52014PC0457

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Namen predloga je prenesti v pravo Unije številne ukrepe, ki jih je Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: „GFCM“) sprejela na svojih letnih sejah leta 2011, 2012 in 2013. GFCM je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, ki je bila ustanovljena v skladu s členom XIV ustanovne listine Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO); njeni glavni cilji pa so spodbujanje razvoja, ohranjanja, smotrnega upravljanja in najboljšega izkoriščanja živih morskih virov ter trajnosten razvoj ribištva v Sredozemlju in Črnem morju in sosednjih vodah. GFCM je pooblaščena za sprejetje obveznih odločitev („priporočil“) na svojem področju pristojnosti; ti akti se v bistvu nanašajo na pogodbenice, vsebujejo pa lahko tudi obveznosti za upravljavce (na primer kapitana plovila). Priporočila postanejo zavezujoča 120 dni po datumu prvega obvestila, če ni bil vložen ugovor.

Evropska unija in deset držav članic (Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Malta, Slovenija, Španija in Romunija) so pogodbenice Sporazuma GFCM. Če veljavno pravo Unije ne vključuje vsebine priporočil GFCM ali jo vključuje le deloma, je treba v ustreznem obsegu prenesti ustrezne določbe GFCM, da se zagotovi njihova enotna in učinkovita uporaba v vsej Evropski uniji.

Zadnji prenos sklepov GFCM je bil izveden z Uredbo (EU) št. 1343/2011[1]. S sedanjim predlogom bodo v ta zakonodajni akt vključeni ukrepi, ki jih je treba prenesti.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ocena učinka nista bila potrebna.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Povzetek predlaganega ukrepa

Predlog vsebuje tehnične ukrepe za trajnostno izkoriščanje rdeče korale, zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic, morskih želv, kitov in delfinov ter ohranitev sredozemskih medvedjic, morskih psov in skatov na območju Sporazuma GFCM[2]. Takšni posegi presegajo raven varstva, ki je za te vrste na ravni EU že zagotovljena z direktivo o habitatih in drugimi akti Unije[3] in vključuje specifične obveznosti za upravljavce in države članice v zvezi z zbiranjem podatkov in poročanjem. S predlogom se v pravo Unije uvajajo tudi nekateri ukrepi za ribištva majhnih pelagičnih staležev v Jadranskem morju[4].

Pravna podlaga

Člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Načelo subsidiarnosti

Predlog je v izključni pristojnosti Evropske unije.

Načelo sorazmernosti

S predlaganim besedilom bo zagotovljen prenos ustreznih ukrepov GFCM v pravo Unije, ne da bi se preseglo tisto, kar je je potrebno za doseganje zastavljenega cilja.

Vrsta pravnega akta

Predlagani instrument: uredba Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi veljavne uredbe.

Druga sredstva ne bi bila ustrezna iz naslednjega razloga: uredbo je treba spremeniti z uredbo.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za ukrep niso potrebni dodatni odhodki Unije.

2014/0213 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[5],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Sporazum o ustanovitvi Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: „Sporazum GFCM‟) zagotavlja ustrezen okvir za večstransko sodelovanje za spodbujanje razvoja, ohranjanja, smotrnega upravljanja in najboljšega izkoriščanja živih morskih virov v Sredozemlju in Črnem morju v obsegu, ki velja za trajnostnega in predstavlja majhno tveganje za njihovo izčrpanje.

(2)       Evropska unija ter Bolgarija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Malta, Romunija in Slovenija so pogodbenice Sporazuma GFCM.

(3)       Z Uredbo (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[6] so določene nekatere določbe za ribolov na območju Sporazuma Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: „GFCM‟). Je ustrezen zakonodajni akt za izvajanje priporočil GFCM, katerih vsebina še ni vključena v pravo Unije. Uredbo (EU) št. 1343/2011 je mogoče spremeniti tako da bo vključevala ukrepe iz ustreznih priporočil GFCM.

(4)       Na svojih letnih sejah leta 2011 in 2012 je GFCM sprejel ukrepe za trajnostno izkoriščanje rdeče korale na svojem področju pristojnosti, ki naj se jih prenese v pravo Unije. Eden od teh ukrepov se nanaša na daljinsko vodene podvodne naprave. GFCM je na podlagi priporočila GFCM/35/2011/2 sklenil, da po letu 2014 ne bo več dovoljena uporaba daljinsko vodenih podvodnih naprav na območjih v nacionalni pristojnosti izključno za opazovanje in iskanje rdečih koral. V skladu z drugim ukrepom iz priporočila GFCM/36/2012/1, se bo nabrane rdeče korale lahko iztovarjalo le v omejenem številu pristanišč z ustreznimi pristaniškimi objekti, sezname določenih pristanišč pa bo treba sporočiti sekretariatu GFCM. Vse spremembe, ki vplivajo na seznam pristanišč, ki jih določijo države članice, bi bilo treba sporočiti Evropski komisiji, da jih posreduje sekretariatu GFCM.

