52014PC0614

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           1.       Ozadje predloga

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Trska, sled in papalina so predmet pomembnih vrst ribolova v Baltskem morju. Mednarodni svet za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: svet ICES[1]) je v svojem znanstvenem mnenju navedel, da sedanje ravni izkoriščanja nekaterih od teh staležev niso skladne s ciljem doseganja največjega trajnostnega donosa. Načrt upravljanja za staleže trske v Baltskem morju je vzpostavljen že od leta 2007[2], staleža sleda in papaline pa še nista vključena v načrt upravljanja. To ovira trajnostno upravljanje ribolova teh vrst in ne zagotavlja stabilnih ribolovnih možnosti za ribiče, ki delujejo na teh ribolovnih območjih.

Trska, sled in papalina, ki zagotavljajo osnovo za ribolov, so tudi pomemben del baltskega ekosistema, zanje pa so značilni močni medsebojni biološki vplivi. Trske plenijo sled in papalino, zato velikost staleža trsk vpliva na velikost staležev sleda in papaline ter obratno. Iz znanstvenih analiz je razvidno, da bi bil lahko na podlagi teh bioloških vplivov znotraj teh vrst v Baltskem morju in med njimi trajnosten večji ribolovni pritisk, kot se trenutno priporoča. Po mnenju[3] Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF)[4] pa je potrebnega več znanstvenega dela, da bi bilo mogoče razumeti tveganje, ki bi ga prinesel obsežnejši ribolov.

Na produktivnost staležev rib v Baltskem morju, zlasti trske in papaline, lahko močno vplivajo okoljski pogoji v Baltskem morju. Drstenje trske v vzhodnem Baltskem morju je omejeno na globoka območja, kjer je slanost v globlji vodi dovolj visoka, da omogoča oploditev jajčec in plavanje oplojenih jajčec. Zaradi omejenega pritoka oceanske vode iz Severnega morja je v teh globokih slanih vodah od sredine 80. let prejšnjega stoletja manj kisika, razmnoževanje trske pa je uspešno le na južnih drstitvenih območjih. Če bi v vzhodno Baltsko morje pritekla večja količina vode iz Severnega morja, bi bil lahko prirastek trske precej večji kot v zadnjih letih. Pri papalini obstaja povezava med prirastkom in temperaturo, saj je prirastek mladih rib v stalež večji v toplejših pogojih. Ta povezava pomeni, da bi dve zaporedni mrzli zimi na primer lahko imeli hude posledice za stalež papaline.

Ob upoštevanju velikih bioloških vplivov in okoljskih učinkov na baltske staleže trske, sleda in papaline je zaželeno, da bi se ob izboljšavah znanstvenega razumevanja vplivov in sprememb okoljskih pogojev lahko prilagodili ravni in vzorci izkoriščanja teh staležev. Tak pristop bi bil prav tako skladen z ekosistemskim pristopom k upravljanju ribištva. Prvi korak k tako prilagodljivemu upravljanju bi bil skupen načrt upravljanja za vse zadevne staleže. To bi vključevalo ciljno ribolovno umrljivost, izraženo v stopnjah za vsakega od staležev, kar bi bila osnova za določitev letnega celotnega dovoljenega ulova za navedene staleže. Kjer bi bilo v skladu z znanstvenim mnenjem primerno, bi prilagoditev temeljila na posodobitvi referenčnih točk za ribolovno umrljivost in velikost staleža za posamezen stalež.

Cilj predloga je oblikovanje načrta upravljanja za baltske staleže trske, sleda in papaline. Načrt bo ob zagotavljanju, da upravljanje temelji na najsodobnejših znanstvenih informacijah o vplivih znotraj staležev in med njimi, ter z drugimi vidiki ekosistema in okolja zagotovil trajnostno izkoriščanje teh staležev ter stabilnost ribolovnih možnosti. Poseben cilj pobude je zagotoviti, da se baltski staleži trske, sleda in papaline izkoriščajo na trajnostni način v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa in ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva. Zato je treba te staleže loviti na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos.

Pri ribolovu trske in pelagičnih vrst pride do prilova bokoplute, tj. morske plošče, iverke, romba in gladkega romba. Izkoriščanje staleža trske in pelagičnega staleža ne bi smelo ogrožati trajnosti bokoplute v Baltskem morju.

Načrt se bo uporabljal za vsa ribiška plovila Unije v Baltskem morju, ne glede na njihovo skupno dolžino, saj je to v skladu s pravili skupne ribiške politike in z vplivom plovil na zadevne staleže rib.

· Splošno ozadje

1.           Staleža trske v vzhodnem in zahodnem Baltskem morju se štejeta za ločena staleža. V Baltskem morju so številni različni staleži sleda, glavni stalež pa se nahaja v vzhodnem bazenu morja. Manjši staleži so v Botnijskem morju, Botnijskem zalivu, Riškem zalivu in zahodnem Baltskem morju. Slednji stalež se drsti v zahodnem Baltskem morju, nato pa se zaradi hranjenja preseli v Skagerrak in vzhodno Severno morje. Na teh območjih se meša s sledom iz Severnega morja in se šteje k ribolovu mešanih staležev. V Baltskem morju je en stalež papaline.

