52014PC0580

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je Konferenca FAO v skladu z določbami člena XIV ustanovne listine FAO odobrila leta 1949, veljati pa je začel leta 1952. Spremembe tega sporazuma so bile odobrene v letih 1963, 1976 in 1997. Evropska skupnost je h GFCM pristopila 16. junija 1998 z Sklepom (ES) št. 98/416[1]. Pogodbenice tega sporazuma so tudi sredozemske in črnomorske države članice EU.

GFCM je takoimenovana regionalna organizacija za upravljanje ribištva, katere namen je spodbujanje razvoja, ohranitve, smotrnega upravljanja in najboljšega izkoriščanja živih morskih virov ter trajnostnega razvoja akvakulture v Sredozemskem in Črnem morju.

Postopek spremembe Sporazuma GFCM se je začel leta 2013 po pregledu uspešnosti, ki se je zaključil leta 2011 s sklepno ugotovitvijo, da je Sporazum treba spremeniti tako, da se jasneje opredelijo cilji in naloge GFCM ter poveča njena učinkovitost.

O spremenjenem sporazumu so se pogajale pogodbenice GFCM. V razpravi je sodelovala tudi pravna služba FAO. Svet je Komisijo pooblastil, da se je v imenu Unije pogajala zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije. Države članice in Komisija so pogajanja izvedle glede na svoja področja pristojnosti v skladu s pooblastilom. V celotnem pogajalskem procesu so se redno in natančno usklajevale.

Pogodbenice GFCM so „spremenjeni Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju“ odobrile na 38. letnem zasedanju GFCM, ki je potekalo med 19. in 24. majem 2014.

Spremenjeni sporazum ima v primerjavi s sedanjim spremenjeni strukturo in vsebino, da bi ga uskladili s sodobnimi instrumenti regionalnih organizacij za upravljanje ribištva. Med glavnimi uvedenimi spremembami so:

– jasnejša razlaga namena in temeljnih načel Sporazuma GFCM. Novi sporazum določa jasen splošni cilj, to je biološka, družbena, gospodarska in okoljska trajnost živih morskih virov. Uvaja tudi opredelitve pojmov, ki so potrebne za pravilno razlago Sporazuma, bolje opredeljene naloge GFCM, ki vključujejo spodbujanje skupnega upravljanja ribištva z večletnimi načrti upravljanja, vzpostavitvijo zaprtih območij za ribolov ter zbiranjem in razširjanjem podatkov. V zvezi s tem novi sporazum vključuje ključne elemente skupne ribiške politike glede cilja največjega trajnostnega donosa, ekosistemskega in previdnostnega pristopa, zmanjšanja zavržkov ter boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenem ribolovu;

– določbe za uvedbo ukrepov/kazni za obravnavanje kršitev s strani članic/nečlanic;

– vzpostavitev natančno opredeljenega mehanizma za reševanje sporov med pogodbenicami.

Spremenjeni sporazum je v skladu z glavnimi cilji skupne ribiške politike.

S predlogom se namerava skleniti spremenjeni sporazum GFCM v imenu Evropske unije.

Besedilo spremenjenega sporazuma, ki je priloženo predlogu sklepa Sveta, bo končno pravno pregledal FAO; pregled bi moral biti končan oktobra 2014. Besedilo bo zato morda spremenjeno, vendar pa ni pričakovati vsebinskih sprememb. Da bi se izognili nepotrebnim zamudam pri sklenitvi spremenjenega sporazuma, Komisija posreduje sedanji predlog. Komisija bo zagotovila, da bo besedilo, potrjeno s strani FAO, Svetu predloženo pred začetkom razprav v delovni skupini Sveta.

Svet je pozvan, naj ta predlog sprejme čim prej po soglasju Evropskega parlamenta.

2014/0274 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, spremenjenega Sporazuma o ustanovitvi Generalne Komisije za ribištvo v Sredozemlju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta[3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je bil oblikovan in odobren na 5. zasedanju Konference FAO leta 1949 in je začel veljati 20. februarja 1952.

(2)       Evropska skupnost je postala pogodbenica GFCM s sprejetjem Sklepa Sveta (98/416/ES) z dne 16. junija 1998 o pristopu Evropske skupnosti h Generalni komisiji za ribištvo v Sredozemlju[4].

(3)       Na podlagi tretjega odstavka člena 1 Pogodbe o Evropski uniji je Evropska unija nadomestila in nasledila Evropsko skupnost.

(4)       Dne 15. novembra 2013 je Svet Komisijo pooblastil, da se v imenu Unije pogaja o spremembah Sporazuma GFCM v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije.

(5)       Države članice in Komisija so pogajanja izvedle glede na svoja področja pristojnosti v skladu s pooblastilom in v tesnem medsebojnem sodelovanju.

(6)       Pogajanja so se uspešno zaključila na zasedanju GFCM od 19. do 24. maja 2014, na katerem je bilo besedilo spremenjenega sporazuma soglasno sprejeto.

(7)       Namen te spremembe je posodobiti GFCM in okrepiti njeno vlogo pri ohranjanju ribolovnih virov na področju njene pristojnosti.

(8)       Cilji, splošna načela in naloge GFCM so bili spremenjeni in razširjeni, da bi se zagotovila dolgoročno ohranjanje ter trajnostna uporaba živih morskih virov in njihovega okolja.

(9)       Spremenjeni sporazum je v skladu z načeli skupne ribiške politike Unije, zato je v njenem interesu, da ga odobri,

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremenjeni Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, kot je določen v Prilogi, se sklene.

Člen 2

Predsednik Sveta imenuje osebo, ki je pooblaščena, da v imenu Evropske unije FAO uradno obvesti o njenem sprejetju spremenjenega sporazuma.

Člen 3

Ta sklep začne veljati 20 dni po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Datum začetka veljavnosti spremenjenega Sporazuma o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

                                                                       Za Svet

                                                                       Predsednik

[1]               UL L 190, 4.7.1998, str. 34–35.

