EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2014

COM(2014) 466 final

2014/0216(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (Kodificirano besedilo)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje veliko pomembnost poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2.Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev 1 , s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale službe v še krajših obdobjih prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorne, da bi zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3.To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (december 1992) 2 , s poudarkom na pomembnosti kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka za sprejetje aktov Unije.

Glede na to, da vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4.Namen tega predloga je začeti s kodifikacijo Direktive Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS 3 . Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni 4 ; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje s tistimi oblikovnimi spremembami, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5.Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila v 22-ih uradnih jezikih Direktive 1999/32/ES in aktov o njeni spremembi, ki jo je opravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starimi in novimi številkami prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi IV h kodificirani direktivi.

ê 1999/32/ES (prilagojeno)

2014/0216 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (Kodificirano besedilo)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o Ö delovanju Evropske unije Õ in zlasti člena Ö 192 Õ 
(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 6 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê (prilagojeno)

(1)Direktiva Sveta 1999/32/ES 7 je bila večkratbistveno spremenjena 8 . Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

ê 2012/33/EU uv. izjava 1 (prilagojeno)

(2)Namen okoljske politike Unije, ki jo določajo okoljski akcijski programi, zlasti šesti okoljski akcijski program, ki je bil sprejet s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta 9 , je med drugim doseči kakovost zraka, ki ne bo imela večjih negativnih učinkov na zdravje ljudi in okolje ter ju ne bo ogrožala.

ê 2012/33/EU uv. izjava 2

(3)Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da je cilj okoljske politike Unije doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije.

ê 2012/33/EU uv. izjava 3 (prilagojeno)

(4)Ö Ta direktiva Õ določa najvišjo dovoljeno vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju, plinskem olju, plinskem olju za plovila in dizelskem olju za plovila, ki se uporabljajo v Uniji.

ê 2012/33/EU uv. izjava 4

(5)Emisije v ladijskem prometu, ki nastajajo pri izgorevanju goriv za plovila z visoko vsebnostjo žvepla, onesnažujejo zrak z žveplovim dioksidom in trdnimi delci, ki škodujejo zdravju ljudi in okolju ter prispevajo k oblikovanju kislih usedlin. Če ne bi izvajali ukrepov iz te direktive, bi bilo emisij v ladijskem prometu kmalu več kot je emisij iz vseh kopenskih virov.

ê 1999/32/ES uv. izjava 4

(6)Zakisljevanje in žveplov dioksid v zraku poškodujeta občutljive ekosisteme, zmanjšata biotsko raznovrstnost in rekreacijsko vrednost ter škodljivo učinkujeta na poljedelsko proizvodnjo in rast gozdov. Kisli dež lahko v mestih povzroči pomembno škodo na zgradbah in arhitekturni dediščini. Onesnaženje z žveplovim dioksidom ima lahko pomemben učinek na zdravje ljudi, zlasti pri tistih delih prebivalstva, ki trpijo zaradi bolezni dihal.

ê 1999/32/ES uv. izjava 5 (prilagojeno)

(7)Zakisljevanje je čezmejni pojav, ki ga je treba reševati na ravni Ö Unije Õ ter na nacionalni ali lokalni ravni.

ê 1999/32/ES uv. izjava 6

(8)Emisije žveplovega dioksida prispevajo k nastanku trdnih delcev v zraku.

ê 2012/33/EU uv. izjava 5

(9)Onesnaževanje zraka, ki ga povzročijo zasidrane ladje je velik izziv za pristaniška mesta pri njihovem prizadevanju za doseganje mejnih vrednosti Unije glede kakovosti zraka.

ê 2012/33/EU uv. izjava 6

(10)Države članice bi morale podpirati uporabo električne energije z obale, saj jo sodobne ladje ponavadi pridobivajo s pomožnimi motorji.

ê 1999/32/ES uv. izjava 7 (prilagojeno)

(11)Ö Unija Õ in posamezne države članice so pogodbenice Konvencije UN-ECE o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. Drugi Protokol UN-ECE o čezmejnem onesnaževanju z žveplovim dioksidom predvideva, da naj bi pogodbenice zmanjšale emisije žveplovega dioksida skladno s 30 % ali večjim zmanjšanjem, določenim v prvem protokolu in ker drugi protokol UN-ECE temelji na predpostavki, da se bodo na nekaterih občutljivih območjih kritične obremenitve in ravni še naprej presegale. Nadaljnji ukrepi za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida bodo še naprej potrebni. Pogodbenice naj bi torej še nadalje znatno zmanjševale emisije žveplovega dioksida.

ê 1999/32/ES uv. izjava 8

(12)Že desetletja je znano, da je žveplo, ki se v majhnih količinah naravno pojavlja v nafti in premogu, prevladujoči vir emisij žveplovega dioksida, ki so eden od glavnih razlogov za „kisli dež“ in eden od glavnih vzrokov onesnaženosti zraka v mnogih urbanih in industrijskih območjih.

ê 1999/32/ES uv. izjava 10

(13)Študije so pokazale, da bodo koristi zaradi zmanjševanja emisij žvepla z zniževanjem vsebnosti žvepla v gorivu mnogokrat precej večje od ocenjenih stroškov za industrijo iz te direktive Tehnologija za zniževanje ravni žvepla v tekočem gorivu je na voljo in je dobro uveljavljena.

ê 1999/32/ES uv. izjava 13 (prilagojeno) in 2012/33/EU uv. izjava 7 in 15

(14)Skladno s členom Ö 193 PDEU Õ naj ta direktiva ne bi preprečevala katerikoli državi članici, da ohrani ali uvede strožje varstvene ukrepe, Ö da bi spodbudile zgodnje izvajanje v zvezi z največjo vsebnostjo žvepla v gorivih za plovila, na primer z uporabo metod za zmanjšanje emisij zunaj območij nadzora nad emisijami SOx Õ Taki ukrepi morajo biti združljivi s Ö Pogodbami Õ in Ö se Õ o Ö njih Õ uradno Ö obvesti Õ Komisijo.

ê 1999/32/ES uv. izjava 14

(15)Države članice naj bi pred uvedbo novih, strožjih varstvenih ukrepov uradno obvestile Komisijo o osnutkih teh ukrepov skladno z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta 10 .

ê 2005/33/ES uv. izjava 8 (prilagojeno)

(16)Ö PDEU Õ zahteva, da se upoštevajo posebne značilnosti najbolj oddaljenih regij Ö Unije Õ , to je francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov.