2.           Za oba staleža trske v Baltskem morju se trenutno izvaja načrt upravljanja2, ukrepi za upravljanje ribolova teh staležev pa vključujejo določitev letnega celoletnega dovoljenega ulova, omejitve ribolovnega napora in tehnične ukrepe, vključno z najmanjšo velikostjo mrežnega očesa, predpisi o sestavi ulova, najmanjšo dovoljeno velikostjo in zaprtimi območji/sezonami. Trenutno upravljanje ribolova sleda in papaline vključuje letni celotni dovoljen ulov in tehnične ukrepe, vključno z velikostjo mrežnega očesa in predpisi o sestavi ulova.

3.           Po mnenju sveta ICES za majhen stalež sleda v Botnijskem zalivu niso na voljo vsi podatki, zato zaenkrat popolna ocena stanja staleža kot podlage mnenja o ulovu ni mogoča. Zato načrt za ta stalež ne vključuje pravil o ulovu. Ob upoštevanju majhnosti navedenega staleža in ribištva, ki ta stalež izkorišča, ni primerno, da se za navedeni stalež posebej določi celotni dovoljeni ulov. Namesto tega je določeno, da je ulov iz tega staleža del celotnega dovoljenega ulova sleda v združenem območju Botnijskega morja in Botnijskega zaliva.

4.           Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki od 1. januarja 2014 določa pravila skupne ribiške politike, vključno z določbami o večletnih načrtih, in vzpostavlja obveznost iztovarjanja za staleže, za katere velja celotni dovoljeni ulov. Člena 9 in 10 navajata načela, cilje in vsebino večletnih načrtov. Obveznost iztovarjanja v Baltskem morju bo v skladu s členom 15 od leta 2015 veljala za ribolov pelagičnih vrst in lososa ter vrst, ki opredeljujejo ribištvo, od 1. januarja 2017 pa za vse druge vrste, za katere velja celotni dovoljeni ulov.

5.           Cilji, ki ustrezajo največjemu trajnostnemu donosu, so izraženi kot vrednosti razpona, ki jih je predlagal svet ICES. Ti razponi omogočajo upravljanje zadevnih staležev na podlagi največjega trajnostnega donosa in prilagoditve v primeru sprememb znanstvenega mnenja ter obenem ohranjajo visoko raven predvidljivosti. Te cilje dopolnjujejo zaščitne določbe, povezane s sprožitveno referenčno točko ohranjanja. Za zadevne staleže so te referenčne točke izražene kot biomasa drstitvenega staleža, podatki o njej pa se pridobijo iz najnovejše primerjalne analize, ki jo izvede svet ICES. Če mnenje o biomasi drstitvenega staleža ni podano, bi moralo biti sprožilo, če je v znanstvenem mnenju navedeno, da je stalež ogrožen.

6.           V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je v načrt vključena obveznost iztovarjanja celotnega ulova trske, sleda, papaline in morske plošče, ujetega pri ribolovu trske, sleda in papaline v Baltskem morju, da se prispeva k izvajanju prepovedi zavržkov, razen kadar obstajajo dokazi o visokih stopnjah preživetja. Države članice morajo v skladu s členom 16(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013 plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, določiti celotni dovoljeni ulov, pri čemer upoštevajo verjetno sestavo ulova in obveznost iztovarjanja celotnega ulova. Da bi države članice to dosegle, lahko sprejmejo nacionalne ukrepe, kot je zadržanje določene rezerve celotnega dovoljenega ulova, ki ga ima država na voljo, ali kvote menjajo z drugimi državami članicami.

7.           Načrt v skladu z znanstvenim mnenjem odbora STECF4 ne vključuje letnih omejitev ribolovnega napora.

8.           V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013 lahko države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes, predložijo skupna priporočila, med drugim za sprejetje nekaterih ukrepov, če je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane ali izvedbene akte za uresničitev ciljev večletnih načrtov. Načrt zato določa regionalno sodelovanje v zvezi s sprejetjem tehničnih ukrepov, določb za obveznost iztovarjanja in posebnih ohranitvenih ukrepov za prilov pri ribolovu zadevnih staležev.

9.           V skladu s splošnim ciljem skupne ribiške politike glede ohranjanja ribolovnih virov ter zlasti ob upoštevanju členov 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013, na podlagi katere je treba pripraviti večletne načrte, so glavni elementi načrta:

– namen in cilji (doseči ravni ribolovne umrljivosti, ki so v skladu z načelom največjega trajnostnega donosa);

– referenčne točke ohranjanja, izražene kot biomasa drstitvenega staleža, in posebni ohranitveni ukrepi;

– določbe, povezane z obveznostjo iztovarjanja;

– okvir tehničnih ukrepov;

– redna ocena načrta na podlagi znanstvenega mnenja.

· Veljavne določbe Unije na področju, na katero se nanaša predlog

Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES[5] določa splošni okvir za skupno ribiško politiko in opredeljuje primere, v katerih Svet sprejme večletne načrte.

Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 določa pravila za trajnostno izkoriščanje staležev trske v Baltskem morju.

Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 določa tehnične ohranitvene ukrepe v Baltskem morju, tj. predpise o sestavi ulova, najmanjšo velikost mrežnega očesa, najmanjšo dovoljeno velikost, zaprta območja in zaprte sezone za ribolov lososa. Določa tudi prepoved ribolova z visečimi mrežami v Baltskem morju.

Letne uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, določajo ravni celoletnega dovoljenega ribolova za zadevne staleže (trska, sled in papalina) in morsko ploščo (na primer za leto 2014 Uredba Sveta (EU) št. 1180/2013 z dne 19. novembra 2013 o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se za leto 2014 uporabljajo v Baltskem morju).

Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 določa splošne zahteve glede nadzora v ribištvu in posebne zahteve glede nadzora, ki se uporablja pri večletnih načrtih.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog in njegovi cilji so skladni s politikami Unije, zlasti okoljsko, socialno, tržno in trgovinsko politiko.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Ker so staleži trske, sleda, papaline in bokoplute v Baltskem morju v glavnem interesu komercialnega ribolova, so bila posvetovanja osredotočena na svetovalni svet za Baltsko morje (Baltic Sea Advisory Council; BSAC) in organe za ribištvo iz držav članic, ki mejijo na Baltsko morje. Svet BSAC sestavljajo predstavniki sektorja ribištva in drugih zainteresiranih skupin, na katere vpliva skupna ribiška politika. Sektor ribištva vključuje ribiška združenja, organizacije proizvajalcev, predelovalce in tržna združenja. Druge zainteresirane skupine vključujejo okoljske nevladne organizacije, potrošnike, omrežja žensk, rekreacijske in športne ribiče ter samooskrbne ribiče.

Posvetovanje in postopek razvoja te pobude sta se izvajala v skladu z uveljavljenim postopkom GD MARE za razvoj in vrednotenje dolgoročnih načrtov upravljanja. Postopek sestavljata dve fazi. Prva faza je naknadna ocena, v kateri se prouči uspešnost veljavnega načrta upravljanja v preteklosti. Če je potrebno, tej oceni sledi ocena možnosti, v kateri se proučijo morebitni nadomestni večletni načrti in njihovi morebitni učinki. V obeh fazah je potrebnih več srečanj strokovnih skupin Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF). Srečanja so organizirana, da se obravnavajo pooblastila, ki jih določi GD MARE. Vsa ta srečanja so odprta za predstavnike svetovalnih svetov in držav članic, ki lahko prispevajo k posvetovanju in opozorijo na vprašanja, za katera menijo, da so pomembna. V tem primeru je po zaključku postopka ocenjevanja, ki ga je izvedel odbor STECF, potekalo tudi nadaljnje posvetovanje o posebnih elementih načrta s svetom BSAC in državami članicami.

Zadevna znanstvena/strokovna področja

Kot je bilo navedeno, so strokovnjaki odbora STECF svetovali v celotnem postopku ocenjevanja. To vključuje prispevke znanstvenikov s področja ribištva, pa tudi strokovnjakov z drugih področij, vključno z ekonomskimi in socialnimi vedami. Znanstveno mnenje je podal tudi svet ICES.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Po oceni možnosti za načrt upravljanja za pelagične staleže[6] ter naknadni oceni[7] in oceni možnosti[8] veljavnega načrta za trsko v Baltskem morju je bila junija 2011 sprejeta odločitev, da se za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju pripravi načrt upravljanja več vrst. Ta odločitev je bila sprejeta v okviru posvetovanj z državami članicami in deležniki na srečanju regionalnega foruma, imenovanega BALTFISH. Odločitev je bila nato formalno potrjena na sestanku Sveta za ribištvo oktobra 2011[9]. Okvir za to odločitev je bila zahteva, predvidena v reformi skupne ribiške politike, in sicer, da bi morali načrti upravljanja po možnosti zajemati več staležev.

Zaradi odločitve, da se bo za staleže v Baltskem morju pripravil načrt za več vrst, je bil potreben nov krog srečanj odbora STECF. Da se zagotovi podlaga za oceno možnosti, je GD MARE organiziral številna srečanja strokovnjakov, ki sta jih večinoma skupaj vodila odbor STECF in svet ICES. Vsa ta srečanja so bila odprta za deležnike, člani Svetovalnega sveta za Baltsko morje pa so sodelovali v vseh srečanjih. Srečanja so bila organizirana na naslednji način:

srečanje delovne skupine strokovnjakov odbora STECF za opredelitev področja delovanja o večletnih načrtih upravljanja v Edinburghu v Združenem kraljestvu, ki je potekalo od 28. novembra do 2. decembra 2011[10];

delavnica ICES o celovitem mnenju/mnenju za več vrst za ribolov v Baltskem morju v Charlottenlundu na Danskem, ki je potekala od 6. do 8. marca 2012[11];

srečanje delovne skupine strokovnjakov odbora STECF o večletnih načrtih upravljanja v Rostocku v Nemčiji, ki je potekalo od 26. do 30. marca 2012[12].

Odbor STECF je po navedenih srečanjih podal mnenje, da bi načrt upravljanja, ki temelji na veljavnih ciljih največjega trajnostnega donosa za posamezno vrsto, izpolnil merila za zagotavljanje velikega dolgoročnega donosa z minimalnim tveganjem za stalež. Na kratko, tak načrt bi bil v skladu z načeli največjega trajnostnega donosa. Ugotovili so tudi, da bi pristop, ki zajema več vrst, pri nekaterih staležih omogočil višjo ciljno ribolovno umrljivost, vendar bi bilo potrebnega več znanstvenega dela za oceno tveganj, povezanih s takšnim pristopom. Na podlagi tega mnenja je bil pripravljen dokument za razpravo, ki je predstavil ti dve možnosti in njune posledice. O tem se je z državami članicami razpravljalo na sestanku BATFISH in z Svetovalnim svetom za Baltsko morje, obe razpravi pa sta potekali sredi junija 2012.