(5)       Na svojih letnih sejah leta 2011 in 2012 je GFCM sprejel priporočila GFCM/35/2011/3, GFCM/35/2011/4, GFCM/35/2011/5 in GFCM/36/2012/2, ki določajo ukrepe za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic, morskih želv, sredozemskih medvedjic, kitov in delfinov pri ribolovnih dejavnostih na območju Sporazuma GFCM in jih je treba prenesti v pravo Unije. Ti ukrepi vključujejo prepoved uporabe pridnenih zabodnih mrež z monofilamentom ali vrvmi, katerih premer presega 0,5 mm, od 1. januarja 2015, da bi zmanjšali naključni ulov kitov in delfinov.. Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 že vsebuje takšno prepoved, vendar se nanaša samo na Sredozemsko morje. Vključiti jo je treba v to Uredbo, da se bo uporabljala tudi za Črno morje.

(6)       GFCM je na svoji letni seji leta 2012 sprejel priporočilo GFCM/36/2012/3, ki določa ukrepe, s katerimi bi na njegovem območju pristojnosti zagotovili visoko raven varstva pred ribolovnimi dejavnostmi za morske pse in skate, zlasti za tiste vrste, ki so na seznamu ogroženih ali prizadetih vrst iz Priloge II Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju[7] Barcelonske konvencije[8] V skladu z ukrepom GFCM so ribolovne dejavnosti z uporabo vlečnih mrež prepovedane v pasu treh navtičnih milj od obale, če ni dosežena izobata 50 m, ali do izobate 50 m, če je globina 50 m dosežena na krajši razdalji do obale Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 že vsebuje takšno prepoved, vendar se nanaša samo na Sredozemsko morje. Vključiti jo je treba tudi v to Uredbo, da se bo uporabljala tudi za Črno morje. V to uredbo je treba vključiti tudi določene druge ukrepe, namenjene ustrezni identifikaciji morskih psov iz tega priporočila, ki niso zajeti z Uredbo (ES) št. 1185/2003[9] ali drugo zakonodajo Unije, da se jih bo v celoti preneslo v pravo Unije.

(7)       GFCM je na svojih letnih sejah leta 2013 in 2014 sprejel priporočili GFCM/37/2013/1 in GFCM/38/2014/1, ki določata ukrepe za ribištvo majhnih pelagičnih staležev v Jadranskem morju, ki bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije. Ti ukrepi se nanašajo na upravljanje ribolovnih zmogljivosti za majhne pelagične staleže na geografskih podobmočjih št. 17 in 18 GFCM na podlagi referenčne ribolovne zmogljivosti, določene s pomočjo seznamov plovil, ki jih je bilo treba v skladu z odstavkom 22 priporočila GFCM/37/2013/1 do 30. novembra 2013 poslati sekretariatu GFCM. Seznam vključuje vsa plovila, ki so opremljena z vlečnimi mrežami, zapornimi plavaricami ali drugimi vrstami obkroževalnih mrež brez zaporne vrvi, ki imajo dovoljenje zadevne države članice za ribolov majhnih pelagičnih staležev in so registrirane v pristaniščih, ki so v geografskih podobmočjih št. 17 in 18 ali delujejo v geografskem podobmočju št. 17 in/ali geografskem podobmočju št. 18, čeprav so na dan 31. oktobra 2013 registrirane v pristaniščih na drugih geografskih podobmočjih. Vse spremembe, ki lahko vplivajo na zgoraj omenjeni seznam, bi bilo treba takoj, ko se pojavijo, sporočiti Evropski komisiji, da o njih obvesti sekretariat GFCM. Ukrep GFCM vsebuje tudi prepoved hrambe na krovu ali iztovora, ki jo je treba v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 1380/2013 prenesti v pravo EU[10].