[2]               UL C , , str. .

[3]               UL C , , str. .

[4]               UL L 190, 4.7.1998, str. 34–35.

PRILOGA

SPREMENJENI SPORAZUM O USTANOVITVI GENERALNE KOMISIJE ZA RIBIŠTVO V SREDOZEMLJU

PREAMBULA

Pogodbenice so se –

ob sklicevanju na mednarodno pravo, kot je izraženo v ustreznih določbah Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982,

ob sklicevanju na Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995, Sporazum o pospeševanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje z dne 24. novembra 1993 in druge pomembne mednarodne instrumente, ki se nanašajo na ohranjanje in upravljanje živih morskih virov,

ob upoštevanju Kodeksa odgovornega ribištva, ki ga je sprejela Konferenca Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) na svojem 28. zasedanju 31. oktobra 1995, in s tem povezanih instrumentov, ki jih je sprejela Konferenca FAO,

ob vzajemnem interesu za razvoj in primerno uporabo živih morskih virov v Sredozemlju in Črnem morju (v nadaljevanju „območje uporabe“),

ob priznavanju posebnosti različnih podregij na območju uporabe,

odločene, da bodo zagotavljale dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov in morskih ekosistemov na območju uporabe,

ob priznavanju gospodarskih, družbenih in prehranskih koristi trajnostne uporabe živih morskih virov na območju uporabe,

ob priznavanju, da morajo države po mednarodnem pravu sodelovati pri ohranjanju in upravljanju živih morskih virov in varovanju njihovih ekosistemov,

ob spoznanju, da odgovorna akvakultura zmanjšuje obremenitev živih morskih virov in ima pomembno vlogo pri spodbujanju in smotrnejši uporabi živih morskih virov, vključno s prehransko varnostjo,

ob zavedanju, da je treba preprečiti škodljive posledice za morsko okolje, ohranjati biotsko raznovrstnost in čim bolj zmanjšati tveganje dolgoročnih ali nepovratnih učinkov uporabe in izkoriščanja živih morskih virov,

ob upoštevanju, da mora učinkovito ohranjanje in upravljanje temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih informacijah in uporabi previdnostnega pristopa,

zavedajoč se pomena obalnih ribiških skupnosti in potrebe po vključitvi ribičev ter zadevnih poklicnih organizacij in organizacij civilne družbe v postopke odločanja,

odločene, da bodo učinkovito sodelovale in ukrepale za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, za odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje,

ob priznavanju posebnih zahtev držav v razvoju po pomoči, da bi lahko učinkovito sodelovale pri ohranjanju, upravljanju in gojenju živih morskih virov,

v prepričanju, da imajo ohranjanje in trajnostna uporaba živih morskih virov na območju uporabe ter varovanje morskih ekosistemov, v katerih se ti viri pojavljajo, pomembno vlogo pri modri rasti in trajnostnem razvoju,

ob priznavanju, da je treba v te namene v okviru Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter v skladu s členom XIV njene ustanovne listine ustanoviti Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju (za katero se uporablja kratica „GFCM“),

dogovorile o naslednjem:

Člen 1 (UPORABLJENI POJMI)

1. V tem sporazumu:

(a) „Konvencija iz leta 1982“ pomeni Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982;

(b) „Sporazum iz leta 1995“ pomeni Sporazum o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. decembra 1995;

(c) „akvakultura“ pomeni gojenje živih vodnih virov;

(d)  „pogodbenica“ pomeni vsako državo in organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, ki sestavljajo Komisijo v skladu s členom 4;

(e) „sodelujoča nepogodbenica“ pomeni članico ali pridruženo članico Organizacije in tiste države nečlanice, ki so članice Združenih narodov ali katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov in Komisiji niso uradno pridružene kot pogodbenice, ki upoštevajo ukrepe iz člena 8(b);

(f) „ribolov“ pomeni iskanje, privabljanje, lociranje, lovljenje, odvzem ali pobiranje živih morskih virov ali kakršno koli dejavnost, za katero se lahko upravičeno pričakuje, da bo imela za posledico privabljanje, lociranje, lovljenje, odvzem ali pobiranje živih morskih virov;

(g) „ribolovna zmogljivost“ pomeni največjo količino rib, ki bi jih bilo mogoče uloviti na ribolovnem območju ali z eno samo ribiško enoto (npr. ribič, skupnost, plovilo ali ladjevje) v določenem obdobju (npr. sezoni, letu) glede na biomaso in starostno strukturo ribjega staleža ter sedanje stanje tehnologije, brez kakršnih koli zakonskih omejitev ulova in ob popolni izrabi razpoložljivih sredstev;

(h) „ribolovni napor“ pomeni količino ribolovnega orodja določene vrste, ki se uporablja na ribolovnih območjih v določenem časovnem obdobju (npr. ure uporabe vlečne mreže na dan, število nastavljenih trnkov na dan ali število izvlekov obalne potegalke na dan). Če se uporabljata dve vrsti orodja ali več, je treba zadevni napor, preden se ga sešteje, prilagoditi neki standardni vrsti;

(i)  „z ribolovom povezane dejavnosti“ pomenijo katero koli dejavnost, ki podpira ribolovne dejavnosti ali je povezana s pripravo nanje, vključno z iztovarjanjem, pakiranjem, predelavo, pretovarjanjem ali prevozom rib ter zagotavljanjem osebja, goriva, orodja in drugih potrebščin;

(j) „nezakonit, neprijavljen in zakonito neurejen ribolov“ se nanaša na dejavnosti iz odstavka 3 Mednarodnega akcijskega načrta za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je sprejela organizacija FAO leta 2001;

(k) „največji trajnostni donos“ pomeni največji donos v teoretičnem ravnovesju, ki se ga lahko stalno ulovi (v povprečju) iz staleža v obstoječih (povprečnih) okoljskih razmerah, ne da bi vplivali na proces razmnoževanja;

(l) „čezconski staleži“ pomeni staleže, ki se pojavljajo znotraj izključnih ekonomskih con, pa tudi na območjih zunaj teh con ali območjih, ki mejijo nanje;

(m) „plovilo“ pomeni kakršno koli plovilo, ladjo druge vrste ali čoln, ki se uporablja, je opremljen za uporabo ali se namerava uporabiti za ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti.