ê 1999/32/ES uv. izjava 15

(17)Glede na mejno vrednost vsebnosti žvepla v težkem kurilnem olju je primerno, da se predvidijo odstopanja v državah članicah in regijah, kjer to dopuščajo razmere v okolju.

ê 1999/32/ES uv. izjava 16 (prilagojeno)

(18)Glede na mejno vrednost vsebnosti žvepla v težkem kurilnem olju je primerno tudi, da se predvidijo odstopanja za njegovo uporabo v kurilnih napravah, ki upoštevajo mejne vrednosti emisij iz Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta 11 ali iz Priloge V k Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

ê 1999/32/ES uv. izjava 17 (prilagojeno)

(19)Za kurilne naprave v rafinerijah, ki ne sodijo v področje Ö uporabe Õ člena 3(2)(d) ali člena 3(3)(c) te direktive, naj bi povprečje emisij žveplovega dioksida iz takih naprav, ne presegalo mejnih vrednosti iz Direktive 2001/80/EC, ali Priloge V k Direktivi 2010/75/EU, ali iz katere koli prihodnje spremembe teh direktiv. Pri uporabi te direktive naj bi države članice upoštevale, da zamenjava z gorivom, ki ni gorivo iz člena 2, ne sme povzročiti povečanih emisij onesnaževal, ki povzročajo zakisljevanje.

ê 2012/33/EU uv. izjava 8

(20)Leta 2008 je Mednarodna pomorska organizacija (MPO) sprejela resolucijo o spremembi Priloge VI k protokolu iz leta 1997 za namen spremembe Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s protokolom iz leta 1978 (MARPOL), ki vsebuje določbe o preprečevanju onesnaževanja zraka z ladij. Spremenjena Priloga VI k MARPOL je začela veljati 1. julija 2010.

ê 2012/33/EU uv. izjava 9 (prilagojeno)

(21)Spremenjena Priloga VI k MARPOL med drugim uvaja strožje mejne vrednosti za žveplo v gorivih za plovila v Ö območjih nadzora nad emisijami SOx Õ (1,0 % od 1. julija 2010 in 0,10 % od 1. januarja 2015) ter morskih območjih zunaj Ö nadzora nad emisijami SOx Õ (3,50 % od 1. januarja 2012 in načeloma 0,50 % od 1. januarja 2020). Večina držav članic mora skladno s svULimi mednarodnimi zavezami od 1. julija 2010 od ladij zahtevati, da v Ö območjih nadzora nad emisijami SOx Õ uporabljajo gorivo z največ 1,00 odstotno vsebnostjo žvepla. Da se zagotovi skladnost z mednarodnim pravnim redom in ustrezno izvrševanje novih svetovnih standardov žvepla v Uniji, bi bilo treba določbe Ö te Direktive Õ uskladiti s spremenjeno Prilogo VI k MARPOL. Da se zagotovi minimalna kakovost goriva, ki se uporablja na ladjah za doseganje skladnosti goriv ali tehnološke skladnosti, se v Uniji ne bi smela dovoliti uporaba goriv za plovila, katerih vsebnost žvepla presega splošni standard, tj. 3,50 % mase, razen če se ta goriva uporabljajo v povezavi z ustreznimi tehničnimi metodami za zmanjšanje emisij v zaprtih sistemih.

ê 2012/33/EU uv. izjava 10 (prilagojeno)

(22)Po postopkih MPO je mogoče predlagati spremembe k Prilogi VI k MARPOL glede Ö območij nadzora nad emisijami SOx Õ . Če bodo v zvezi z mejnimi vrednostmi Ö območij nadzora nad emisijami SOx Õ v Prilogo VI k MARPOL dodane nove spremembe in izjeme, bi jih morala Komisija preučiti in po potrebi nemudoma vložiti predlog v skladu s PDEU za uskladitev Ö te Õ Direktive s pravili MPO glede Ö območij nadzora nad emisijami SOx Õ.

ê 2012/33/EU uv. izjava 11

(23)Vsa nova območja nadzora nad emisijami bi se morala uvesti po postopku MPO iz Priloge VI k MARPOL in bi jih bilo treba dobro utemeljiti na podlagi meril te organizacije ter z okoljskimi in gospodarskimi razlogi, ki so podprti z znanstvenimi podatki.

ê 2012/33/EU uv. izjava 12

(24)Države članice bi morale v skladu s Pravilom 18 spremenjene Priloge VI k MARPOL zagotoviti, da bodo na voljo goriva za ladje, skladna s to direktivo.

ê 2012/33/EU uv. izjava 13

(25)Glede na svetovno razsežnost okoljske politike in emisij v ladijskem prometu bi morali biti na svetovni ravni določeni ambiciozni emisijski standardi.

ê 1999/32/ES uv. izjava 21 (prilagojeno)

(26)Ö Unija Õ bo Ö pri Mednarodni pomorski organizaciji (MPO) nadaljevala z Õ zagovarjanjem učinkovitejšega varovanja območij, ki so občutljiva na emisije SOx, in zmanjš Ö evanja Õ običajne mejne vrednosti za ladijsko kurilno olje.

ê 2012/33/EU uv. izjava 14 (prilagojeno)

(27)Potniške ladje opravljajo prevoze predvsem v pristaniščih ali blizu obalnih območij, zato močno vplivajo na zdravje ljudi in okolje. Da bi izboljšali kakovost zraka v bližini pristanišč in obale, morajo te ladje uporabljati gorivo za plovila z najvišjo vsebnostjo žvepla 1,50 %, dokler se ne bodo za vse ladje v ozemeljskih vodah držav članic, njihovih izključnih ekonomskih conah in območjih nadzora nad onesnaževanjem uporabljali strožji standardi.

ê 2012/33/EU uv. izjava 16

(28)Za lažji prehod na novo tehnologijo motorjev z možnostjo znatnega nadaljnjega zmanjšanja emisij v pomorskem sektorju bi morala Komisija preučiti še druge možnosti, da bi omogočila in spodbudila uporabo motorjev s plinskim pogonom v ladjah.

ê 2012/33/EU uv. izjava 17 (prilagojeno)

(29)Da bo cilj Ö te Õ Direktive mogoče doseči, je treba obveznosti glede vsebnosti žvepla v gorivih za plovila pravilno izvrševati. Izkušnje pri izvajanju Direktive 1999/32/ES so pokazale, da je za ustrezno izvajanje Ö te Õ direktive potrebna temeljitejša ureditev spremljanja in izvrševanja. Države članice morajo goriva za plovila, ki so dana v promet ali se uporabljajo na ladjah, dovolj pogosto in natančno vzorčiti ter redno preverjati ladijske dnevnike in dobavnice za gorivo. Države članice morajo določiti tudi sistem učinkovitih, sorazmernih in odvračlnih kazni za neskladnost z določbami Ö te Õ Direktive. Da se zagotovi večja preglednost informacij, je tudi primerno, da se register lokalnih dobaviteljev goriv za plovila objavi.

