52015DC0117

Uporaba Uredbe (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu: odstopanja, ki so jih države članice odobrile v skladu s členom 2 Uredbe

Uvod

Uredba (ES) št. 1371/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu z dne 23. oktobra 2007[1] (v nadaljnjem besedilu: Uredba) je začela veljati 3. decembra 2009. Namen Uredbe je zaščititi pravice potnikov v železniškem prometu v EU, zlasti ko je potovanje prekinjeno, ter izboljšati kakovost in učinkovitost storitev železniškega prevoza potnikov.

Čeprav Uredba načeloma velja za vse storitve železniškega prevoza potnikov v EU, državam članicam omogoča, da odobrijo odstopanja za železniški prevoz potnikov v notranjem prometu na dolge relacije in tako olajšajo uvajanje Uredbe. Ob upoštevanju posebnih značilnosti urbanih, suburbanih in regionalnih storitev železniškega prevoza potnikov Uredba državam članicam omogoča tudi odstopanje od uporabe določb Uredbe za te storitve.

Člen 2 Uredbe tako omogoča državam članicam, da odobrijo odstopanje od polne uporabe določb Uredbe za nekatere storitve:

1. člen 2(4): notranje storitve železniškega prevoza potnikov za obdobje največ petih let, ki se lahko podaljša dvakrat (z izjemo določb iz člena 2(3) Uredbe);

2. člen 2(5): urbane, suburbane in regionalne storitve železniškega prevoza potnikov (razen določb iz člena 2(3) Uredbe);

3. člen 2(6): storitve železniškega prevoza potnikov ali potovanja, katerih znaten del se izvaja zunaj EU, za obdobje največ pet let. To odstopanje se lahko podaljša.  

Komisija v skladu s členom 2(7) Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o neizvajanjih, ki so jih države članice odobrile na podlagi odstavkov 4, 5 in 6 člena 2.

I. Trenutno stanje odstopanj

Od začetka veljavnosti Uredbe 3. decembra 2009 do konca prvega petletnega obdobja 2. decembra 2014

Glede splošnega stanja uporabe Uredbe je mogoče ugotoviti, da jo trenutno štiri države članice uporabljajo v celoti, 22 držav članic pa je odobrilo odstopanja, in sicer v različnem obsegu. Poročilo bo podrobno obravnavalo stanje v zvezi z različnimi storitvami železniškega prevoza potnikov, ki se izvajajo v državah članicah.

1. Storitve železniškega prevoza potnikov na nacionalni ravni (notranje, urbane, suburbane in regionalne storitve)

Države članice so v prvem petletnem obdobju odstopanja odobrila na naslednje načine[2]:

1) Polna uporaba Uredbe brez odstopanj

Le štiri države članice so se odločile, da bodo Uredbo uporabljale v celoti, brez odstopanj: Danska, Italija, Nizozemska in Slovenija.

2) Odstopanja pri vseh storitvah (notranjih, urbanih, suburbanih in regionalnih)

Pet držav članic se je odločilo, da sprejmejo popolna odstopanja in uporabljajo samo obvezne določbe iz člena 2(3) Uredbe[3]: Bolgarija, Francija, Irska, Latvija in Romunija.

3) Delna odstopanja

· Odstopanja, odobrena glede na vrsto storitve (notranja ali urbana, suburbana in regionalna)

o Odstopanja pri notranjih storitvah, a ne pri urbanih, suburbanih in regionalnih

Tri države članice so odobrile odstopanja za storitve železniškega prevoza potnikov v notranjem prometu na dolge relacije, ne pa za urbane, suburbane ali regionalne storitve: Belgija, Češka in Litva.

o Odstopanja pri urbanih, suburbanih in regionalnih storitvah, a ne pri notranjih

Pet držav članic ni uporabilo nobenih odstopanj za notranje storitve (dolge relacije), ampak le za urbane, suburbane in regionalne storitve: Avstrija, Finska, Nemčija, Luksemburg in Švedska.

· Odstopanja, odobrena glede na vrsto zahteve (tj. po členih)

o Odstopanja, odobrena za nekatere člene za nekatere storitve

Belgija je nacionalne storitve na dolgih relacijah izvzela samo iz pravice do informacij med potovanjem v skladu z delom II Priloge II k Uredbi. Španija je notranje storitve na dolgih relacijah izvzela samo iz člena 27 o obravnavi pritožb.

o Odstopanja, odobrena za več členov za vse nacionalne storitve

Devet držav članic je odobrilo odstopanja v zvezi z določenimi členi: Hrvaška[4], Estonija, Grčija, Madžarska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Španija in Združeno kraljestvo.

2. Čezmejne storitve s tretjimi državami

Deset držav članic je v skladu s členom 2(6) odobrilo popolna ali delna odstopanja za storitve železniškega prevoza potnikov ali potovanja, katerih znaten del se izvaja zunaj EU: Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Finska, Grčija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska in Romunija. To pomeni, da so vse države, ki izvajajo čezmejne storitve s tretjimi državami, te storitve izvzele iz uporabe Uredbe na svojem ozemlju.