Člen 2 (CILJ)

1. Pogodbene stranke s tem v okviru ustanovne listine Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (v nadaljevanju „Organizacija“) ustanovijo komisijo z imenom Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljevanju „Komisija“), za namene opravljanja nalog in izpolnjevanja obveznosti iz tega sporazuma.

2. Cilj tega sporazuma je zagotoviti ohranjanje in trajnostno uporabo živih morskih virov, na biološki, družbeni, gospodarski in okoljski ravni, ter trajnostni razvoj akvakulture na območju uporabe.

3. Sedež Komisije je v Rimu v Italiji.

Člen 3 (OBMOČJE UPORABE)

1. Geografsko območje uporabe tega sporazuma vključuje vse morske vode Sredozemskega in Črnega morja.

2. Nobena določba v tem sporazumu in nobeno dejanje ali dejavnost, izvedena v skladu s tem sporazumom, ne pomenita priznanja zahtevkov ali stališč katere koli pogodbenice v zvezi s pravnim statusom in obsegom voda in območij.

Člen 4 (ČLANSTVO)

1. Članice Komisije so lahko članice in pridružene članice Organizacije ter tiste države nečlanice, ki so članice Združenih narodov ali katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov,

(a) ki so:

(i) obalne države ali pridružene članice, ki v celoti ali delno ležijo na območju uporabe;

(ii) države ali pridružene članice, katerih plovila lovijo ali nameravajo loviti staleže rib, ki so zajeti v tem sporazumu, na območju uporabe ali

(iii) organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, katerih članica je katera koli država iz pododstavka (i) ali (ii) zgoraj in na katere je ta država prenesla pristojnost za zadeve, ki jih zajema ta sporazum;

(b) in ki sprejmejo ta sporazum v skladu z določbami člena 23 spodaj.

2. V tem sporazumu besedna zveza „katerih plovila“, ki se nanaša na pogodbenico – organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, pomeni plovila države članice te pogodbenice – organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje.

Člen 5 (SPLOŠNA NAČELA)

Za uresničitev cilja tega sporazuma Komisija:

(a) sprejme priporočila za ukrepe ohranjanja in upravljanja, namenjene zagotavljanju dolgoročne trajnosti ribolovnih dejavnosti, da se ohranijo živi morski viri, gospodarska in družbena sposobnost preživetja ribištva ter akvakultura; Komisija pri sprejemanju tovrstnih priporočil posebno pozornost nameni ukrepom za preprečevanje prelova in čim večje zmanjšanje zavržkov. Posebno pozornost nameni tudi potencialnemu učinku na mali ribolov in lokalne skupnosti;

(b) oblikuje, v skladu s členom 8(b), ustrezne ukrepe na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih nasvetov, pri čemer upošteva ustrezne okoljske, gospodarske in družbene dejavnike;

(c) uporablja previdnostni pristop v skladu s Sporazumom iz leta 1995 in Kodeksom odgovornega ribištva FAO;

(d) obravnava akvakulturo, vključno z obliko ekstenzivnega ribogojstva, pri kateri se ribji zarod iz ribogojnic vnese v naravno okolje, kot način za spodbujanje raznolikosti prihodka in prehrane, ter s tem zagotovi, da se živi morski viri uporabljajo odgovorno, da se ohrani genetska raznovrstnost in da se škodljivi učinki na okolje in lokalne skupnosti čim bolj zmanjšajo;

(e) spodbuja, kot je primerno, podregionalni pristop k upravljanju ribištva in razvoju akvakulture za boljše upoštevanje posebnosti Sredozemskega in Črnega morja;

(f) sprejme primerne ukrepe, da zagotovi upoštevanje svojih priporočil za odvračanje od nezakonitih, neprijavljenih in zakonsko neurejenih ribolovnih dejavnosti ter njihovo izkoreninjenje;

(g) spodbuja preglednost pri svojih postopkih odločanja in drugih dejavnostih in

(h) izvaja druge ustrezne dejavnosti, ki so potrebne za uresničevanje zgoraj opredeljenih načel.

Člen 6 (KOMISIJA)

1. Na zasedanjih Komisije vsako pogodbenico zastopa en delegat, ki ga lahko spremljajo namestnik ter strokovnjaki in svetovalci. Namestniki, strokovnjaki in svetovalci z udeležbo na zasedanjih Komisije ne pridobijo pravice do glasovanja, razen v primeru, ko namestnik nadomešča delegata med njegovo odsotnostjo.

2. V skladu s tretjim odstavkom ima vsaka pogodbenica po en glas. Odločitve Komisije se sprejmejo z večino oddanih glasov, razen če je s tem sporazumom določeno drugače. Za sklepčnost je potrebna večina vseh članov Komisije.

3. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ima na vseh zasedanjih Komisije ali katerega od njenih pomožnih organov pravico do tolikšnega števila glasov, kot je držav članic te organizacije, upravičenih do glasovanja na takih zasedanjih.

4. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, in njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, uveljavljajo svoje članske pravice izmenično na področjih, za katera so pristojne. Kadar svojo pravico do glasovanja uveljavi organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, njene države članice svojih ne uveljavijo in obratno.

5. Vsaka pogodbenica Komisije lahko zahteva, da ji organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, posredujejo informacije o tem, ali je za določeno vprašanje pristojna pogodbenica – organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali zadevne države članice na tako zahtevo predložijo te informacije.

6. Organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njene države članice, ki so pogodbenice Komisije, pred vsakim zasedanjem Komisije ali njenega pomožnega organa navedejo, ali je za določena vprašanja, ki se bodo obravnavala na zasedanju, pristojna organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice ter ali bo pravico do glasovanja v zvezi s posameznimi točkami na dnevnem redu uveljavljala organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ali njene države članice. Ta odstavek organizaciji za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, ali njenim državam članicam, ki so pogodbenice Komisije, v ničemer ne onemogoča, da bi podale eno samo izjavo za namene tega odstavka, ki bo obveljala za vprašanja in točke dnevnega reda, ki se bodo obravnavali na vseh naslednjih zasedanjih, razen za izjeme ali spremembe, ki se navedejo pred vsakim posameznim zasedanjem.

7. Kadar točka dnevnega reda zajema tako zadeve, za katere je bila pristojnost prenesena na organizacijo za regionalno gospodarsko povezovanje, kot zadeve, ki spadajo v pristojnost njenih držav članic, se lahko razprav udeležijo tako organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje kot njene države članice. V takih primerih se na zasedanjih pri sprejemanju odločitev upošteva samo posredovanje tiste pogodbenice, ki ima glasovalno pravico.

8. Za namene ugotavljanja sklepčnosti določenega zasedanja Komisije, se delegacija organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pogodbenica Komisije, upošteva v obsegu njene glasovalne pravice na zasedanju, za katero se ugotavlja sklepčnost.

9. Pri določitvi pogostnosti, trajanja in časovnega razporeda zasedanj ter drugih sestankov in dejavnosti, ki se izvajajo pod okriljem Komisije, se uporablja načelo stroškovne učinkovitosti.

Člen 7 (PREDSEDSTVO)

Komisija izvoli predsednika in dva podpredsednika z dvotretjinsko večino. Vsi trije sestavljajo predsedstvo Komisije, ki deluje v skladu s pooblastili, določenimi v poslovniku.

Člen 8 (NALOGE KOMISIJE)

Komisija v skladu s svojimi cilji in splošnimi načeli izvaja naslednje naloge:

(a) redno preverja in ocenjuje stanje živih morskih virov;

(b) v skladu z določbami člena 13 oblikuje in priporoča ustrezne ukrepe, med drugim:

(i) za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov na območju uporabe;

(ii) za čim večje zmanjšanje učinkov ribolovnih dejavnosti na žive morske vire in njihove ekosisteme;

(iii) za sprejetje večletnih načrtov upravljanja, ki se uporabljajo v vseh zadevnih podregijah, temeljijo na ekosistemskem pristopu k ribištvu, da se zagotovi ohranjanje ribjih staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in so skladni z že sprejetimi ukrepi na nacionalni ravni;

(iv) za vzpostavitev zaprtih območij za ribolov, da se zaščitijo ranljivi morski ekosistemi, med drugim območij odraščanja in drstišč, dodatno k podobnim ukrepom, ki so morda že vključeni v načrte upravljanja, ali za njihovo dopolnitev;

(v) za zagotavljanje, po možnosti z elektronskimi sredstvi, zbiranja, predložitve, preverjanja, shranjevanja in razširjanja podatkov in informacij v skladu z ustreznimi politikami in zahtevami glede zaupnosti podatkov;

(vi) za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje, vključno z mehanizmi za učinkovito spremljanje in nadzorovanje;

(vii) za odpravljanje primerov neskladnosti, vključno z ustreznim sistemom ukrepov. Komisija ta sistem ukrepov in način njihovega izvajanja določi v svojem poslovniku;

(c) spodbuja trajnostni razvoj akvakulture;

(d) redno preverja družbeno-gospodarske vidike ribiške industrije, vključno s pridobivanjem in ocenjevanjem ekonomskih in drugih podatkov in informacij, pomembnih za delo Komisije;

(e) spodbuja razvoj institucionalne zmogljivosti in človeških virov, zlasti z izobraževalnimi dejavnostmi, dejavnostmi usposabljanja in poklicnimi dejavnostmi na področjih, ki so v pristojnosti Komisije;

(f) izboljšuje komunikacijo in posvetovanje s civilno družbo, ki se ukvarja z akvakulturo in ribolovom;

(g) spodbuja, priporoča, usklajuje ter opravlja raziskovalne in razvojne dejavnosti, vključno s projekti sodelovanja na področju ribištva in zaščite živih morskih virov;

(h) sprejme ali spremeni, z dvotretjinsko večino svojih članov, svoj poslovnik in finančne predpise ter druge tovrstne notranje upravne predpise, ki so potrebni za izvajanje njenih nalog;

(i) odobri svoj proračun in delovni program ter izvaja druge naloge, ki so potrebne za doseganje cilja tega sporazuma.

Člen 9 (POMOŽNI ORGANI KOMISIJE)

1. Komisija lahko po potrebi ustanovi začasne, posebne ali stalne pomožne organe, katerih naloga je, da preučijo zadeve, povezane s cilji Komisije, in o njih poročajo, ter delovne skupine, da preučijo posebna tehnična vprašanja in dajo priporočila v zvezi z njimi. Pooblastila ustanovljenih pomožnih organov so določena v poslovniku, pri čemer se upošteva potreba po podregionalnem pristopu. Komisija lahko vzpostavi tudi posebne mehanizme za črnomorsko regijo, s katerimi si bo prizadevala zagotoviti polno udeležbo vseh držav ob obalah Črnega morja, v skladu z njihovim statusom v Komisiji, pri odločitvah, povezanih z upravljanjem ribištva.

2. Pomožne organe in delovne skupine iz odstavka 1 zgoraj skliče predsednik Komisije, pri čemer čas in kraj sestanka določi po posvetu z generalnim direktorjem Organizacije, kot je primerno.

3. Ustanovitev pomožnih organov in delovnih skupin Komisije iz odstavka 1 je odvisna od razpoložljivosti potrebnih sredstev, Komisija pa mora pred sprejetjem kakršnih koli odločitev, ki vključujejo izdatke, preučiti poročilo izvršilnega sekretarja o upravnih in finančnih posledicah.