(8)       Da se zagotovijo enotni pogoji izvajanja nekaterih določb te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Te določbe se nanašajo na naslednja področja: oblika in pošiljanje prošenj za odstopanje od minimalne globine za nabiranje rdeče korale ali od minimalnega bazalnega premera kolonij rdeče korale; oblika in pošiljanje rezultatov znanstvenih ocen območij, za katera se uporablja odstopanje od minimalne globine za nabiranje rdeče korale; oblika in pošiljanje podatkov o nabiranju rdeče korale; podatke o naključnih ulovih morskih ptic, morskih želv, sredozemskih medvedjic, kitov in delfinov, morskih psov in skatov, spremembe seznamov pristanišč, določenih za iztovarjanje nabranih rdečih koral, vpliva nekaterih ribiških plovil na populacije kitov in delfinov in spremembe zemljevidov in seznamov geografskih lokacij, na katerih so označene pozicije votlin, kjer se zadržujejo sredozemske medvedjice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[11].

(9)       Da bo Unija še naprej izpolnjevala svoje obveznosti iz Sporazuma GFCM, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe v zvezi z odstopanjem od prepovedi nabiranja rdeče korale v globini manj kot 50 m in od minimalnega bazalnega premera kolonij rdeče korale. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(10)     Uredbo (EU) št. 1343/2011 bi bilo zato treba spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 1343/2011

Uredba (EU) št. 1343/2011 se spremeni:

(1) vstavi se naslednji člen 15a:

„Člen 15a

„Ribolov z uporabo vlečnih in zabodnih mrež v Črnem morju

1.           Uporaba vlečnih mrež je prepovedana v pasu treh navtičnih milj od obale, če ni dosežena izobata globine 50 metrov, ali do izobate globine 50 metrov, če je globina 50 metrov dosežena na krajši razdalji do obale.

2.           Od 1. januarja 2015 premer monofilamenta ali vrvi pri pridnenih zabodnih mrežah ne presega 0,5 mm.“

(2) v Naslovu II se dodajo Poglavja IV, V in VI:

„Poglavje IV

OHRANJANJE IN TRAJNOSTNO IZKORIŠČANJE RDEČE KORALE

Člen 16a

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v člen 4(2) in člen 8(1)(e) in (g) Uredbe (ES) št. 1967/2006 ali strožje ukrepe na podlagi Direktive št. 92/43/EGS*.

Člen 16b

Minimalna globina za nabiranje

1.           Nabiranje rdeče korale je prepovedano do globine, ki je manjša od 50 metrov.

2.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za odobritev odstopanj od odstavka 1. Ti delegirani akti vključujejo pravila o znanstveni oceni con, za katere veljajo odstopanja.

3.           Odstopanja iz odstavka 2 se lahko odobrijo le, če so izpolnjeni ti pogoji:

(a)     velja ustrezni nacionalni okvir za upravljanje, vključno s sistemom dovoljenj za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009**;

(b)     na nacionalni ravni so bile pred kratkim opravljene študije o številčnosti in prostorski razporeditvi kolonij rdeče korale;

(c)     z ustreznimi prostorsko-časovnimi prepovedmi se zagotovi, da se izkorišča le omejeno število kolonij rdeče korale in

(d)     ustrezna država članica izvede znanstveno oceno con, za katere velja odstopanje.

4.           Država članica, ki namerava zaprositi za odstopanje iz odstavka 2, predloži Komisiji:

(a)      znanstveno in tehnično utemeljitev;

(b)     seznam ribiških plovil z dovoljenjem za nabiranje rdeče korale v globini manj kot 50 metrov in

(c)      seznam ribolovnih območij, kjer je ta dejavnost dovoljena in so določena z geografskimi koordinatami na kopnem in morju.

5.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte o obliki in pošiljanju prošenj za odstopanje iz odstavka 4 in rezultatov znanstvenih ocen iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

6.           Komisija obvesti izvršnega sekretarja GFCM o odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 2, in rezultatih znanstvene ocene iz istega odstavka.

Člen 16c

Najmanjši bazalni premer kolonij

1.           Rdeče korale iz kolonij rdeče korale, katerih bazalni premer je manjši od 7 mm ob korenu, merjeno en centimeter nad osnovo kolonije, se ne nabirajo, hranijo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, premestijo, skladiščijo, prodajajo ali razstavljajo ali ponujajo naprodaj kot surovina.

2.           Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 27, da z odstopanjem od odstavka 1 dovoli maksimalno odstopanje v višini 10 % žive teže za premajhne (<7 mm) kolonije rdeče korale.