Po sprejetju uredbe o reformi skupne ribiške politike leta 2013 in objavi končnega poročila delovne skupine o večletnih načrtih, ki sta ga Evropski parlament in Svet pripravila aprila 2014[13], so se opravila nadaljnja posvetovanja z deležniki v Svetovalnem svetu za Baltsko morje in upravami držav članic v BALTFISH. Posvetovanje je potekalo med marcem in junijem 2014.

Sredstva za javno objavo strokovnih nasvetov

Poročila vseh zadevnih srečanj strokovnjakov odbora STECF so na voljo na spletni strani odbora STECF: https://stecf.jrc.ec.europa.eu/.

Poleg tega so med posvetovanjem deležniki aktivno sodelovali pri vsaki fazi naknadnega razvoja pobude.

· Ocena učinka

· Pred pripravo večletnega načrta je bila opravljena obsežna ocena učinka. Med ocenjevanjem so bile z biološkega, okoljskega in gospodarsko-socialnega vidika analizirane tri možnosti. Možnost z najugodnejšim učinkom je bila nato razvita v zadevni večletni načrt. Za zagotovitev trajnostnega ribolova za zadevne staleže na ravni največjega trajnostnega donosa do leta 2015 se dosežejo biološke in okoljske koristi. Verjetno zmanjšanje ribolovnega napora bi prineslo tudi zmanjšanje emisij iz motorjev plovil.

· Glede gospodarsko-socialnega učinka bi večletni načrt za staleže sleda in papaline zagotovil sistematično osnovo za določanje letnega celoletnega dovoljenega ulova na način, ki bi pelagičnemu sektorju zagotovil predvidljivost ulova, to pa bi pripomoglo k podpori poslovnega načrtovanja in stabilnosti dobave. Dodalo bi tudi vrednost, saj so načrti upravljanja običajno predpogoj, na podlagi katerega lahko ribištvo pridobi certifikat na primer od organizacije Marine Stewardship Council. Ribe, ulovljene v okviru certificiranih ribolovov, lahko dosežejo višjo ceno na trgu.

· Manjše ribolovne možnosti lahko prinesejo malo manjši dobiček za ribiče in predelovalno industrijo ter lahko kratkoročno negativno vplivajo na potrošnike, vendar bo obnovitev stanja staleža zagotovila dolgoročne koristi glede dobička in trajnostnega ribolova. Poleg tega se zaradi začasnega zmanjšanja kvot običajno zviša cena zadevnega staleža.

· Odprava sistema ribolovnega napora in zahteve glede ribolova na enem območju bo poenostavila pravni okvir ter zmanjšala upravno breme za države članice in gospodarsko panogo.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Pravna podlaga

Člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

· Načelo subsidiarnosti

Določbe predloga se nanašajo na ohranjanje morskih bioloških virov, kar so ukrepi, ki spadajo pod izključno pristojnost Unije. Zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja.

· Načelo sorazmernosti

Predlagani ukrepi so skladni z načelom sorazmernosti, saj so ustrezni in nujni, za dosego želenih ciljev politike pa ni na voljo drugih manj omejevalnih ukrepov.

· Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba Evropskega parlamenta in Sveta.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunskih posledic ni.

2014/0285 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15],

po posredovanju predloga nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Konvencija Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982[16], katere pogodbenica je Unija, določa obveznost ohranjanja, vključno z ohranjanjem ali obnavljanjem populacij lovljenih vrst na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(2)       Unija in njene države članice so se leta 2002 na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu zavezale, da bodo ukrepale proti stalnemu upadanju številnih staležev rib. Zato je treba prilagoditi ravni izkoriščanja trske, sleda in papaline v Baltskem morju in tako zagotoviti, da se z izkoriščanjem teh staležev le-ti obnovijo in ohranijo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(3)       Skupna ribiška politika bi morala prispevati k varstvu morskega okolja, trajnostnemu upravljanju vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti k doseganju dobrega okoljskega stanja do leta 2020, kot je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta[17].

(4)       Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa pravila skupne ribiške politike v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije. Cilji skupne ribiške politike so med drugim zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva okoljsko dolgoročno trajnostne, da se uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva in da se izvaja ekosistemski pristop k upravljanju ribištva.

(5)       Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: svet ICES) in Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: odbor STECF) navaja, da se staleži trske in papaline ter nekateri staleži sleda izkoriščajo bolj, kot je potrebno za doseganje največjega trajnostnega donosa.

(6)       Načrt upravljanja za staleže trske je vzpostavljen že od leta 2007[18], vendar staleža sleda in papaline še nista vključena v podobne načrte. Ker so za staleže trske in pelagične staleže značilni močni medsebojni biološki vplivi, lahko velikost staleža trsk vpliva na velikost staležev sleda in papaline ter obratno. Poleg tega so države članice in deležniki izrazili podporo razvoju in izvajanju načrtov upravljanja za ključne staleže v Baltskem morju.

(7)       Večletni načrt, vzpostavljen s to uredbo, bi moral v skladu s členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1380/2013 temeljiti na znanstvenih, tehničnih in ekonomskih mnenjih ter vsebovati cilje, merljive cilje z jasno določenimi roki, referenčne točke ohranjanja in zaščitne ukrepe.

(8)       Načrt za ribolov več vrst je treba vzpostaviti ob upoštevanju dinamike med staleži trske, sleda in papaline ter ob upoštevanju vrste prilova pri ribolovu teh staležev, tj. staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Cilj tega načrta bi moral biti namenjen uresničevanju in ohranjanju največjih trajnostnih donosov za zadevne staleže.