4. Vsaka pogodbenica ima pravico imenovati po enega predstavnika v vsak pomožni organ in delovno skupino, katerega lahko na zasedanjih spremljajo namestniki, strokovnjaki in svetovalci.

5. Pogodbenice zagotovijo razpoložljive informacije, ki so pomembne za delovanje posameznih pomožnih organov in delovnih skupin, na način, ki tem omogoča izpolnjevanje njihovih obveznosti.

Člen 10 (SEKRETARIAT)

1. Sekretariat sestavljajo izvršilni sekretar in osebje, ki je zaposleno v Komisiji. Izvršilni sekretar in osebje sekretariata so imenovani in obravnavani v skladu z določbami, pogoji in postopki, ki so določeni v upravnih navodilih, kadrovskih predpisih in pravilih za osebje Organizacije, ki se splošno uporabljajo za druge zaposlene v Organizaciji.

2. Izvršilnega sekretarja Komisije imenuje generalni direktor s soglasjem Komisije ali, v primeru imenovanja med dvema rednima zasedanjema Komisije, s soglasjem pogodbenic.

3. Izvršilni sekretar je v skladu s pooblastili iz poslovnika pristojen za spremljanje izvajanja politik in dejavnosti Komisije ter o tem poroča Komisiji. Izvršilni sekretar po potrebi opravlja tudi nalogo izvršilnega sekretarja drugih pomožnih organov, ki jih ustanovi Komisija.

Člen 11 (FINANČNA UREDITEV)

1. Komisija na vsakem rednem zasedanju sprejme svoj samostojni proračun za tri leta, ki ga je mogoče spremeniti na letnih rednih zasedanjih. Proračun se sprejme s soglasjem pogodbenic, vendar pa se v primeru, ko soglasja na tem zasedanju kljub vsem prizadevanjem ni mogoče doseči, izvede glasovanje in proračun sprejme z dvotretjinsko večino pogodbenic.

2. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo vsako leto v samostojni proračun prispevala svoj delež, skladno z razdelitvenim ključem za prispevke, določenim v skladu s programom, ki ga Komisija sprejme ali spremeni soglasno. Program je določen v finančnih predpisih.

3. Vsaka nečlanica Organizacije, ki postane pogodbenica, mora za kritje stroškov Organizacije v zvezi z dejavnostmi Komisije plačevati tak prispevek, kot ga določi Komisija.

4. Prispevki se plačujejo v prosto zamenljivih valutah, razen če Komisija s soglasjem generalnega direktorja Organizacije določi drugače.

5. Komisija lahko sprejme donacije in druge oblike pomoči organizacij, posameznikov in drugih virov za namene, povezane z izpolnjevanjem katere koli od njenih nalog. Komisija lahko sprejme tudi prostovoljne prispevke splošne narave ali v zvezi z določenimi projekti ali dejavnostmi Komisije, ki jih izvrši sekretariat. Prostovoljni prispevki, donacije in druge oblike prejete pomoči se plačujejo v skrbniški sklad, ki ga ustanovi in upravlja Organizacija v skladu s finančnimi predpisi in poslovnikom Organizacije.

6. Pogodbenica, ki zamuja s plačili svojih finančnih prispevkov Komisiji, v njej nima glasovalne pravice, če je znesek njenih zaostalih prispevkov enak vsoti njenih zapadlih prispevkov za dve predhodni koledarski leti ali jo presega. Komisija lahko takšni pogodbenici kljub temu dovoli glasovati, če ugotovi, da je neplačevanje posledica razmer, na katere pogodbenica nima vpliva, vendar pa ji glasovalne pravice v nobenem primeru ne podaljša za več kot nadaljnji dve koledarski leti.

Člen 12 (STROŠKI)

1. Stroški sekretariata, vključno z objavami in sporočili ter stroški predsednika in podpredsednikov Komisije, ki nastanejo pri izvajanju dolžnosti v imenu Komisije med njenimi zasedanji, se določijo in plačajo iz proračuna Komisije.

2. Stroške za raziskovalne in razvojne projekte, ki jih izvajajo posamezne pogodbenice bodisi samostojno ali na priporočilo Komisije, določijo in plačajo zadevne pogodbenice.

3. Stroške, ki nastanejo v zvezi s skupnimi raziskovalnimi ali razvojnimi projekti, določijo in plačajo pogodbenice v sporazumno dogovorjenih obliki in deležih, če niso na voljo druga sredstva.

4. Stroški strokovnjakov, ki so povabljeni, da se osebno udeležijo zasedanj Komisije in njenih pomožnih organov, se krijejo iz proračuna Komisije.

5. Stroški Komisije se plačujejo iz njenega samostojnega proračuna, razen tistih, ki se nanašajo na osebje in objekte, ki jih lahko zagotovi Organizacija. Stroški, ki jih krije Organizacija, se določijo in plačajo v okviru dvoletnega proračuna, ki ga pripravi generalni direktor in odobri Konferenca Organizacije skladno s finančnimi predpisi in splošnimi pravili Organizacije.

6. Stroške delegatov, njihovih namestnikov, strokovnjakov in svetovalcev, ki se zasedanj Komisije in njenih pomožnih organov udeležijo kot vladni predstavniki, in stroške opazovalcev na zasedanjih plačajo zadevne vlade ali organizacije. Ob priznavanju posebnih zahtev pogodbenic – držav v razvoju bi se stroški, v skladu s členom 17 in glede na razpoložljivost sredstev, lahko krili iz proračuna Komisije.

Člen 13 (ODLOČANJE)

1. Priporočila iz člena (8)(b) se sprejmejo z dvotretjinsko večino pogodbenic Komisije, ki so prisotne in glasujejo. Izvršilni sekretar besedila takšnih priporočil posreduje vsem pogodbenicam, sodelujočim nepogodbenicam in upoštevnim nepogodbenicam.