ê 2012/33/EU uv. izjava 18 (prilagojeno)

(30)Da se zagotovi bolj usklajeno poročanje, so Ö so v tej direktivi Õ potrebne natančnejše določbe o vsebini in obliki poročil.

ê 2012/33/EU uv. izjava 20 (prilagojeno)

(31)Uskladitev z nizkimi mejnimi vrednostmi žvepla v gorivu za plovila, zlasti v Ö območjih nadzora nad emisijami SOx Õ , lahko vsaj kratkoročno povzroči precejšnje zvišanje cen teh goriv in negativno vpliva na konkurenčnost pomorskega prevoza na kratkih razdaljah v primerjavi z drugimi načini prevoza, pa tudi na konkurenčnost sektorjev v državah, ki mejijo na Ö območja nadzora nad emisijami SOx Õ . Poiskati je treba ustrezne rešitve za zmanjšanje stroškov usklajevanja za zadevne sektorje, kot so alternativne metode za doseganje skladnosti, ki bi bile stroškovno učinkovitejše od doseganja skladnosti goriva, in zagotavljanje podpore, če je to ustrezno. Komisija bo med drugim tudi na podlagi poročil držav članic skrbno spremljala, kako upoštevanje novih standardov za kakovost goriva v ladijskem sektorju vpliva na ta sektor, zlasti na morebitni prehod s pomorskega na kopenski prevoz, in bo po potrebi sprejela ustrezne ukrepe proti tovrstnim težnjam.

ê 2012/33/EU uv. izjava 21

(32)Pomembno je omejiti prehod iz pomorskega na kopenski prevoz, saj bi bil porast prevoza blaga po cestah v nasprotju s cilji Unije glede podnebnih sprememb in bi povečal prometne zastoje.

ê 2012/33/EU uv. izjava 22

(33)Stroški novih zahtev za zmanjšanje emisij žveplovega dioksida bi lahko povzročili prehod s pomorskega na kopenski prevoz in bi lahko negativno učinkovali na konkurenčnost nekaterih panog. Komisija bi morala čim bolj izkoristiti obstoječe instrumente, kot sta Marco Polo in vseevropsko prometno omrežje, da bi zagotovila usmerjeno pomoč in čim bolj zmanjšala tveganje prehoda na druge oblike prevoza. Države članice bi lahko menile, da je treba gospodarskim subjektom, ki imajo posledice zaradi te direktive, v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči ponuditi podporo.

ê 2012/33/EU uv. izjava 23

(34)Države članice lahko v skladu s sedanjimi smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in brez poseganja v prihodnje spremembe na tem področju zagotovijo državno pomoč gospodarskim subjektom, ki imajo zaradi te direktive posledice, tudi pomoč za posodobitev obstoječih plovil, če so ti ukrepi združljivi z notranjim trgom v skladu s členoma 107 in 108 PDEU, zlasti upoštevaje veljavne smernice o državni pomoči za varstvo okolja. Ob tem lahko Komisija upošteva, da uporaba nekaterih metod za zmanjšanje emisij presega zahteve te direktive, saj ne zmanjšujejo samo emisij žveplovega dioksida, temveč tudi druge emisije.

ê 2012/33/EU uv. izjava 24

(35)Olajšati bi bilo treba dostop do metod za zmanjšanje emisij. Te metode lahko zagotovijo, da bodo zmanjšanja emisij najmanj enaka ali celo večja od tistih, ki jih je mogoče doseči z uporabo goriv z nižjo vsebnostjo žvepla, vendar pod pogojem, da ne bodo negativno vplivala na okolje, na primer na morske ekosisteme, in da se pripravijo ob upoštevanju ustreznih mehanizmov odobritve in nadzora. Unija bi morala priznati že znane alternativne metode, kot je uporaba čistilnih sistemov za pline na ladjah ali mešanice goriv in utekočinjenega zemeljskega plina ali uporaba biogoriv. Pomembno je spodbujati preskušanje in razvoj novih metod za zmanjševanje emisij, da se med drugim prepreči okoljsko škodljivi prehod s pomorskega na kopenski prevoz.

ê 2012/33/EU uv. izjava 25

(36)Metode za zmanjšanje emisij imajo potencial za veliko zmanjšanje emisij. Komisija bi morala zato spodbujati preskušanje in razvoj teh tehnologij, med drugim tako, da bi razmislila o ustanovitvi sofinanciranega skupnega programa s panogo, in sicer na osnovi načel podobnih programov, kot je na primer Čisto nebo.

ê 2012/33/EU uv. izjava 26

(37)Komisija bi morala v sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi nadgraditi ukrepe, navedene v delovnem dokumentu služb Komisije z dne 16. septembra 2011 z naslovom „Zmanjševanje emisij onesnaževal iz pomorskega prometa in zbirka orodij za trajnostni promet po vodnih poteh“.

ê 1999/32/ES uv. izjava 23

(38)Komisija lahko v primeru motenj oskrbe s surovo nafto, naftnimi proizvodi ali drugimi ogljikovodiki odobri vlogo za višjo mejno vrednost na ozemlju države članice.

ê 1999/32/ES uv. izjava 24

(39)Države članice naj bi izdelale ustrezne mehanizme za spremljanje skladnosti z določbami te direktive. Poročila o vsebnosti žvepla v tekočem gorivu naj bi se predložila Komisiji.

ê 2012/33/EU uv. izjava 30 (prilagojeno)

(40)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo enakovrednih emisijskih vrednosti in meril za uporabo metod za zmanjšanje emisij Ö iz Priloge te Õ Direktive Ö , da bi se ta Õ prilagodila znanstvenemu in tehničnemu napredku ob zagotavljanju strogega spoštovanja zadevnih instrumentov MPO, in za spremembo točk (a) do (e) in točke (p) člena 2, točke (b)(i) člena 13(2) in člena 13(3) Ö te Õ Direktive , da bi se Ö te Õ določbe  prilagodile znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zlasti pomembno je, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

ê 2012/33/EU uv. izjava 31 (prilagojeno)

(41)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Ö te Õ Direktive, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije 13 .