(9)       Izkoriščanje staležev trske in pelagičnih vrst ne bi smelo ogrožati trajnosti staležev, ki so prilov pri ribolovu teh staležev, namreč staležev morske plošče, iverke, romba in gladkega romba v Baltskem morju. Načrt bi zato moral biti usmerjen tudi v ohranjanje teh staležev prilova nad ravnmi biomase v skladu s previdnostnim pristopom.

(10)     Ker je člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 uvedel obveznost iztovarjanja, tudi za vse vrste, za katere velja celotni dovoljeni ulov, bi moral načrt prispevati tudi k izvajanju obveznosti iztovarjanja za trsko, sled, papalino in morsko ploščo.

(11)     Člen 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 zahteva, da se ribolovne možnosti dodelijo v skladu s cilji iz večletnih načrtov.

(12)     Te cilje bi bilo zato treba na podlagi znanstvenega mnenja[19] določiti in izraziti v ravneh ribolovne umrljivosti.

(13)     Treba je določiti referenčne točke ohranjanja kot dodatni previdnostni ukrep v primeru, da se velikost staleža zmanjša na določeno kritično raven, ki predstavlja resno tveganje. Referenčne točke ohranjanja bi bilo treba določiti na ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja. Predvideti bi bilo treba popravne ukrepe za primer, da se velikost staleža zmanjša pod najnižjo biomaso drstitvenega staleža.

(14)     Za staleže, ujete kot prilov, če ni podano znanstveno mnenje o takih ravneh najnižje biomase drstitvenega staleža, bi bilo treba sprejeti posebne ohranitvene ukrepe, kadar je v skladu z znanstvenim mnenjem stalež ogrožen.

(15)     Pri ribolovu z mrežnimi pastmi, vršami in košarami zaradi lastnosti navedenega orodja, ki rib ne poškoduje, preživi visok odstotek rib, kar so potrdili tudi poskusni ribolovi. Zato je poleg primerov iz točk (a) do (c) člena 15(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 treba iz obveznosti iztovarjanja v navedenih vrstah ribolova izvzeti trsko, sled, morsko ploščo in papalino.

(16)     Da bi načrt upošteval obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, bi moral zagotoviti druge ukrepe upravljanja, kot so določeni v točkah (a) do (c) člena 15(4) navedene uredbe. Takšne ukrepe bi bilo treba določiti z delegiranimi akti.

(17)     Načrt bi moral zagotoviti tudi sprejetje nekaterih spremljevalnih tehničnih ukrepov z delegiranimi akti, da se prispeva k doseganju ciljev načrta, zlasti glede zaščite nedoraslih ali drstečih se rib. Do revizije Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005[20] bi bilo treba predvideti, da lahko takšni ukrepi, kjer je to potrebno za doseganje ciljev načrta, odstopajo od nekaterih nebistvenih elementov navedene uredbe.

(18)     Da se zagotovi pravočasna in sorazmerna prilagoditev tehničnemu in znanstvenemu napredku ter prožnost in omogoči oblikovanje nekaterih ukrepov, bi bilo treba na Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov z namenom dopolnitve te uredbe glede popravnih ukrepov v zvezi z morsko ploščo, iverko, rombom in gladkim rombom, izvajanja obveznosti iztovarjanja in tehničnih ukrepov. Pomembno je zlasti, da Komisija med pripravo izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu hkrati, pravočasno in na ustrezen način.

(19)     V skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kadar je bilo na Komisijo preneseno pooblastilo, da sprejme delegirane akte v zvezi z nekaterimi ohranitvenimi ukrepi, določenimi v načrtu, bi morale imeti države članice, ki imajo neposreden upravljalni interes v ribištvu v Baltskem morju, možnost predložitve skupnih priporočil za takšne ukrepe, da bodo ti ukrepi dobro oblikovani ter ustrezali posebnostim Baltskega morja in ribištva na tem območju. Rok za predložitev teh priporočil bi bilo treba določiti v skladu s členom 18(1) navedene uredbe.

(20)     Da se zagotovi skladnost z ukrepi iz te uredbe, bi bilo treba poleg ukrepov iz Uredbe Sveta (EC) št. 1224/2009[21] sprejeti posebne nadzorne ukrepe.

(21)     Ker je Baltsko morje precej majhno ribolovno območje, na katerem predvsem manjša plovila izvajajo kratke ribolove, bi bilo treba uporabo predhodnega obveščanja, kakor je zahtevano v členu 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009, razširiti na vsa plovila s skupno dolžino najmanj osem metrov, predhodna obvestila pa bi bilo treba predložiti vsaj eno uro pred predvidenim prihodom v pristanišče. Ob upoštevanju učinka ribolova, pri katerem je ulov rib zadevnih staležev zelo majhen, in upravnega bremena predhodnega obveščanja, povezanega z navedenimi staleži, je treba določiti prag za takšno predhodno obveščanje, če imajo plovila na krovu najmanj 300 kg staleža trske ali dve toni pelagičnega staleža.

(22)     V skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009 bi bilo treba določiti prage za staleže trske, sleda in papaline, ki jih mora ribiško plovilo iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale. Poleg tega bi morale države članice pri določanju teh pristanišč ali krajev blizu obale merila iz člena 43(5) navedene uredbe uporabiti tako, da se zagotovi učinkovit nadzor staležev iz te uredbe.