2. Pogodbenice Komisije se skladno z določbami tega člena zavezujejo, da bodo upoštevale vsa priporočila, sprejeta v skladu s členom 8(b), od datuma, ki ga določi Komisija, ki pa ne sme biti pred iztekom obdobja za predložitev ugovorov iz tega člena.

3. Vsaka pogodbenica Komisije lahko predloži ugovor na priporočilo v 120 dneh od datuma obvestila o priporočilu in v takem primeru ji obveznosti, da zadevno priporočilo upošteva, ni treba izpolniti. Ugovor mora vključevati pisno obrazložitev razlogov za nasprotovanje in, če je primerno, predloge za nadomestne ukrepe. Če katera od pogodbenic predloži ugovor v roku 120 dni, lahko druga pogodbenica podobno predloži ugovor kadarkoli v obdobju nadaljnjih 60 dni. Pogodbenica lahko svoj ugovor tudi kadarkoli umakne in upošteva priporočilo.

4. Če ugovore na priporočilo predloži več kot tretjina pogodbenic Komisije, so druge pogodbenice nemudoma oproščene vseh obveznosti glede njegovega upoštevanja; vendar pa se lahko nekatere ali vse pogodbenice kljub temu med seboj dogovorijo, da bodo priporočilo upoštevale.

5. Izvršilni sekretar nemudoma obvesti vsako pogodbenico o prejemu ali umiku vsakega ugovora.

6. V izjemnih razmerah, ko morajo pogodbenice zaradi nujnih zadev sprejeti odločitve med dvema zasedanjema Komisije, se na zahtevo pogodbenice, kot določi izvršilni sekretar v posvetovanju s predsednikom, za odločanje izključno v zvezi s postopkovnimi in upravnimi zadevami Komisije, vključno s katerim koli od njenih pomožnih organov, ki se ne nanašajo na razlago in sprejetje sprememb Sporazuma ali njegovega poslovnika, lahko uporabijo kakršna koli hitra komunikacijska sredstva, vključno z elektronskimi.

Člen 14 (OBVEZNOSTI POGODBENIC V ZVEZI Z IZVAJANJEM ODLOČITEV)

1. Pogodbenice Komisije se skladno z določbami tega člena zavezujejo, da bodo upoštevale vsa priporočila, ki jih Komisija predloži v skladu s členom 8(b), od datuma, ki ga določi Komisija in ki ne sme biti pred iztekom obdobja za predložitev ugovorov iz člena 13.

2. Vsaka pogodbenica sprejeta priporočila prenese, kot je primerno, v nacionalno zakonodajo, predpise ali ustrezne pravne instrumente organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje. Te Komisiji letno poročajo o tem, kako so priporočila izvajale in/ali prenesle, pri čemer predložijo tudi ustrezne zakonodajne dokumente v zvezi z njimi, ki bi jih lahko zahtevala Komisija, in informacije o spremljanju in nadzoru ribištva. Komisija te informacije uporabi za to, da oceni, ali se priporočila enotno izvajajo.

3. Vsaka pogodbenica sprejme ukrepe in sodeluje, da zagotovi izpolnjevanje svojih obveznosti kot države zastave in države pristanišča v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti, katerih pogodbenica je, in priporočili Komisije.

4. Komisija bo pogodbenice, ki ne upoštevajo priporočil Komisije, obravnavala po postopku, ki vodi k ugotavljanju primerov neskladnosti, da bi tovrstne primere odpravila.

5. Komisija v svojem poslovniku določi ustrezne ukrepe, ki jih lahko sprejme v primeru, ko ugotovi, da pogodbenice dlje časa in neupravičeno ne upoštevajo njenih priporočil.

Člen 15 (OPAZOVALCI)

1. Komisija lahko v skladu s splošnimi pravili Organizacije regionalne ali mednarodne vladne organizacije in regionalne ali mednarodne ali druge nevladne organizacije, vključno iz zasebnega sektorja, ki imajo s Komisijo skupne interese in cilje ali katerih dejavnosti so pomembne za delo Komisije ali njenih pomožnih organov, povabi kot opazovalke, oziroma jim prisotnost v vlogi opazovalk omogoči na njihovo zahtevo.

2. Na zasedanja Komisije in njenih pomožnih organov je lahko kot opazovalka na lastno zahtevo povabljena vsaka članica ali pridružena članica Organizacije, ki ni pogodbenica. Predloži lahko memorandume in sodeluje v razpravah, vendar nima glasovalne pravice.

Člen 16 (SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI IN INSTITUCIJAMI)

1. Komisija sodeluje z drugimi mednarodnimi organizacijami in institucijami v zadevah skupnega interesa.

2. Komisija si prizadeva skleniti ustrezne dogovore za posvetovanje in sodelovanje z drugimi ustreznimi organizacijami in institucijami, vključno z memorandumi o soglasju in sporazumi o partnerstvu.

Člen 17 (PRIZNAVANJE POSEBNIH ZAHTEV POGODBENIC – DRŽAV V RAZVOJU)

1. Komisija v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz leta 1995 v celoti prizna posebne potrebe držav v razvoju, ki so pogodbenice tega sporazuma.

2. Pogodbenice lahko neposredno ali prek Komisije sodelujejo za namene, ki so določeni v tem sporazumu, in zagotovijo pomoč za izpolnitev ugotovljenih potreb.

Člen 18 (NEPOGODBENICE)

1. Komisija lahko nepogodbenice, katerih plovila opravljajo ribolov na območju uporabe, še zlasti obalne države, prek sekretariata pozove, naj v celoti sodelujejo pri izvajanju njenih priporočil, med drugim tudi tako, da postanejo sodelujoče nepogodbenice. Komisija lahko vse vloge za dodelitev statusa sodelujoče nepogodbenice odobri s soglasjem svojih pogodbenic, če pa soglasja kljub vsem prizadevanjem ni mogoče doseči, se izvede glasovanje in status sodelujoče nepogodbenice se dodeli z dvotretjinsko večino pogodbenic.