ê 2012/33/EU uv. izjava 32 (prilagojeno)

(42)Primerno je, da Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ki je bil ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 14 , Komisiji pomaga pri odobritvi metod za zmanjšanje emisij, ki jih Direktiva Sveta 96/98/ES 15 ne ureja.

ê 2012/33/EU uv. izjava 29 (prilagojeno)

(43)Za izvajanje Ö te Õ Direktive so pomembne učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni. Države članice bi morale med te kazni vključiti tudi denarne kazni, izračunane tako, da bi prikrajšale vsaj tiste, ki imajo od kršitve gospodarsko korist, in da bi se te kazni za ponovne kršitve postopoma zviševale. Države članice bi morale določbe glede kazni uradno sporočiti Komisiji.

ê 

(44)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi III, Del B –

ê 1999/32/ES

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen in področje uporabe

1. Namen te direktive je zmanjšati emisije žveplovega dioksida, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst tekočega goriva, in tako zmanjšati škodljive učinke takih emisij na človeka in okolje.

ê 2005/33/ES čl. 1(1)

2. Zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst naftnega tekočega goriva, se doseže, če se kot pogoj za uporabo takega goriva na ozemlju držav članic, v teritorialnem morju in izključnih ekonomskih conah ali conah nadzora onesnaževanja uvedejo mejne vrednosti za vsebnost žvepla v njih.

Omejitve glede vsebnosti žvepla v nekaterih vrstah naftnega tekočega goriva, ki so določene v tej direktivi, se ne uporabljajo za:

(a)goriva, namenjena za raziskave in testiranje;

(b)goriva, namenjena za predelavo pred končnim sežigom;

(c)goriva, ki se predelajo v rafinerijah;

ê 2005/33/ES čl. 1(1) (prilagojeno)

(d)goriva, ki se uporabljajo in dajejo na trgu v najbolj oddaljenih regijah Ö Unije Õ , če zadevne države članice zagotovijo, da se v teh regijah:

ê 2005/33/ES čl. 1(1)

(i)upoštevajo standardi kakovosti zraka;

(ii)ne uporablja težko kurilno olje, katerega vsebnost žvepla presega 3 % mase;

(e)goriva, ki jih uporabljajo vojne ladje in druga plovila v vojaški službi. Vendar pa si vsaka država članica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne ogrožajo delovanja ali operativnih zmogljivosti takih ladij, prizadeva zagotoviti, da te ladje v mejah razumnega in izvedljivega ravnajo v skladu s to direktivo;

(f)katero koli rabo goriva na plovilu, ki je potrebna za zagotovitev varnosti ladje ali za reševanje življenja na morju;

(g)katero koli rabo goriva na ladji, ki je potrebna zaradi škode, nastale njej ali njeni opremi, če se po nastanku škode sprejmejo vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje presežnih emisij in če so bili ukrepi za odpravo škode sprejeti, kakor hitro je bilo mogoče. To ne velja, če je lastnik ali poveljnik ladje škodo povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti;

ê 2012/33/EU čl. 1(1)

(h)brez poseganja v člen 5 goriva, ki se uporabljajo na plovilih, ki uporabljajo metode za zmanjšanje emisij v skladu s členoma 8 in 10.

ê 1999/32/ES (prilagojeno)

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi Ö se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov Õ :

ê 2012/33/EU čl. 1(2), tč. (a) (prilagojeno)

(a)težko kurilno olje pomeni:

(i)katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, ki sodi pod oznake KN 2710 19 51 do 2710 19 68, 2710 20 31, 2710 20 35 Ö ali Õ 2710 20 39, ali

(ii)katero koli naftno tekoče gorivo, razen plinskega olja, kot je opredeljeno v Ö točki (b) in razen goriv za plovila, kot je opredeljeno v točkah (c), (d) in (e) Õ , ki zaradi svojih destilacijskih mej sodi v razred težkih olj, namenjenih za uporabo kot gorivo, in pri katerem manj kot 65 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 250 °C po metodi ASTM D86. Če se destilacija ne more določiti z metodo ASTM D86, se naftni proizvod prav tako razvrsti v razred težkega kurilnega olja;

(b)plinsko olje pomeni:

(i)katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, ki sodi pod oznake KN 2710 19 25, 2710 19 29, 2710 19 47, 2710 19 48, 2710 20 17 ali 2710 20 19, ali

(ii)katero koli naftno tekoče gorivo, razen goriv za plovila, pri katerem manj kot 65 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 250 °C in pri katerem vsaj 85 % prostornine (skupaj z izgubami) destilira pri 350 °C po metodi ASTM D86.

Dizelsko gorivo, kot je določeno v točki 2 člena 2 Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 , je izključeno iz te opredelitve. Iz te opredelitve je izključeno tudi gorivo za nepremične stroje in naprave ter kmetijske traktorje;

ê 2009/30/ES čl. 2(1), tč. (a) (prilagojeno)

(c)gorivo za plovila je katero koli naftno tekoče gorivo, namenjeno za uporabo ali v uporabi na plovilih, vključno z gorivi, ki so opredeljena v ISO 8217. To gorivo vključuje vsako naftno tekoče gorivo, ki se uporablja na plovilih za celinske plovne poti ali plovilih za rekreacijo, opredeljenih v Ö členu 2 Õ Direktive 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 , in Ö členu 1(3) Õ Direktive 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta 18 , kadar se takšna plovila uporabljajo na morju;

ê 2012/33/EU čl. 1(2), tč. (b)

(d)dizelsko olje za plovila pomeni vsako gorivo za plovila, kakor je opredeljeno za stopnje DMB iz tabele I ISO 8217, razen sklicev na vsebnost žvepla;

(e)plinsko olje za plovila pomeni vsako gorivo za plovila, kakor je opredeljeno za stopnje DMX, DMA in DMZ iz tabele I ISO 8217, razen sklicev na vsebnost žvepla;

ê 2005/33/ES čl. 1(2), tč. (d)

(f)MARPOL pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978 h Konvenciji;

ê 2005/33/ES čl. 1(2), tč. (d) (prilagojeno)

(g)Priloga VI k MARPOL pomeni prilogo z naslovom „Pravila za preprečevanje onesnaževanja zraka z ladij“, ki je bila dodana h Konvenciji MARPOL;

(h)območja nadzora nad emisijami SOx pomenijo morska območja, ki jih je kot taka opredelila MPO v skladu s Prilogo VI k MARPOL;

(i)potniške ladje pomenijo ladje, ki prevažajo več kot 12 potnikov, pri čemer je potnik vsaka oseba, razen:

(i)poveljnika ladje in članov posadke ali drugih oseb, ki so na kakršni koli podlagi na krovu zaposleni ali najeti v zvezi z obratovanjem ladje; in

(ii)otrok, mlajših od enega leta;

(j)linijski prevozi pomenijo zaporedje plovb ladje med dvema ali več istimi pristanišči ali zaporedje plovb iz istega pristanišča in vanj brez vmesnih postankov:

(i)v skladu z objavljenim voznim redom; ali

(ii)ki so tako redne ali pogoste, da imajo prepoznaven vozni red;

(k)vojna ladja pomeni ladjo, ki pripada oboroženim silam države in nosi zunanja znamenja, po katerih se prepozna njeno državljanstvo, je pod poveljstvom od vlade ustrezno pooblaščenega častnika, čigar ime se nahaja na ustreznem seznamu častnikov, in za katere posadko velja običajna vojaška disciplina;

(l)zasidrane ladje pomenijo ladje, ki so varno pritrjene ali zasidrane v pristanišču Ö Unije Õ med natovarjanjem, iztovarjanjem ali oskrbo, vključno s časom, ko ni pretovarjanja;

(m)dajanje na trg pomeni odplačno ali neodplačno dobavo ali dajanje na voljo goriva za plovila za sežiganje na krovu tretjim osebam, kjer koli znotraj jurisdikcije držav članic. Izključeni sta dobava in dajanje na voljo goriva za plovila za namene izvoza v rezervoarjih za tovor;

(n)najbolj oddaljene regije pomenijo francoske čezmorske departmaje, Azore, Madeiro in Kanarske otoke, kot je določeno v členu 349 Ö PDEU Õ ;

ê 2012/33/EU čl. 1(2), tč. (c)

(o)metoda za zmanjšanje emisij pomeni vsako opremo, material, napravo ali aparat, ki se vgradi v ladjo, ali drug postopek, alternativna olja ali metodo za doseganje skladnosti, ki se pri ladijskem gorivu z nizko vsebnostjo žvepla uporablja kot alternativa za doseganje zahtev iz te direktive, ter ki jo je mogoče preveriti, količinsko opredeliti in izvršiti;

ê 1999/32/ES

(p)metoda ASTM pomeni metode Ameriškega združenja za testiranje in materiale, ki so bile objavljene v standardnih opredelitvah in specifikacijah naftnih proizvodov in maziv leta 1976;

(q)kurilna naprava pomeni vsako tehnično napravo, v kateri se uporablja z zgorevanjem goriv pridobljena toplota;

ê 2005/33/ES čl. 1(3)

Člen 3

Največja vsebnost žvepla v težkem kurilnem olju

ê 2012/33/EU čl. 1(3), tč. (a)

1. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju ne uporabljajo težka kurilna olja z vsebnostjo žvepla več kot 1 % mase.

2. Do 31. decembra 2015 se pod pogojem, da pristojni organi emisije ustrezno spremljajo, odstavek 1 ne uporablja za težka kurilna olja, ki se sežigajo:

(a)v kurilnih napravah, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2001/80/ES, za katere velja člen 4(1) ali (2) ali člen 4(3)(a) navedene direktive ter katerih mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida ustrezajo vrednostim za te naprave iz navedene direktive;

(b)v kurilnih napravah, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2001/80/ES, za katere veljata člena 4(3)(b) in 4(6) navedene direktive ter katerih mesečne povprečne emisije žveplovega dioksida pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presegajo 1 700 mg/Nm3;

(c)v kurilnih napravah, ki ne spadajo pod točko (a) ali (b) in katerih mesečne povprečne emisije žveplovega dioksida pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presegajo 1 700 mg/Nm3;

(d)v rafinerijah, katerih mesečno povprečje emisij žveplovega dioksida iz vseh naprav v rafineriji, razen naprav, ki spadajo pod točki (a) in (b), plinskih turbin in plinskih motorjev, ne glede na uporabljeno vrsto goriva ali kombinacijo goriv pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presega 1 700 mg/Nm3.

3. Od 1. januarja 2016 se pod pogojem, da pristojni organi emisije ustrezno spremljajo, odstavek 1 ne uporablja za težka kurilna olja, ki se sežigajo:

(a)v kurilnih napravah, ki spadajo v področje uporabe poglavja III Direktive 2010/75/EU in katerih mejne vrednosti emisij žveplovega dioksida ustrezajo vrednostim za te naprave iz Priloge V k navedeni direktivi, ali – kadar se v skladu z navedeno direktivo navedene mejne vrednosti emisij ne uporabljajo – katerih mesečne povprečne emisije žveplovega dioksida pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presegajo 1 700 mg/Nm3;

(b)v kurilnih napravah, ki ne spadajo pod točko (a) in katerih mesečne povprečne emisije žveplovega dioksida pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presegajo 1 700 mg/Nm3;

(c)v rafinerijah, katerih mesečno povprečje emisij žveplovega dioksida iz vseh naprav v rafineriji, razen naprav, ki spadajo pod točko (a), plinskih turbin in plinskih motorjev, ne glede na uporabljeno vrsto goriva ali kombinacijo goriv pri triodstotnem prostorninskem deležu kisika v suhem odpadnem plinu ne presega 1 700 mg/Nm3.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da kurilne naprave, v katerih se sežiga težko kurilno olje z vsebnostjo žvepla, večjo od vsebnosti iz odstavka 1, ne obratujejo brez dovoljenja pristojnega organa, v katerem so določene mejne vrednosti emisij.

ê 1999/32/ES

Člen 4

Največja vsebnost žvepla v plinskem olju

ê 2012/33/EU čl. 1(5)

Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju ne uporablja plinsko olje z vsebnostjo več kot 0,10 % mase.

ê 2012/33/EU čl. 1(4)

Člen 5

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila

Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju ne uporabljajo goriva za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 3,50 % mase, razen če so namenjena uporabi na ladjah, ki uporabljajo metode za zmanjšanje emisij iz člena 8 v zaprtih sistemih.

ê 2005/33/ES čl. 1(5)

Člen 6

ê 2012/33/EU čl. 1(6), tč. (a)

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo v teritorialnem morju, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora nad onesnaževanjem v državah članicah, vključno z območji nadzora nad emisijami SOx, ter na potniških ladjah v rednem prometu, ki plujejo v pristanišča Unije ali iz njih

ê 2012/33/EU čl. 1(6), tč. (c)

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v območjih njihovega teritorialnega morja, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora nad onesnaževanjem ne uporabljajo goriva za plovila, katerih vsebnost žvepla presega:

(a)3,50 % od 18. junija 2014;

(b)0,50 % od 1. januarja 2020.