Dodatni elementi

Večina držav članic, ki so izvzele notranje storitve na dolgih relacijah, je odstopanja odobrila v zvezi s členi 8, 10, 13, 15, 17 in 18. Večina držav članic, ki so izvzele urbane, suburbane in regionalne storitve železniškega prevoza potnikov, je odstopanja odobrila v zvezi s členi 8, 10, 15, 16, 17 in 18. Državam članicam odstopanj ni treba posebej utemeljevati, vendar pa morajo biti sprejeta na pregleden in nediskriminatoren način. Zdi se, da so bila odstopanja odobrena zlasti za tiste člene, ki bi se lahko šteli za finančno najbolj kočljive, tj. tiste, ki se nanašajo na predplačila v primeru nesreč (člen 13), in tiste, ki se nanašajo na odgovornost v primeru zamud, zamujenih zvez vlakov in odpovedi ter na s tem povezana povračila, nadomestila in pomoč (členi 15, 16, 17 in 18). Tudi člena 8 (o informacijah) in 10 (o sistemih za informacije in rezervacije) bi se lahko štela za težavna ali draga, če so za izpolnjevanje obveznosti iz teh dveh členov potrebni novi ali obnovljeni sistemi voznih sredstev ali računalniški sistemi.

Zgornji pregled kaže, da je uporaba odstopanj, zlasti za notranje storitve, zaradi različnih nacionalnih zakonodaj, ki veljajo, ker ni enotnega sklopa pravic potnikov v EU, privedla do mozaika različnih pravic za potnike v železniškem prometu v EU. Komisija je že v sklepih svojega poročila Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 14. avgusta 2013 o uporabi Uredbe[5] ugotovila, da je „obširna uporaba odstopanj velika ovira za izpolnjevanje ciljev Uredbe“, ki želi izboljšati kakovost in učinkovitost ali storitve železniškega prevoza potnikov. Odstopanja v državah članicah preprečujejo vzpostavitev enakih pogojev za prevoznike v železniškem prometu v EU. Poleg tega potnike v železniškem prometu prikrajšajo za pravno varnost in polno uživanje njihovih pravic.

Na koncu poročila se nahaja zbirna preglednica, ki prikazuje stanje odstopanj novembra 2014[6].

II. OBETI PO 3. DECEMBRU 2014

Poročilo preučuje tudi obete za prihodnost glede uporabe Uredbe in zlasti glede morebitnega podaljšanja odstopanj s strani držav članic. Na podlagi informacij, prejetih od držav članic, se stanje po 3. decembru 2014 ne bo bistveno spremenilo, le pet držav članic bo Uredbo morda uporabilo v celoti, v 21 državah pa bodo odstopanja še naprej odobrena v različnem obsegu.

Države članice lahko odstopanja podaljšajo v skladu s členoma 2(4) in (6) Uredbe, vendar morajo Komisijo obvestiti o vsakem podaljšanju po 3. decembru 2014. Enako velja za devet držav članic, ki so se odločile za petletno obdobje odstopanj za urbane, suburbane in regionalne storitve iz člena 2(5), z možnostjo podaljšanja[7].

V zvezi s tem so bile države članice pozvane, naj sporočijo svoje namere o zmanjšanju ali podaljšanju odstopanj[8].

Iz prejetih informacij se zdi, da štiri države članice nameravajo zmanjšati število členov, za katere so bila odobrena odstopanja v naslednjem petletnem obdobju: Belgija, Bolgarija, Estonija in Poljska. V primeru Belgije to pomeni, da bo v celoti uporabljala Uredbo za vse storitve železniškega prevoza potnikov.

Dvanajst držav članic namerava v naslednjem petletnem obdobju ohraniti trenutno stanje odstopanj: Avstrija, Francija, Finska, Nemčija, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Litva, Latvija, Romunija, Češka in Slovaška. Združeno kraljestvo je sporočilo, da bo veljavna odstopanja začasno podaljšalo ter v letu 2015 izvedlo posvetovanja in pregled, nato pa se bo odločilo, ali bi bilo treba odstopanja podaljšati oziroma v celoti ali delno ukiniti. Danska, Italija, Nizozemska in Slovenija Uredbo že sedaj uporabljajo v celoti.

Švedska pred tem ni določila nobenih odstopanj, ki bi se uporabljala za urbane, suburbane ali regionalne storitve, sedaj pa je obvestila Komisijo, da namerava te storitve izvzeti iz uporabe nekaterih členov Uredbe.

Čeprav nekatere države članice Komisije še niso uradno obvestile o obnovitvi ali ukinitvi odstopanj v skladu s členom 2(7) Uredbe, se ocenjuje, da se stanje glede uporabe Uredbe za notranje storitve železniškega prevoza potnikov po prvem petletnem obdobju ne bo bistveno spremenilo. To pomeni, da se bo varstvo potnikov v skladu z uredbo za te storitve le zmerno izboljšalo ali pa se sploh ne bo. Podobno velja za mednarodne storitve in potovanja, katerih znaten del se izvaja zunaj EU.

Države članice so torej v prvih petih letih uporabe Uredbe (ES) št. 1371/2007 odobrile obsežna odstopanja, v bližnji prihodnosti pa se lahko pričakujejo le zelo skromne izboljšave. Enaki pogoji za prevoznike v železniškem prometu in visoka raven varstva potnikov v EU so tako še daleč od realnosti.

[1]       UL L 315, 3.12.2007, str. 14.

[2]       Malta in Ciper nimata storitev železniškega prevoza potnikov.

[3]       V skladu s členom 2(3) se členi 9, 11, 12, 19, 20(1) in 26 uporabljajo za vse storitve železniškega prevoza potnikov po vsej EU.

[4]       Hrvaška je k EU pristopila 1. julija 2013. Odstopanja je sprejela od datuma pristopa do konca prvega 5-letnega obdobja glede na začetek veljavnosti Uredbe, tj. do 2. decembra 2014.

[5]       COM(2013) 587 final, 14.8.2013.

[6]       Seznam odstopanj temelji na informacijah, ki so jih predložile države članice.

[7]       Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Portugalska in Španija.

[8]       Države članice, ki se niso poslale odgovorov na neuradno anketo, niso navedene.