(23)     Komisija bi morala v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013 redno ocenjevati ustreznost in učinkovitost uporabe te uredbe. Takšna ocena bi morala upoštevati primerjalno oceno zadevnih staležev, ki jo izvede svet ICES, in na njej temeljiti.

(24)     V skladu s členom 9(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so bile pred pripravo načrta primerno ocenjene njegove možne gospodarske in socialne posledice[22].

(25)     Glede časovnega okvira se pričakuje, da bi bilo treba največji trajnostni donos za zadevne staleže doseči do leta 2015. Po tem letu bi ga bilo treba ohranjati.

(26)     Ob odsotnosti ureditve ribolovnega napora je treba črtati posebna pravila o posebnem ribolovnem dovoljenju in zamenjavi plovil ali motorjev, ki se uporabljajo za Riški zaliv. Uredbo Sveta (ES) št. 2187/2005 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(27)     Uredbo Sveta (ES) št. 1098/2007[23] bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I VSEBINA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1. Ta uredba vzpostavlja večletni načrt (v nadaljnjem besedilu: načrt) za naslednje staleže (v nadaljnjem besedilu: zadevni staleži) v vodah Unije v Baltskem morju in vrst ribolova, ki zadevne staleže izkoriščajo, in sicer:

(a) trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 22–24 (trska iz zahodnega Baltskega morja);

(a) trska (Gadus morhua) v podrazdelkih ICES 25–32 (trska iz vzhodnega Baltskega morja);

(c) sled (Clupea harengus) v podrazdelkih ICES 25, 26, 27, 28.2, 29 in 32 (sled iz osrednjega Baltskega morja);

(d) sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 28.1 (sled iz Riškega zaliva);

(e) sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 30 (sled iz Botnijskega morja);

(f) sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES 31 (sled iz Botnijskega zaliva);

(g) sled (Clupea harengus) v podrazdelku ICES IIIa in podrazdelkih 22–24 (sled iz zahodnega Baltskega morja);

(h) papalina (Sprattus sprattus) v podrazdelkih ICES 22–32.

2. Načrt se uporablja tudi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb v podrazdelkih ICES 22–32, ujetih pri ribolovu zadevnih staležev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se poleg opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „pelagični staleži“ pomeni staleže iz člena 1(c) do (h) te uredbe in njihove kombinacije;

(b) „mrežna past“ pomeni velike, zasidrane mreže, ki so pritrjene na drogove ali ponekod plavajo, so na površini odprte in vsebujejo različne naprave za zbiranje in zadrževanje rib ter so običajno razdeljene na prekate, ki so spodaj zaprti z mrežo;

(c) „vrše in košare“ pomeni majhne pasti, ki so namenjene lovu rakov ali rib v obliki kletk ali košev iz različnih materialov in se nastavijo na morsko dno posamezno ali v vrstah; imajo eno ali več odprtin ali vhodov in so z vrvmi povezane z bojami, ki kažejo na njihov položaj;

(d) „zadevne države članice“ pomeni Dansko, Estonijo, Finsko, Nemčijo, Latvijo, Litvo, Poljsko in Švedsko.

POGLAVJE II NAMEN IN CILJI

Člen 3

Namen

1. Načrt prispeva k ciljem skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in zlasti k:

(a) doseganju in ohranjanju največjega trajnostnega donosa za zadevne staleže ter

(b) zagotavljanju, da se v skladu s previdnostnim pristopom ohranijo staleži morske plošče, iverke, romba in gladkega romba.

2. Načrt prispeva k izvajanju obveznosti iztovarjanja iz člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za zadevne staleže in morsko ploščo.

Člen 4

Cilji

1. Ciljna ribolovna umrljivost se pri zadevnih staležih doseže do leta 2015, nato pa ohranja v naslednjih razponih:

Stalež || Ciljni razpon ribolovne umrljivosti

Trska iz zahodnega Baltskega morja || 0,23–0,29

Trska iz vzhodnega Baltskega morja || 0,41–0,51

Sled iz osrednjega Baltskega morja || 0,23–0,29

Sled iz Riškega zaliva || 0,32–0,39

Sled iz Botnijskega morja || 0,13–0,17

Sled iz Botnijskega zaliva || Ni opredeljeno.

Sled iz zahodnega Baltskega morja || 0,25–0,31

Papalina iz Baltskega morja || 0,26–0,32

2. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so ribolovne možnosti v skladu s cilji iz odstavka 1.

POGLAVJE III REFERENČNE TOČKE OHRANJANJA

Člen 5

Najnižja biomasa drstitvenega staleža

1. Referenčne točke ohranjanja, izražene z najnižjo ravnijo biomase drstitvenega staleža, ki je v skladu s popolno sposobnostjo razmnoževanja, so za zadevne staleže naslednje:

              Stalež ||               Najnižja raven biomase drstitvenega staleža (v tonah)

              Trska iz zahodnega Baltskega morja ||               36 400

              Trska iz vzhodnega Baltskega morja ||               88 200

              Sled iz osrednjega Baltskega morja ||               600 000

              Sled iz Riškega zaliva ||               Ni določena.

              Sled iz Botnijskega morja ||               Ni določena.

              Sled iz Botnijskega zaliva ||               Ni določena.