Brez poseganja v odstavka 2 in 4 tega člena ter člen 7 se ta odstavek uporablja za vsa plovila ne glede na zastavo, pod katero plujejo, tudi za plovila, ki so potovanje začela zunaj Unije.

ê 2012/33/EU čl. 1(6), tč. (b)

2 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v območjih njihovega teritorialnega morja, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora nad onesnaževanjem, ki spadajo v območja nadzora nad emisijami SOx, ne uporabljajo goriva za plovila, katerih vsebnost žvepla presega:

(a)1,00 % do 31. decembra 2014;

(b)0,10 % od 1. januarja 2015 dalje.

Ta odstavek velja za vsa plovila ne glede na zastavo, pod katero plujejo, tudi za plovila, ki so potovanje začela zunaj Unije.

Komisija ustrezno upošteva vse prihodnje spremembe glede zahtev iz Priloge VI k MARPOL, ki se nanašajo na območja nadzora nad emisijami SOx, po potrebi pa nemudoma vloži predloge za ustrezno spremembo te direktive.

ê 2005/33/ES čl. 1(5) (prilagojeno)

3. Datumi začetka uporabe odstavka 2 Ö za vsa nova morska območja, vključno s pristanišči, ki jih MPO razglasi za območja nadzora nad emisijami SOx v skladu s Pravilom 14(3)(b) iz Priloge VI k MARPOL Õ so Ö 12 mesecev po začetku veljavnosti te razglasitve Õ.

4. Države članice so odgovorne za izvrševanje odstavka 2 vsaj na:

–plovilih, ki plujejo pod njihovimi zastavami; in

–v primeru držav članic, ki mejijo na območja nadzora nad emisijami SOx, plovilih, ki plujejo pod katero koli zastavo, ko so ta plovila v njihovih pristaniščih.

Države članice lahko glede drugih plovil sprejmejo dodatne izvršilne ukrepe v skladu z mednarodnim pomorskim pravom.

ê 2012/33/EU čl. 1(6), tč. (d)

5. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se v njihovem teritorialnem morju, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora nad onesnaževanjem, ki ne spadajo v območja nadzora nad emisijami SOx iz potniških ladij v rednem prometu, ki plujejo v pristanišča Unije ali iz njih, ne uporabljajo goriva za plovila, katerih vsebnost žvepla pred 1. januarjem 2020 presega 1,50 % mase.

Države članice so odgovorne za izvrševanje te zahteve vsaj na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in na plovilih, ki plujejo pod katero koli zastavo, dokler so v njihovih pristaniščih.

6. Države članice zahtevajo pravilno izpolnjevanje ladijskih dnevnikov, tudi pri menjavi goriva.

7. Države članice si prizadevajo zagotoviti, da bodo na voljo goriva za plovila, ki so skladna s to direktivo, ter obvestijo Komisijo o razpoložljivosti tovrstnih goriv za plovila v svojih pristaniščih in na svojih terminalih.

8. Če država članica ugotovi, da ladja ni skladna s standardi za goriva za plovila, ki so skladna s to direktivo, imajo pristojni organi države članice pravico od ladje zahtevati, da:

(a)predloži evidenco izvedenih ukrepov, s katerimi je poskušala doseči skladnost, ter

(b)predloži dokaze, da je skušala kupiti gorivo za plovila, ki je skladno s to direktivo, v skladu s svojim načrtom plovbe in, če ni bilo na voljo, kjer je bilo načrtovano, da je poskusila poiskati alternativne vire za to gorivo za plovila in da kljub prizadevanjem po najboljših močeh, da bi našla gorivo za plovila, ki je skladno s to direktivo, tega ni bilo mogoče kupiti.

Od ladje se ne zahteva, da bi odstopala od načrtovane plovbe, ali da bi zaradi namena doseči skladnost neupravičeno odložila plovbo.

Če ladja zagotovi informacije, določene v prvem pododstavku, zadevna država članica pri določanju primernega ukrepa, vključno z neizvajanjem ukrepov nadzora, upošteva vse okoliščine in predložene dokaze.

Če ladja ne more kupiti goriva za plovilo, ki je skladno s to direktivo, o tem obvesti svojo državo zastave in pristojni organ zadevnega namembnega pristanišča.

Država članica pristanišča obvesti Komisijo, kadar ladja predloži dokaze, da gorivo za plovila, ki je skladno s to direktivo, ni razpoložljivo.

9. Države članice v skladu s Pravilom 18 Priloge VI k MARPOL:

(a)vodijo objavljen register lokalnih dobaviteljev goriv za plovila;

(b)zagotovijo, da vsebnost žvepla v vseh gorivih za plovila, ki se prodajajo na njihovem ozemlju, dobavitelj zabeleži na dobavnici, ki jo spremlja zapečaten vzorec s podpisom predstavnika namembne ladje;

(c)ukrepajo proti dobaviteljem goriv za plovila, za katere je bilo ugotovljeno, da dobavljajo gorivo, ki ne ustreza podatkom na dobavnici;

(d)zagotovijo, da se sprejmejo ukrepi, s katerimi se zagotovi, da se vsa neskladna goriva za plovila uskladijo.

10. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju ne dajejo na trg ladijska dizelska olja, katerih vsebnost žvepla presega 1,50 % mase.

ê 2012/33/EU čl. 1(7)

Člen 7

Največja vsebnost žvepla v gorivih za plovila, ki se uporabljajo na ladjah, zasidranih v pristaniščih Unije

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da v pristaniščih Unije zasidrane ladje ne uporabljajo goriv za plovila z vsebnostjo žvepla več kot 010 % mase pri tem, da posadki omogočijo dovolj časa, da čim prej po zasidranju in čim pozneje pred odhodom opravi potrebno zamenjavo goriva.

Države članice zahtevajo, da se čas vsake zamenjave goriva zabeleži v ladijskih dnevnikih.

2. Odstavek 1 se ne uporablja:

(a)za ladje, ki nameravajo glede na objavljeni vozni red ostati zasidrane manj kot dve uri;

(b)za ladje, ki po zasidranju izključijo vse motorje in uporabljajo električno energijo z obale.

3. Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju ne dajejo na trg plinska olja za plovila, katerih vsebnost žvepla presega 0,10 % mase.