2. Komisija prek sekretariata izmenjuje informacije o plovilih, ki opravljajo ribolov ali z ribolovom povezane dejavnosti na območju Sporazuma in plujejo pod zastavami nepogodbenic tega sporazuma, ter odkriva in obravnava, kot je primerno, primere dejavnosti nepogodbenic, ki škodljivo vplivajo na cilje Sporazuma, vključno z uporabo kazni, skladnimi z mednarodnim pravom, ki so določene v poslovniku. Kazni lahko vključujejo nediskriminatorne tržne ukrepe.

3. Komisija sprejme ukrepe, skladne z mednarodnim pravom in tem sporazumom, da ta plovila odvrne od dejavnosti, ki spodkopavajo učinkovitost veljavnih priporočil, ter redno poroča o vseh ukrepih, ki so sprejeti kot odziv na ribolov in z ribolovom povezane dejavnosti nepogodbenic na območju Sporazuma.

4. Komisija vsako nepogodbenico opozori na kakršno koli dejavnost, ki po mnenju katere koli pogodbenice negativno vpliva na uresničevanje cilja Sporazuma.

Člen 19 (REŠEVANJE SPOROV V ZVEZI Z RAZLAGO IN UPORABO SPORAZUMA)

1. V primeru spora med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega sporazuma se zadevne pogodbenice med seboj posvetujejo, da bi poiskale rešitve s pogajanjem, mediacijo, preiskavo ali katerimi koli drugimi miroljubnimi sredstvi po njihovi izbiri.

2. Če se zadevne pogodbenice ne morejo dogovoriti v skladu s členom 19(1), lahko zadevo skupaj predložijo odboru, ki ga sestavljajo po en predstavnik, imenovan s strani vsake pogodbenice v sporu, in predsednik Komisije. Čeprav ugotovitve tega odbora niso zavezujoče, za zadevne pogodbenice pomenijo podlago za ponovno preučitev zadeve, ki je privedla do spora.

3. Spori v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, ki se ne rešijo s postopki iz člena 19(1) in (2), se s soglasjem vseh pogodbenic v sporu predložijo arbitraži. Izid arbitražnega postopka je za pogodbenice zavezujoč.

4. Kadar se spor predloži arbitraži, se ustanovi arbitražno sodišče, kot je določeno v Prilogi k temu Sporazumu. Priloga je sestavni del tega sporazuma.

Člen 20 (RAZMERJE DO DRUGIH SPORAZUMOV)

V tem sporazumu sklicevanja na Konvencijo iz leta 1982 ali druge mednarodne sporazume ne vplivajo na položaj katere koli države, kar zadeva podpis in ratifikacijo Konvencije iz leta 1982 ali pristop h Konvenciji ali kar zadeva druge sporazume, niti ne posega v pravice, pristojnost in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz Konvencije iz leta 1982 ali Sporazuma iz leta 1995.

Člen 21 (URADNI JEZIKI KOMISIJE)

Uradni jeziki Komisije so tisti uradni jeziki Organizacije, ki jih določi Komisija. Delegacije lahko na zasedanjih ter v svojih poročilih in obvestilih uporabijo katerega koli od teh jezikov. Uporaba uradnih jezikov pri simultanem prevajanju in prevajanju dokumentov na statutarnih zasedanjih Komisije je določena v poslovniku.

Člen 22 (SPREMEMBE)

1. Komisija lahko spremeni ta sporazum z dvotretjinsko večino vseh pogodbenic. S pridržkom spodnjega odstavka 2 spremembe začnejo veljati z datumom, ko jih sprejme Komisija.

2. Spremembe v zvezi z novimi obveznostmi za pogodbenice začnejo veljati, ko jih odobrita dve tretjini pogodbenic, za posamezne pogodbenice pa šele potem, ko jih odobrijo te pogodbenice. Listine o sprejetju sprememb v zvezi z novimi obveznostmi se deponirajo pri generalnem direktorju Organizacije, ki o prejemu teh listin in začetku veljavnosti teh sprememb obvesti vse članice Organizacije in generalnega sekretarja Združenih narodov. Pravice in obveznosti pogodbenic, ki spremembe v zvezi z dodatnimi obveznostmi niso odobrile, še naprej urejajo določbe tega sporazuma, kot so veljale pred spremembo.

3. Spremembe tega sporazuma se sporočijo svetu Organizacije, ki je pooblaščen, da zavrne vsako spremembo, za katero meni, da ni skladna s cilji in nameni Organizacije ali določbami ustanovne listine Organizacije. Če svet Organizacije meni, da je to primerno, lahko spremembo predloži Konferenci Organizacije, ki ima enaka pooblastila.

Člen 23 (SPREJETJE)

1. Ta sporazum lahko sprejmejo članice ali pridružene članice Organizacije.

2. Komisija lahko z dvotretjinsko večino svojih članic v članstvo sprejme druge države, ki so članice Združenih narodov, katere koli od specializiranih agencij Združenih narodov ali Mednarodne agencije za atomsko energijo in ki so predložile vlogo za članstvo in izjavo v obliki uradne listine, da sprejemajo ta sporazum, kakor velja v času vstopa v članstvo.

3. Sodelovanje pogodbenic, ki niso članice ali pridružene članice Organizacije, v dejavnostih Komisije, je pogojeno s prevzemom tolikšnega sorazmernega deleža stroškov sekretariata, kot se lahko določi v skladu z ustreznimi določbami finančnih predpisov in splošnih pravil Organizacije.

4. Članica ali pridružena članica Organizacije sprejme ta sporazum tako, da pri generalnem direktorju Organizacije deponira listino o sprejetju, ki začne veljati, ko jo ta prejme.

5. Nečlanice Organizacije sprejmejo ta sporazum tako, da pri generalnem direktorju Organizacije deponirajo listino o sprejetju. Članstvo začne veljati z dnem, ko Komisija odobri vlogo za članstvo v skladu z določbami odstavka 2 tega člena.