3.           Odstopanja iz odstavka 2 se lahko odobrijo le, če so izpolnjeni ti pogoji:

(a)      velja ustrezni nacionalni okvir za upravljanje, vključno z sistemom dovoljenj za ribolov v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b)     uvedeni so posebni programi spremljanja in nadzora, kjer so določeni cilji, prednostne naloge in merila za inšpekcijske dejavnosti.

4.           Države članice, ki zaprosijo za odstopanje na podlagi odstavka 2, Komisiji predložijo znanstveno in tehnično utemeljitev za to odstopanje.

5.           Komisija lahko sprejme izvedbene akte o obliki in pošiljanju znanstvenih in tehničnih utemeljitev iz odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

6.           Komisija o svojih odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 2, obvesti izvršnega sekretarja GFCM.

Člen 16d

Orodja in naprave

1.           Edino dovoljeno orodje za nabiranje rdeče korale je kladivo, ki ga ročno uporabljajo poklicni ribiči.

2.           Uporaba daljinsko vodenih podvodnih naprav za nabiranje rdeče korale je prepovedana. Prepoved od 1. januarja 2015 vključuje tudi uporabo daljinsko vodenih podvodnih naprav, ki so jih države članice morda odobrile za območja v nacionalni pristojnosti izključno za opazovanje in iskanje rdeče korale na podlagi odstavkov 3(a) ali 3(b) priporočila GFCM/35/2011/2.

Poglavje V

ZMANJŠANJE UČINKA RIBOLOVNIH DEJAVNOSTI NA NEKATERE MORSKE VRSTE

Člen 16e

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v strožje ukrepe, ki izhajajo iz Direktive 92/43/EGS ali Direktive 2009/147/ES*** in v Uredbo Sveta (ES) št. 1185/2003****.

Člen 16f

Naključni ulov morskih ptic v ribolovno orodje

Kapitani ribiških plovil nemudoma osvobodijo morske ptice, ki so se slučajno ujele v ribolovno orodje.

Člen 16g

Naključni ulov morskih želv v ribištvih

1.           Kapitani ribiških plovil morske želve, ki so se slučajno ujele v ribolovno orodje, nemudoma žive in nepoškodovane izpustijo v morje.

2.           Kapitani ribiških plovil ne prepeljejo morskih želv na kopno razen v okviru posebnega reševalnega programa in če so bili pred vrnitvijo v pristanišče pravočasno in uradno obveščeni ustrezni pristojni nacionalni organi.

3.           Plovila, ki uporabljajo zaporno plavarico za majhne pelagične vrste ali obkroževalne mreže brez zaporne vrvi za pelagične vrste, ne obkrožijo morskih želv.

4.           Plovila, ki uporabljajo parangale in pridnene zabodne mreže, imajo na krovu opremo za varno ravnanje, rešitev iz mreže in izpustitev, da se z morskimi želvami ravna in se jih izpusti na način, ki omogoča največ možnosti za preživetje.

Člen 16h

Naključni ulov sredozemske medvedjice (Monachus monachus)

1.           Kapitani ribiških plovil ne dvignejo na krov, pretovorijo in iztovorijo sredozemskih medvedjic, razen če je to potrebno za njihovo reševanje ali pomoč posameznim poškodovanim živalim pri okrevanju in če so bili pred vrnitvijo v pristanišče pravočasno in uradno obveščeni ustrezni pristojni nacionalni organi.

2.           Kapitani ribiških plovil, ki so v svoje ribolovno orodje slučajno ujela osebke sredozemskih medvedjic, jih nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane. Trupla poginulih živali se iztovorijo, nacionalni organi pa jih zasežejo in uničijo.

Člen 16i

Naključni ulov kitov in delfinov

Kapitani ribiških plovil v morje takoj izpustijo kite in delfine, ki so se slučajno ujeli v ribolovno orodje.

Člen 16j

Zaščiteni morski psi in skati

1.           Vrste morskih psov in skatov, navedene v Prilogi II Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju*****, se ne hranijo na krovu, pretovorijo, iztovorijo, premestijo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo naprodaj.

2.           Ribiška plovila, ki slučajno ujamejo vrste morskih psov in skatov, vključene v Prilogo II Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju, jih nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane.

Člen 16k

Identifikacija morskih psov

Na krovu in pred iztovarjanjem je morskim psom prepovedano odstranjevati glave in kožo. Morski psi brez glav in kože se ne smejo tržiti na trgih za prvo prodajo po iztovoru.