              Sled iz zahodnega Baltskega morja ||               110 000

              Papalina iz Baltskega morja ||               570 000

2. Če je biomasa drstitvenega staleža zadevnih staležev določeno leto nižja od najnižjih ravni biomase drstitvenega staleža iz odstavka 1, se sprejmejo ustrezni popravni ukrepi, da se zagotovi hitra vrnitev zadevnega staleža na previdnostne ravni. Z odstopanjem od člena 4(2) te uredbe in v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo na ravneh, nižjih od tistih, ki so posledica razponov za ciljno ribolovno umrljivost iz člena 4(1). Ti popravni ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zakonodajne predloge, ki jih predloži Komisija, in nujne ukrepe, ki jih Komisija sprejme na podlagi člena 12 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

POGLAVJE IV

Posebni ohranitveni ukrepi za morsko ploščo, iverko, romb in gladki romb

Člen 6

Ukrepi v primeru ogroženosti morske plošče, iverke, romba in gladkega romba

1. Če je v znanstvenem mnenju navedeno, da je ohranjanje staležev morske plošče, iverke, romba ali gladkega romba v Baltskem morju ogroženo, je Komisija v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o posebnih ohranitvenih ukrepih za ogrožen stalež in v zvezi s katerim od naslednjih elementov:

(c) (a)      prilagoditev ribolovne zmogljivosti in ribolovnega napora;

(d) (b)     tehnični ukrepi, vključno z:

(1) lastnostmi ribolovnega orodja, zlasti velikostjo mrežnega očesa, debelino vrvi, velikostjo opreme;

(2) uporabo ribolovnega orodja, zlasti časom ribolova in globino, na kateri se orodje uporablja:

(3) prepovedjo ali omejitvijo ribolova na določenih območjih;

(4) prepovedjo ali omejitvijo ribolova v določenih časovnih obdobjih;

(5) najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja.

2. Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 3(1)(b) in temeljijo na znanstvenem mnenju.

3. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za posebne ohranitvene ukrepe iz odstavka 1.

POGLAVJE V

OBVEZNOST IZTOVARJANJA

Člen 7

Odstopanje za mrežne pasti, vrše in košare

Z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 obveznost iztovarjanja za zadevne staleže in morsko ploščo ne velja pri ribolovu z naslednjim orodjem: mrežnimi pastmi, vršami in košarami.

Člen 8

Izvajanje obveznosti iztovarjanja

1.         Komisija je v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o naslednjih ukrepih:

(a) seznam vrst, v zvezi s katerimi je ribolov prepovedan za namen izjeme od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4)(a) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b) izjeme od obveznost iztovarjanja iz člena 15(4)(b) Uredbe (EU) št. 1380/2013 za vrste, za katere znanstveni dokazi, v katerih so upoštevane lastnosti orodja, ribolovnih praks in ekosistemov, kažejo visoko stopnjo preživetja in

(c) izjeme de minimis iz člena 15(4)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2. Ukrepi iz odstavka 1 so namenjeni uresničevanju cilja iz člena 3(2) in po potrebi temeljijo na znanstvenem mnenju. Izjeme de minimis so v skladu s členom 15(5)(c) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

3. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za ukrepe iz odstavka 1.

POGLAVJE VI TEHNIČNI UKREPI

Člen 9

Okvir tehničnih ukrepov

1. Komisija je v skladu s členom 15 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov o naslednjih tehničnih ukrepih:

(a) specifikacije v zvezi z lastnostmi ribolovnega orodja in predpisi o njegovi uporabi;

(b) specifikacije v zvezi s spremembami ribolovnega orodja ali dodatnimi napravami;

(c) omejitve ali prepovedi uporabe nekaterih vrst ribolovnega orodja ter ribolovnih dejavnosti na določenih območjih ali v določenih obdobjih;

(d) najmanjša referenčna velikost ohranjanja za vsak stalež, zajet v tej uredbi.

2. Ukrepi iz člena 1 so namenjeni uresničevanju ciljev iz člena 3 in zlasti zaščiti nedoraslih ali drstečih se rib.

3. Delegirani akti iz odstavka 1 lahko zaradi uresničevanja ciljev iz odstavka 2 po potrebi odstopajo od naslednjih določb Uredbe (ES) št. 2187/2005:

(a) o specifikacijah v zvezi s ciljnimi vrstami in najmanjšo velikostjo mrežnih očes iz členov 3 in 4 Uredbe (ES) št. 2187/2005, ki so določeni v prilogah II in III;

(b) o sestavi, lastnostih in predpisih, ki urejajo uporabo aktivnega orodja iz člena 5(2), (3) in (4) ter člena 6 navedene uredbe;

(c) o sestavi, lastnostih in predpisih, ki urejajo uporabo mirujočega orodja iz člena 8;

(d) o koordinatah prepovedanih območij in obdobjih veljavnosti iz člena 16 navedene uredbe;

(e) o vrstah, geografskih območjih in obdobjih veljavnosti omejitve ribolova določenih staležev iz člena 18a(1) navedene uredbe, in tehničnih podrobnostih odstopanja iz člena 18a(2) navedene uredbe;

(f) o prepovedi ribolova z vlečno mrežo za Riški zaliv iz člena 22 navedene uredbe.

4. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 predložijo skupna priporočila za ukrepe iz odstavka 1.

POGLAVJE VII REGIONALIZACIJA

Člen 10

Regionalno sodelovanje

1. Člen 18(1) do (6) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se uporablja za ukrepe iz tega poglavja.

2. Zadevne države članice lahko v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 skupna priporočila predložijo v naslednjih rokih:

a)         za ukrepe iz člena 6(1) in v zvezi z določenim koledarskim letom najpozneje do 1. septembra prejšnjega leta;

b)         za ukrepe iz členov 8(1) in 9(1) prvič najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti te uredbe in nato šest mesecev po vsaki predložitvi ocene načrta v skladu s členom 14.

