelke. S temi ukrepi bo uresničena skoraj polovica cilja o 20 % povečanju energijske učinkovitosti do leta 2020. Odvisnost od uvoza energije bi se zmanjšala za 23 % za zemeljski plin in za 37 % za premog. Ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami naj bi po ocenah končnim uporabnikom izdelkov do leta 2020 prihranili 100 milijard EUR letno v obliki nižjih računov za storitve (kar za vsako gospodinjstvo pomeni letne prihranke med 400 in 500 EUR).
2.Na notranjem trgu Evropske Unije ni ovir za prost pretok izdelkov, povezanih z energijo.
3.Koristi so tako za podjetja kot družbo večje od stroškov. Medtem ko bodo stroške zahtev in označevanja v prvi vrsti nosili proizvajalci, bodo ti nato preneseni na končne uporabnike (gospodinjstva in druga podjetja), ki bodo imeli zaradi manjše porabe energije koristi od prihrankov, ki znatno presegajo prvotne stroške nakupa. Podrobni podatki za EU kot celoto niso na voljo. Za Združeno kraljestvo je bilo razmerje med koristmi in stroški veljavnih predpisov ocenjeno na 3,8 za leto 2012. 5
4.Velika večina potrošnikov (približno 85 %) prepoznava in razume energijske nalepke ter jih uporablja pri odločanju o svojih nakupih.
5.Uvedba razreda A+ in višjih razredov v skladu z direktivo o označevanju z energijskimi nalepkami iz leta 2010 je zmanjšala uspešnost energijske oznake pri spodbujanju potrošnikov k nakupu učinkovitejših izdelkov. Sprememba v zasnovi nalepk, na katerih se uporabljajo dodatni plusi za označevanje razredov z večjo učinkovitostjo od razreda A, je manj uspešna pri spodbujanju nakupa učinkovitejšega izdelka kot prvotna lestvica od A do G. Potrošniške raziskave kažejo, da je nova lestvica na nalepki težko razumljiva za uporabnike, zmanjšala je njihovo pripravljenost plačati več za učinkovitejše izdelke, saj jih razlika med A+ in A+++ k temu manj spodbuja kot razlika med C in A. 6 Tudi nekateri piktogrami, uporabljeni za ponazoritev drugih parametrov, so težko razumljivi, na primer „logotip stikala“ na nalepkah za televizorje in učinkovitost sušenja na nalepki za pomivalne stroje. 7
6.Obstoječi trend gre v smeri nakupov večjih izdelkov, ki so učinkoviti in se tako uvrstijo v višji energijski razred, vendar imajo veliko večjo absolutno porabo energije kot manjše naprave iste vrste.
7.Šibko izvrševanje nacionalnih organov za tržni nadzor prispeva k neskladnosti, s čimer se predvideni prihranki energije zmanjšajo za približno 10 %. Glej tudi oddelek 3.
8.Ukrepi v zvezi z nekaterimi izdelki so se v primerjavi s tem, kar je tehnično in ekonomsko izvedljivo, izkazali za premalo ambiciozne.
9.Čeprav so se nekateri ukrepi v fazi uporabe nanašali na vplive na okolje, ki niso povezani z energijo, obstaja potencial za dodatno zmanjšanje takih vplivov, na primerih pri vidikih trajnosti, popravljivosti, možnostih ponovne uporabe, možnostih recikliranja, predelave, reciklirane vsebine, uporabe prednostnih materialov in nevarnih snovi.
10.V zvezi z učinkovitostjo postopek oblikovanja pravil traja predolgo (povprečno 49 mesecev), kar včasih povzroči, da je v času sprejemanja političnih odločitev tehnično in pripravljalno delo zastarelo, zlasti to velja za hitro razvijajoče se elektronske izdelke.
11.Obe direktivi se medsebojno dopolnjujeta, izvajata pa se večinoma usklajeno.
12.Za številne izdelke so nižji razredi energijskih nalepk prazni, ker so bili z ukrepi glede okoljsko primerne zasnove prepovedani modeli z nizko učinkovitostjo, proizvajalci pa so se na tehnološki napredek odzvali s proizvajanjem učinkovitejših izdelkov. Pri številnih kategorijah izdelkov se težava nanaša tudi na višje razrede. V najbolj skrajnih primerih so na energijskih nalepkah za pralne stroje, pomivalne stroje in hladilnike trenutno prikazani razredi od A+++ do D, vendar pa se lahko dajejo na trg še vedno le naprave razredov A+++, A++ in A+. Brez celovite primerjave od A do G se ustreznost energijske nalepke za potrošnika zmanjša.