6. Generalni direktor Organizacije obvesti vse pogodbenice Komisije, vse članice Organizacije in generalnega sekretarja Združenih narodov o vseh sprejetjih Sporazuma, ki so začela veljati.

7. Nepogodbenice lahko ta sporazum sprejmejo s pridržki, ki pa začnejo veljati šele, ko jih odobrita dve tretjini pogodbenic. Če se pristojni organi pogodbenic ne odzovejo v treh mesecih od datuma priglasitve, se za te pogodbenice šteje, da so pridržek sprejele. Če pridržka ne odobri zadostno število pogodbenic, država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje, ki je pridržek podala, ne postane pogodbenica tega sporazuma. Generalni direktor Organizacije o morebitnih pridržkih nemudoma obvesti vse pogodbenice.

Člen 24 (ZAČETEK VELJAVNOSTI)

Ta sporazum začne veljati z dnem prejema pete listine o sprejetju.

Člen 25 (PRIDRŽKI)

1. Ta sporazum se lahko sprejme s pridržki, ki niso nezdružljivi z njegovimi cilji in so podani v skladu s splošnimi pravili mednarodnega javnega prava, kot je izraženo v določbah dela II oddelka 2 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu iz leta 1969.

2. Komisija redno ocenjuje, ali je določen pridržek lahko razlog za neupoštevanje priporočil, sprejetih v skladu s členom 8(b), in lahko preuči ustrezne ukrepe, kot je določeno v njenem poslovniku.

Člen 26 (ODSTOP)

1. Vsaka pogodbenica lahko od tega sporazuma odstopi kadarkoli po izteku dveh let od dneva, ko je ta sporazum zanjo začel veljati, tako da predloži pisno obvestilo o odstopu generalnemu direktorju Organizacije, ki o takem odstopu nemudoma obvesti vse pogodbenice in članice Organizacije. Obvestilo o odstopu začne veljati tri mesece po datumu, ko ga prejme generalni direktor Organizacije.

2. Pogodbenica lahko predloži obvestilo o odstopu za eno ali več ozemelj, za katerih mednarodne odnose je pristojna. Pogodbenica ob predložitvi obvestila o svojem odstopu iz Komisije navede, za katero ozemlje ali ozemlja velja odstop. Če take izjave ne poda, se šteje, da odstop velja za vsa ozemlja, za katerih mednarodne odnose je pogodbenica pristojna, razen za pridružene članice.

3. Šteje se, da je pogodbenica, ki predloži obvestilo o izstopu iz Organizacije, hkrati izstopila iz Komisije, ta izstop pa velja za vsa ozemlja, za katerih mednarodne odnose je zadevna članica pristojna, razen za pridružene članice.

Člen 27 (PRENEHANJE)

Ta sporazum samodejno preneha veljati, če in ko je pogodbenic zaradi odstopov manj kot pet, razen če preostale pogodbenice soglasno sklenejo drugače.

Člen 28 (OVERITEV IN REGISTRACIJA)

Besedilo tega sporazuma je bilo prvič napisano v Rimu 24. septembra 1949 v francoskem jeziku in [je bilo spremenjeno (xx) ...]. Predsednik Komisije in generalni direktor Organizacije overita po dva izvoda tega sporazuma in vseh sprememb tega sporazuma v arabskem, angleškem, francoskem in španskem jeziku. Eden od teh izvodov se deponira v arhivih Organizacije. Drugi izvod se pošlje v registracijo generalnemu sekretarju Združenih narodov. Poleg tega generalni direktor overi kopije tega sporazuma in pošlje po eno kopijo vsaki članici Organizacije ter tistim nečlanicam Organizacije, ki so ali bi lahko postale pogodbenice tega sporazuma.

PRILOGA V ZVEZI Z ARBITRAŽO

1. Arbitražno sodišče iz odstavka 4 člena 19, sestavljajo trije razsodniki, ki so imenovani, kot sledi:

(a) pogodbenica, ki začne postopek, sporoči ime enega razsodnika drugi pogodbenici, ki nato v 40 dneh po tem uradnem obvestilu sporoči ime drugega razsodnika. Pri sporih med več kot dvema pogodbenicama, tiste, ki imajo enak interes, v skupnem dogovoru imenujejo enega razsodnika. Pogodbenici v 60 dneh po imenovanju drugega razsodnika imenujeta tretjega razsodnika, ki ne sme biti državljan prve ali druge pogodbenice in ne sme biti iste narodnosti kot prva dva razsodnika. Tretji razsodnik predseduje sodišču;

(b) če drugi razsodnik ni bil imenovan v predpisanem roku ali se pogodbenici nista v predpisanem roku dogovorili o imenovanju tretjega razsodnika, tega razsodnika na zahtevo prve ali druge pogodbenice imenuje generalni direktor Organizacije v dveh mesecih po datumu prejema zahteve.

2. Arbitražno sodišče določi svoj sedež in sprejme svoj poslovnik.

3. Arbitražno sodišče izda razsodbo v skladu z določbami tega sporazuma in mednarodnega prava.

4. Arbitražno sodišče sprejme razsodbo z večino glasov svojih članov, ki se ne smejo vzdržati glasovanja.

5. S soglasjem arbitražnega sodišča se lahko postopka udeleži vsaka pogodbenica, ki ni udeleženka spora.

6. Razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in zavezujoča za pogodbenici v sporu in za vse pogodbenice, ki se udeležijo postopka, ter se mora takoj izpolniti. Arbitražno sodišče obrazloži razsodbo na zahtevo ene od pogodbenic v sporu ali katere od pogodbenic, ki so se postopka udeležile.

7. Če arbitrarno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne odloči drugače, se sodni stroški, vključno z osebnimi prejemki članov razsodišča, enakovredno razdelijo med pogodbenicama v sporu.