Poglavje VI

ukrepi za ribištva majhnih pelagičnih staležev v jadranskem morju

Člen 16l

Upravljanje ribolovne zmogljivosti

1.           Za namene tega člena je referenčna ribolovna zmogljivost za majhne pelagične staleže določena na podlagi seznamov plovil ustrezne države članice, ki jih v skladu z odstavkom 22 priporočila GFCM/37/2013/1 posreduje sekretariatu GFCM . Na teh seznamih so navedena vsa plovila, ki so opremljena z vlečnimi mrežami, zapornimi plavaricami ali drugimi vrstami obkroževalnih mrež brez zaporne vrvi, ki imajo dovoljenje za ribolov majhnih pelagičnih staležev in so registrirana v pristaniščih na geografskih podobmočjih št. 17 in 18, kot sta navedeni v Prilogi I, ali delujejo na geografskem podobmočju št. 17 in/ali geografskem podobmočju št. 18, čeprav so na dan 31. oktobra 2013 registrirana v pristaniščih na drugih geografskih podobmočjih.

2.           Plovila, opremljena z vlečnimi mrežami in zapornimi plavaricami, se ne glede na skupno dolžino plovila opredelijo kot plovila, ki dejavno lovijo majhne pelagične staleže, kadar sardela in/ali sardon predstavljata najmanj 50 % žive teže ulova na katerem koli ribolovnem potovanju.

3.           Države članice zagotovijo, da skupna zmogljivost plovil, opremljenih z vlečnimi mrežami ali zapornimi plavaricami, ki dejavno lovijo majhne pelagične staleže na geografskem podobmočju št. 17, tako po bruto tonaži in/ali bruto registrski tonaži kot po moči motorja (v kW), navedenih v nacionalnih registrih flot in registrih flot EU, nikoli ne presega referenčne ribolovne zmogljivosti za majhne pelagične staleže iz odstavka 1.

4.           Države članice zagotovijo, da plovila, opremljena z vlečnimi mrežami in zapornimi plavaricami za ribolov majhnih pelagičnih staležev, opredeljena v odstavku 2, ne lovijo več kot 20 ribolovnih dni na mesec in ne več kot 180 ribolovnih dni na leto.

5.           Plovilo, ki ni vključeno na seznam plovil z dovoljenjem iz odstavka 1, ne sme loviti rib ali, z odstopanjem od člena 15(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013, hraniti na krovu ali iztovoriti več kot 20 % količine sardona in/ali sardele, če plovilo opravlja ribolovno potovanje na geografskem podobmočju št. 17 in/ali geografskem podobmočju št. 18.

6.           Države članice Komisiji sporočijo vsak nov vnos na seznam plovil z dovoljenjem iz odstavka 1, črtanje s tega seznama in/ali njegovo spremembo, kakor hitro se to zgodi. Te spremembe ne vplivajo na referenčno ribolovno zmogljivost iz odstavka 1. Komisija te podatke posreduje izvršnemu sekretarju GFCM.

*Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

**Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

*** Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 147, 1.7.2013, str. 1).

**** Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (OJ L 167, 4.7.2003, str. 1).

***** Sklep Sveta 99/800/ES z dne 22. oktobra 1999 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 1).

(3) V naslov III se vstavi poglavje Ia:

„POGLAVJE Ia

Obveznosti evidentiranja

Člen 17a

Nabiranje rdeče korale

Kapitani ribiških plovil z dovoljenjem za nabiranje rdeče korale imajo na krovu ladijski dnevnik, kjer so zabeležene dnevno nabrane količine rdeče korale in ribolovna dejavnost po področjih in globinah, skupaj s številom ribolovnih dni in potopi. Ti podatki se takoj sporočijo pristojnim nacionalnim organom.

Člen 17b

Naključni ulov nekaterih morskih vrst

1.           Kapitani ribiških plovil v ribolovnem ladijskem dnevniku iz člena 14 Uredbe (ES) 1224/2009 zabeležijo naslednje podatke:

(a) vsak naključni ulov in izpustitev morskih ptic;

(b) vsak naključni ulov in izpustitev morskih želv, pri čemer se navedejo vsaj vrsta ribolovnega orodja, časi, čas mreže v vodi, globine in lokacije, ciljne vrste, vrsta morskih želv in če so bili osebki zavrženi mrtvi ali izpuščeni živi;

(c) vsak naključni ulov in izpustitev sredozemskih medvedjic;

(d) vsak naključni ulov in izpustitev kitov in delfinov, pri čemer se navedejo vsaj ustrezno ribištvo, značilnosti ribolovnega orodja, časi, lokacije (po geografskih podobmočjih ali statističnih območjih iz Priloge I) in prizadete vrste kitov in delfinov;

(e) vsak naključni ulov in izpustitev vrst morskih psov in skatov iz Priloge II ali Priloge III Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju.