POGLAVJE VIII NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 11

Povezava z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009

Nadzorni ukrepi iz tega poglavja se uporabljajo ob ukrepih, določenih v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

Člen 12

Predhodno obveščanje

1. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 obveznost predhodnega obveščanja iz navedenega člena velja za kapitane ribiških plovil Unije, katerih skupna dolžina je osem metrov ali več, ki imajo na krovu najmanj 300 kg staleža trske ali dve toni pelagičnega staleža.

2. Z odstopanjem od člena 17(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 je predhodno obdobje obveščanja iz navedenega člena vsaj ena ura pred predvidenim prihodom v pristanišče.

Člen 13

Določena pristanišča

Prag, ki se uporablja za živo težo vrst, za katere velja večletni načrt, nad katero mora ribiško plovilo svoj ulov iztovoriti v določenem pristanišču ali kraju blizu obale, kot to določa člen 43 Uredbe (ES) št. 1224/2009, je:

(a) 750 kilogramov trske,

(b) 5 ton pelagičnih staležev.

POGLAVJE IX SPREMLJANJE

Člen 14

Ocena načrta

Komisija zagotovi, da se ocena učinkov tega načrta na staleže, zajete v tej uredbi, in ribolove, ki te staleže izkoriščajo, da se zlasti upoštevajo spremembe znanstvenega mnenja, izvede šest let po začetku veljavnosti načrta in nato vsakih nadaljnjih šest let. Komisija rezultate teh ocen predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE X POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 15

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6, 8 in 9 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od začetka veljavnosti te uredbe.

3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz členov 6, 8 in 9 kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil, navedenih v sklepu. Sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 6, 8 in 9, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE XI SPREMEMBE

Člen 16

Spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005

Člena 20 in 21 Uredbe (ES) št. 2187/2005 se črtata.

POGLAVJE XII RAZVELJAVITEV

Člen 17

Razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007

Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 se razveljavi. Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo.

POGLAVJE XIII Končne določbe

Člen 18

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               http://www.ices.dk/aboutus/aboutus.asp.

[2]               Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007).

[3]               Sklep Komisije z dne 26. avgusta 2005 o ustanovitvi Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (2005/629/ES).

[4]               Poročilo s srečanja strokovne skupine odbora STECF o: Multispecies management plans for the Baltic (Načrti upravljanja več vrst za Baltsko morje) (STECF-12-06).

[5]               UL L 354, 28.12.2013, str. 22.

[6]               MRAG, september 2009: Economic and social impacts of the proposed scenarios for a multi-annual management plan for Baltic pelagic fisheries. (Gospodarski in socialni učinki predlaganih scenarijev za večletni načrt upravljanja ribolova pelagičnih vrst v Baltskem morju). FISH/2006/09 – Lot 4.

[7]               Report of the Sub Group on Management Objectives and Strategies (STECF SGMOS 10-06). Part e) Evaluation of multi-annual plan for Baltic cod (Poročilo podskupine o upravljavskih ciljih in strategijah (STECF SGMOS 10-06). Del e) Ocena večletnega načrta za trsko v Baltskem morju).

[8]               Poročilo s srečanja strokovne skupine odbora STECF o: Impact Assessment of Baltic cod multi-annual plans (Ocena učinka večletnih načrtov za trsko v Baltskem morju) (STECF 11-05).

[9]               Svet Evropske unije, dokument 16684/11 ADD 1, http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=sl&f=ST%2016684%202011%20ADD%201.

[10]             Poročilo s srečanja strokovne skupine odbora STECF o: Scoping for Impact Assessments for Multi-Annual plans for Baltic Multispecies and cod in the Kattegat, North Sea, West of Scotland and Irish Sea (Opredelitev področja delovanja za ocene učinka za večletne načrte za več vrst in trsko v Baltskem morju na območju Kattegata, Severnega morja, severa Škotske in Irskega morja). (STECF-12-05).

[11]             Report of the Workshop on Integrated/Multispecies Advice for Baltic Fisheries (Poročilo z delavnice o celovitem mnenju/mnenju za več vrst za ribolov v Baltskem morju) (WKMULTBAL), 6.–8. marec 2012, Charlottenlund, Danska. ICES CM 2012/ACOM:43.

[12]             Poročilo s srečanja strokovne skupine odbora STECF o: Multispecies management plans for the Baltic (Načrti upravljanja več vrst za Baltsko morje) (STECF-12-06).

[13]             http://www.europarl.europa.eu/meetdocs/2009_2014/documents/pech/dv/taskfor/taskforce.pdf.

[14]             UL C , , str. .

[15]             UL C , , str. .

[16]             UL L 179, 23.6.1998, str. 3.

[17]             Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

[18]             Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).

[19]             Tehnične storitve ICES, september 2014 http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2014/Special%20Requests/EU_Fmsy_range_for_Baltic_cod_and_pelagic_stocks.pdf.

[20]             Uredba Sveta (ES) št. 2187/2005 z dne 21. decembra 2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu, spremembah Uredbe (ES) št. 1434/98 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 349, 31.12.2005, str. 1).

[21]             Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

[22]             Ocena učinka, objavljena …(še ni končana).

[23]             Uredba Sveta (ES) št. 1098/2007 z dne 18. septembra 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 779/97 (UL L 248, 22.9.2007, str. 1).