13.Dodana vrednost za EU izhaja iz harmoniziranega regulativnega okvira, ki zmanjšuje stroške za proizvajalce, s čimer EU postaja vodilna pri mednarodnih naporih za regulacijo in standardizacijo.
14.Ukrepi so za doseganje cilja EU o povečanju energijske učinkovitosti po letu 2020 še naprej ustrezni. Prispeva lahko tudi k učinkoviti rabi virov in krožnemu gospodarstvu.
15.Obveščenost potrošnikov v digitalni dobi ostaja bistvenega pomena. Predpisi o označevanju z energijskimi nalepkami so bili nedavno prilagojeni tako, da se energijska nalepka prikazuje tudi na internetu 8 .
16.Učinka zahteve, da mora biti v oglasih naveden energijski razred (člen 4(c)), ni bilo mogoče količinsko opredeliti, vendar pa je bilo v oceni ugotovljeno, da je zmanjševala informacijsko vrzel na trgu.
17.Zahteve v zvezi z javnim naročanjem (člen 9(1)) so bile ocenjene že leta 2011, zaradi česar so bile črtane iz direktive o označevanju z energijskimi nalepkami in v spremenjeni obliki vključene v direktivo o energijski učinkovitosti 9 .
18.Iz medijskega poročanja v prejšnjih letih je razvidno, da obveščanje o koristih politike ni bilo zadostno.
3.Povzetek poročil o tržnem nadzoru
Države članice so leta 2014 Komisiji predložile poročila o svojih dejavnostih v okviru tržnega nadzora za obdobje 2009–2013 na podlagi predloge, ki jo je zagotovila Komisija.
Predloženi podatki kažejo, da v letih 2009 in 2010 približno tretjina držav članic dejavnosti v zvezi s tržnim nadzorom označevanja z energijskimi nalepkami in okoljsko primerno zasnovo ni izvajala ali pa jih je izvedla malo. Komisija se je skupaj z državami članicami posvetila temu vprašanju in število nizko dejavnih držav članic se zmanjšuje.
Število inšpekcijskih pregledov in število pregledanih modelov izdelkov se je v obdobju 2009–2013 znatno povečalo, saj so ukrepi glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami v navedenih letih zajemali vedno več skupin izdelkov. Število držav članic, ki izdelke preskušajo v laboratorijih, se je s peščice povečalo na skoraj polovico. Čeprav je preskušanje izdelka le eden od načinov za ugotavljanje skladnosti, gre za bistven instrument, saj je le na ta način mogoče dokončno ugotoviti, ali izdelek izpolnjuje minimalne zahteve v zvezi z okoljsko primerno zasnovo in/ali je na energijski nalepki naveden pravilen razred. Visoka cena preskusov je eden od razlogov, zakaj izdelkov v laboratorijih ne preskušajo vse države članice. To je verjetno tudi razlog, zakaj velik delež preskusov zadeva manjše naprave, kot so zunanji napajalniki in svetilke, in skladnost z zahtevami glede stanja pripravljenosti in načina izklopa.
Raven skladnosti, ki so jo ugotovili organi za tržni nadzor, se razlikuje glede na državo članico, izdelek in leto. Od 5 % do 40 % izdelkov je bilo naprodaj brez energijskih nalepk ali z nepravilno prikazano nalepko (npr. nalepka ni bila jasno vidna, nepravilna nalepka, oznake na nalepki se niso ujemale z laboratorijskim preskusom). Navadno je bilo za 10–50 % pregledanih in/ali preskušenih izdelkov ugotovljena neskladnost z okoljsko primerno zasnovo. Vendar pa je raven neskladnosti, ki jo ugotovijo organi, navadno višja od splošne ravni neskladnosti na trgu, ker je tržni nadzor usmerjen na znamke in trgovine, kjer so bile v preteklosti pogosto ugotovljene neskladnosti ali pa zanje obstajajo sumi. Na splošno se lahko neskladnost na trgu oceni na 20 %, kar povzroča približno 10 % izgub predvidenih prihrankov energije (16 Mtoe primarne energije letno).
4.Prenesena pooblastila
Tako direktiva o okoljsko primerni zasnovi kot direktiva o označevanju z energijskimi nalepkami sta okvirni direktivi, ki določata splošna pravila in načela ter pooblaščata Komisijo za sprejetje podrobnejših aktov v sodelovanju z državami članicami. Obe direktivi določata pogoje, v skladu s katerimi Komisija izvaja to pooblastilo. Ti akti imajo na podlagi direktive o označevanju z energijskimi nalepkami obliko delegiranih aktov 10 , ki jih v okviru strokovne skupine obravnavajo države članice, medtem ko gre v primeru direktive o primerni okoljski zasnovi za izvajalne ukrepe, ki se sprejmejo v skladu s postopkom v odboru, in sicer z večinskim glasovanjem držav članic v regulativnem odboru. Delegirani akt o označevanju določenega izdelka z energijsko nalepko se navadno sprejme vzporedno z izvajalnim ukrepom v zvezi z okoljsko primerno zasnovo in določa minimalne zahteve o energijski učinkovitosti za isto skupino izdelkov, da se zagotovi usklajen učinek obeh ukrepov.