2.           Države članice najkasneje do 31. decembra 2014 določijo pravila evidentiranja naključnega ulova iz odstavka 1 za kapitane ribiških plovil, za katera ne velja obveznost vodenja ribolovnega ladijskega dnevnika v skladu s členom 14 Uredbe št. 1224/2009.“

(4)  vstavita se naslednja člena 23a in 23b:

„Člen 23a

Sporočanje ustreznih podatkov Komisiji

1.         Države članice do 15. novembra vsakega leta Komisiji posredujejo:

            (a) podatke o rdeči korali iz člena 17a;

            (b) v elektronskem poročilu stopnje naključnega ulova in izpustitve morskih ptic, morskih želv, sredozemskih medvedjic, kitov in delfinov ter morskih psov in skatov, pa tudi vse ustrezne podatke, ki se sporočajo v skladu s členom 17b (1)(a), (b), (c), (d) in (e).             

2.         Komisija do 15. decembra vsakega leta podatke iz odstavka 1 posreduje izvršnemu sekretarju GFCM.

3.         Države članice Komisiji sporočijo spremembe seznama pristanišč, določenih za iztovarjanje rdeče korale v skladu z odstavkom 5 priporočila GFCM/36/2012/1.

4.         Države članice zbirajo zanesljive podatke o učinku plovil, ki lovijo trneža s pridnenimi zabodnimi mrežami, na populacijo kitov in delfinov v Črnem morju, ter podatke posredujejo Komisiji.

5.         Države članice Komisijo obvestijo o spremembah zemljevidov in seznamov geografskih pozicij, ki opredeljujejo lokacije votlin sredozemskih medvedjic in so navedeni v odstavku 6 priporočila GFCM/35/2011/5.

6.         Komisija podatke iz odstavkov 3, 4 in 5 takoj posreduje izvršnemu sekretarju GFCM.

7.         Komisija lahko sprejme izvedbene akte o obliki in posredovanju podatkov iz odstavkov 1, 3, 4 in 5. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

Člen 23b

Inšpekcija, spremljanje in nadzor ribištev za majhne pelagične staleže v Jadranskem morju

1.         Države članice vsako leto do konca septembra Komisiji sporočijo načrte in programe za zagotavljanje skladnosti z določbami člena 16l s pomočjo ustreznega spremljanja in poročanja, zlasti o mesečnem ulovu in uporabljenem ribolovnem naporu.

2.         Komisija podatke iz odstavka 1 posreduje izvršnemu sekretarju GFCM najkasneje do 30. oktobra vsako leto.“

(5) V prvem stavku člena 27(2) se „19. januarja 2012“ nadomesti z „[VSTAVI SE DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI TE UREDBE]“

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na  dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

[1]               Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

[2]               Priporočila GFCM/35/2011/2 in GFCM/36/2012/1; GFCM/35/2011/3; GFCM/35/2011/4; GFCM/36/2012/2 in GFCM/37/2013/2; GFCM/35/2011/5; GFCM/36/2012/3.

[3]               Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES;  Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013; Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulovi kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98; Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Evropske skupnosti za ohranjanje in upravljanje morskih psov (COM(2009)0040); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: „Akcijski načrt za zmanjšanje naključnega ulova morskih ptic v ribolovno orodje“ (COM(2012)0665).

[4]               Priporočili GFCM/37/2013/1 in GFCM/38/2014/1; po pričakovanjih naj bi slednje kmalu začelo veljati.

[5]               UL C […], […], str. […].

[6]               Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

[7]               Sklep Sveta z dne 22. oktobra 1999 o sklenitvi Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju ter o sprejetju prilog k navedenemu protokolu (Barcelonska konvencija) (UL L 322, 14.12.1999, str. 1).

[8]               Sklep Sveta z dne 25. julija 1977 o sklenitvi Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem in Protokola o preprečevanju onesnaženja Sredozemskega morja zaradi odmetavanja z ladij in zrakoplovov (UL L 240, 19.9.1977, str. 1).

[9]               Uredba Sveta (ES) št. 1185/2003 z dne 26. junija 2003 o odstranjevanju plavuti morskih psov na krovu plovil (UL L 167, 4.7.2003, str. 1), kakor je spremenjena z Uredbo (EU) št. 605/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. junija 2013 (UL L 181, 29.6.2013, str. 1).

[10]             Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

[11]             Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).