Člen 8

Metode za zmanjšanje emisij

1. Države članice v svojih pristaniščih, teritorialnem morju, izključnih ekonomskih conah in conah nadzora nad onesnaževanjem omogočijo uporabo metod za zmanjšanje emisij na ladjah ne glede na zastavo, pod katero plujejo, in sicer kot alternativno možnost uporabi goriv za plovila, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 6 in 7, ob upoštevanju odstavkov 2 in 4 tega člena.

2. Ladje, ki uporabljajo metode za zmanjšanje emisij iz odstavka 1, dosegajo zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki je enakovredno zmanjšanju, ki bi se doseglo z uporabo goriv za plovila, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 6 in 7. Enakovredne emisijske vrednosti se določijo v skladu s Prilogo I.

3. Države članice kot alternativno možnost za zmanjšanje emisij spodbujajo zasidrana plovila, da za oskrbo z električno energijo uporabljajo kopenske sisteme.

4. Metode za zmanjšanje emisij iz odstavka 1 izpolnjujejo merila, ki so določena v instrumentih iz Priloge II.

5. Kjer je to utemeljeno z znanstvenim in tehničnim napredkom na področju alternativnih metod za zmanjšanje emisij, in sicer z zagotavljanjem strogega spoštovanja zadevnih instrumentov MPO:

(a)je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 16, s katerimi spremeni Prilogi I in II;

(b)Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi po potrebi določi podrobne zahteve za spremljanje emisij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

ê 2012/33/EU čl. 1(8)

Člen 9

Odobritev metod za zmanjšanje emisij za uporabo na ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice

1. Metode za zmanjšanje emisij, ki spadajo v področje uporabe Direktive 96/98/ES, se odobrijo v skladu z navedeno direktivo.

2. Metode za zmanjšanje emisij, za katere ne velja odstavek 1 tega člena se odobrijo v skladu s postopkom iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002, pri čemer se upoštevajo:

(a)smernice, ki jih je oblikovala MPO;

(b)rezultati preskusov, opravljenih na podlagi člena 10;

(c)učinki na okolje, vključno z dosegljivim zmanjšanjem emisij, in učinki na ekosisteme v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih, ter

(d)izvedljivost spremljanja in preverjanja.

Člen 10

Preskus novih metod za zmanjšanje emisij

Države članice lahko, po potrebi v sodelovanju z drugimi državami članicami, odobrijo preskus metod za zmanjšanje ladijskih emisij na plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo ali v morskih območjih pod njihovo jurisdikcijo. Med navedenimi preskusi ni obvezna uporaba goriv za plovila, ki izpolnjujejo zahteve členov 6 in 7, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)Komisija in vsa zadevna pristanišča te države so pisno obveščena o teh preskusih vsaj šest mesecev, preden se pričnejo;

(b)dovoljenja za preskuse ne veljajo več kot 18 mesecev;

(c)v vse vključene ladje se vgradi pred nedovoljenimi posegi zavarovana oprema za neprekinjeno spremljanje emisij v izpušnem plinu, ki jo vključene ladje uporabljajo ves čas preskusnega obdobja;

(d)vse vključene ladje dosežejo zmanjšanje emisij, ki je vsaj enakovredno tistemu, ki bi bilo doseženo s spoštovanjem mejnih vrednosti žvepla v gorivu, določenih v tej direktivi;

(e)obstajajo ustrezni sistemi za ravnanje z odpadki, ki jih med preskusnim obdobjem povzročijo tehnologije za zmanjšanje emisij;

(f)se med preskusnim obdobjem ocenjujejo učinki na morsko okolje, zlasti na ekosisteme v zaprtih pristaniščih, lukah in estuarijih; ter

(g)vsi rezultati se predložijo Komisiji in najpozneje šest mesecev po koncu preskusov objavijo.

Člen 11

Finančni ukrepi

Države članice lahko sprejmejo finančne ukrepe v korist gospodarskih subjektov, ki imajo zaradi te direktive posledice, če so ti finančni ukrepi v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči in pravili, ki jih je treba na tem področju še sprejeti.

ê 1999/32/ES

Člen 12

Spremembe v preskrbi z gorivom

Če zaradi nenadne spremembe v preskrbi s surovo nafto, naftnimi proizvodi ali drugimi ogljikovodiki država članica težko izpolnjuje mejne vrednosti za največjo vsebnost žvepla iz členov 3 in 4, ta država članica o tem obvesti Komisijo. Komisija lahko odobri, da se na ozemlju te države članice uporablja višja mejna vrednost največ šest mesecev. O svoji odločitvi uradno obvesti Svet in države članice. Katera koli država članica lahko v enem mesecu to odločitev predloži Svetu. Svet lahko s kvalificirano večino v dveh mesecih sprejme drugačno odločitev.

ê 2012/33/EU čl. 1(9) (prilagojeno)

Člen 13

Vzorčenje in analiza

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da z vzorčenjem preverijo, ali je vsebnost žvepla v uporabljenem gorivu v skladu s členi 3 do 7. Vzorčenje se začne na dan začetka veljavnosti ustrezne mejne vrednosti za najvišjo vsebnost žvepla v gorivu. Opravlja se redno, dovolj pogosto in na zadostnih količinah ter tako, da so vzorci reprezentativni za pregledano gorivo, ter v primeru goriva za plovila se vzorči gorivo, ki ga uporabljajo, ko plujejo v zadevnih morskih območjih in pristaniščih. Vzorci se pregledajo brez nepotrebnega odlašanja.

2. Uporabijo se naslednji načini vzorčenja, analize in inšpekcijskih pregledov goriv za plovila:

(a)inšpekcijski pregled ladijskih dnevnikov in dobavnic o oskrbi ladje z gorivom; Ö in Õ

(b)po potrebi pa naslednji načini vzorčenja in analize:

(i)vzorčenje goriva za plovila med dobavo za sežiganje na krovu v skladu s Smernicami za vzorčenje kurilnega olja za namen določitve skladnosti s spremenjeno Prilogo VI k MARPOL z dne 17. julija 2009 na podlagi Resolucije 182(59) Odbora za varstvo morskega okolja MPO in analiza vsebnosti žvepla v tem gorivu, ali

(ii)vzorčenje in analiza vsebnosti žvepla v gorivu za plovila za sežiganje na krovu v rezervoarjih, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, ter zapečatenih vzorcih na krovu ladij.

3. Sprejeta referenčna metoda za ugotavljanje vsebnosti žvepla je metoda ISO 8754 (2003) ali PrEN ISO 14596 (2007).

Da se ugotovi, ali gorivo za plovila, ki je bilo dobavljeno ladjam in ki ga te uporabljajo, izpolnjuje mejne vrednosti za žveplo iz členov 4 do 7, se uporabi postopek za pregled goriva iz Dodatka VI Priloge VI k MARPOL.

4. Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene akte glede:

(a)pogostosti vzorčenja;

(b)metod vzorčenja;

(c)opredelitve reprezentativnega vzorca za pregledano gorivo.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

ê 2005/33/ES čl. 1(7)

Člen 14

Poročanje in pregled

ê 2012/33/EU čl. 1(10), tč. (a)

1. Države članice vsako leto do 30. junija na podlagi rezultatov vzorčenja, analize in inšpekcijskih pregledov, opravljenih v skladu s členom 13, Komisiji predložijo poročilo o skladnosti s standardi žvepla iz te direktive za predhodno leto.

Komisija na podlagi poročil, prejetih v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, in obvestil o tem, da gorivo za plovila, ki je skladno s to direktivo, ni razpoložljivo, ki jih države članice predložijo v skladu s petim pododstavkom člena 6(8), v 12 mesecih od datuma iz prvega pododstavka tega odstavka pripravi in objavi poročilo o izvajanju te direktive. Pri tem Komisija oceni, ali je treba okrepiti zadevne določbe te direktive in v ta namen pripravi ustrezne zakonodajne predloge.

ê 2012/33/EU čl. 1(10), tč. (c)

2. Komisija do 31. decembra 2013 predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj z zakonodajnimi predlogi. Komisija v poročilu preuči potencial za zmanjšanje onesnaževanja zraka, pri čemer med drugim upošteva tudi: letna poročila, predložena v skladu z odstavkoma 1 in 3, opaženo kakovost zraka in zakisljevanje, stroške goriva, morebitne gospodarske vplive in zaznani prehod na druge oblike prevoza ter napredek pri zmanjšanju ladijskih emisij.

ê 2012/33/EU čl. 1(10), tč. (b) (prilagojeno)

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi informacije, ki jih je treba navesti v poročilu, ter obliko poročila Ö iz odstavka 1 Õ. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).

ê 2012/33/EU čl. 1(10), tč. (d) (prilagojeno)

Člen 15

Ö Prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku Õ

Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16, s katerimi se točke (a) do (e) in točka (p) člena 2, točka (b)(i) člena 13(2) in člen 13(3) prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku. Te prilagoditve ne vplivajo neposredno na spremembe področja uporabe te direktive ali na mejne vrednosti žvepla v gorivih, določene v tej direktivi.

ê 2012/33/EU čl. 1(13)

Člen 16

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 8(5) in člena 15 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 17. decembra 2012. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 8(5) in člena 15 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj, ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(5) in členom 15, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

ê 2012/33/EU čl. 1(12)

Člen 17

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

ê 2012/33/EU čl. 1(14)

Člen 18

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitev nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive.

Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, in lahko vključujejo denarne kazni, ki se izračunajo na način, da zagotovijo, da se prikrajšajo vsaj tiste, ki imajo od kršitve gospodarsko korist, in da se te denarne kazni za ponovne kršitve postopoma zvišujejo.

ê 

Člen 19

Razveljavitev

Direktiva 1999/32/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v Prilogi III, Del A je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi III, Del B.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

ê 1999/32/ES (prilagojeno)

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati Ö 19. junija 2014 Õ .

ê 1999/32/ES

Člen 21

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1) COM(87) 868 PV.

(2) Glej Prilogo III, Del A sklepov.

(3) Navedena v zakonodajnem programu za leto 2014.

(4) Glej Prilogo III, Del A tega predloga.

(5) UL C […], […], str. […].

(6) UL C […], […], str. […].

(7) Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 24 str. 17.)

(8) Glej Prilogo III.

(9) Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 15 zvezek 07 str. 152.)

(10) Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov o storitvah informacijske družbe (UL L 204, 21.7.1998, str. 37). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 020 str. 337.)

(11) Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 15 zvezek 06 str. 299.)

(12) Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(13) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14) Uredba (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. Novembra 2002 o ustanovitvi Odbora ya varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS) in o spremembi uredb o pomorski varnosti in preprečevanju onesnaževanja z ladij (UL L 324, 29.11.2002, str. 1). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 07 zvezek 007 str. 168.)

(15) Direktiva Sveta 96/98/ES z dne 20. Decembra 1996 o pomorski opremi (UL L 46, 17.2.1997, str. 25). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 07 zvezek 003 str. 3.)

(16) Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L 350, 28.12.1998, str. 58). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 23 str. 182.)

(17) Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalcem iz motorjev z notranjim izgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L 59, 27.2.1998, str. 1). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 020 str. 17.)

(18) Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (UL L 164, 30.6.1994, str. 15). (Uradni list, posebna izdaja v slovenščini: poglavje 13 zvezek 013 str. 196.)

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 15.7.2014

COM(2014) 466 final

PRILOGE

Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva (kodificirano besedilo)

ê 2012/33/EU čl. 1(15) in Priloga (prilagojeno)

PRILOGA I

ENAKOVREDNE VREDNOSTI EMISIJ ZA METODE ZMANJŠANJA EMISIJ V SKLADU S ČLENOM 8(2)

Mejne vrednosti za žveplo v gorivih za plovila iz člena 6 in 7 ter Pravil 14.1 in 14.4 Priloge VI k MARPOL ter ustrezne vrednosti emisij iz člena 8(2):

Opomba:

–Mejne vrednosti za razmerje emisij veljajo samo pri uporabi destilatov ali mazuta na osnovi nafte.

–V utemeljenih primerih, ko naprava za čiščenje odpadnih plinov zmanjša koncentracijo CO2, se ta lahko izmeri pri vstopu v napravo, pod pogojem, da je jasno dokazana pravilnost metode.

_____________

PRILOGA II

MERILA ZA UPORABO METOD ZA ZMANJŠANJE EMISIJ V SKLADU S ČLENOM 8(4)

Metode za zmanjšanje emisij iz člena 8 izpolnjujejo najmanj merila iz naslednjih instrumentov, kakor je primerno:

_____________

é

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb
(iz člena 19)

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 19)

_____________

PRILOGA IV

Korelacijska Tabela

_____________

(1) Sklep Komisije 2010/769/EU z dne 13. decembra 2010 o določitvi meril za uporabo tehnoloških metod kot alternative uporabi goriva za plovila z nizko vsebnostjo žvepla za prevoznike utekočinjenega zemeljskega plina v skladu z zahtevami iz člena 4b Direktive Sveta 1999/32/ES o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2005/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede deleža žvepla v gorivih za plovila (UL L 328, 14.12.2010, str. 15).

(2) Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).