Strokovno skupino za označevanje z energijskimi nalepkami je oblikovala Komisija decembra 2012 11 in je nadomestila regulativni odbor za energijsko označevanje izdelkov, ki je obstajal na podlagi prvotne direktive o označevanju z energijskimi nalepkami 92/75/EGS. Strokovna skupina je obravnavala vse ukrepe glede označevanja z energijskimi nalepkami, ki so bili doslej sprejeti v skladu z Direktivo 2010/30/EU, s čimer je bilo zagotovljeno ustrezno posvetovanje z državami članicami. Do danes je bilo sprejetih 12 delegiranih aktov 12 o označevanju z energijskimi nalepkami. Od sprejetja delegiranih aktov Komisije o označevanju z energijskimi nalepkami do danes niti Evropski parlament niti Svet v štirimesečnem roku za ugovor le-tega nista izrazila. Delegirani akti so bili nato objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in so kmalu po tem začeli veljati.
Komisija meni, da prenos pooblastil glede označevanja z energijskimi nalepkami uspešno prispeva k oblikovanju potrebnih podrobnih pravil o označevanju izdelkov in naprav z energijskimi nalepkami. Poleg tega meni, da je pravilno izvajala pooblastila iz direktive o označevanju z energijskimi nalepkami.
5.Zaključek
Na podlagi rezultatov ocene Komisija meni, da je pregled direktive o označevanju z energijskimi nalepkami ustrezen. Zakonodajni predlog pregleda direktive o označevanju z energijskimi nalepkami je priložen temu poročilu, zlasti z namenom obravnave zmanjšane uspešnosti nalepke (točki 5 in 12 oddelka 2) in šibkega izvrševanja (točki 5 in 7 oddelka 2, oddelek 3).
V zvezi z direktivo o okoljsko primerni zasnovi reševanje vprašanj, ki so bila ugotovljena med ocenjevanjem, ne zahteva zakonodajnih sprememb. Obravnava vplivov na okolje, ki ne izvirajo iz energije v fazi uporabe (npr. trajnost, možnosti recikliranja, popravljivost), se lahko zlasti na podlagi ukrepov o okoljsko primerni zasnovi upošteva bolj sistematično, ne da bi bilo treba spremeniti zakonodajni okvir.
Komisija namerava pri razvoju posebnih energijskih nalepk za določene izdelke izvesti potrošniške preskuse za boljše razumevanje energijskih nalepk (oddelek 2, točka 5), zlasti pa, da se zagotovi, da so morebitni piktogrami in nalepka kot celota razumljivi.
Za boljše izvrševanje (oddelek 2, točka 7) namerava Komisija dodatno olajšati sodelovanje med nacionalnimi organi za tržni nadzor prek skupin za upravno sodelovanje glede okoljsko primerne zasnove in označevanja z energijskimi nalepkami ter posebnih skupnih projektov, kot je na primer projekt „EEpliant“, ki ga financira EU 13 .
Za reševanje vprašanj v zvezi z dolgotrajnim postopkom oblikovanja pravil, kot je naveden v oddelku 2 (točka 10), namerava Komisija v zgodnejši fazi postopka članice Svetovne trgovinske organizacije uradno obvestiti o predlogih delegiranih uredb v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini ter se vzporedno posvetovati s Posvetovalnim forumom 14 .
Vprašanja v zvezi s hitrim razvojem trga (oddelek 2, točka 10) in odsotnost jasne povezave med nakupno ceno in energijsko učinkovitostjo elektronskih izdelkov bi bilo treba posebej in poglobljeno pregledati. Ta pregled namerava Komisija izvesti v okviru prihodnje ocene programa EU Energy Star leta 2016, ki bo obravnavala tudi elektronsko pisarniško opremo, ki ni zajeta v programu.
Komisija bo tudi nadaljevala z dejavnostmi, katerih namen je boljše obveščanje o okoljsko primerni zasnovi za določene izdelke in ukrepih glede označevanja z energijskimi nalepkami, da bi javnost o njih več izvedela in bi bili tako sprejemljivejši.