EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.1.2014

COM(2014) 40 final

2014/0017(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2014) 30 final}
{SWD(2014) 31 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Svetovna finančna kriza, ki se je začela leta 2008, je razkrila pomembne zakonodajne vrzeli, neučinkovit nadzor, nepregledne trge in preveč kompleksne proizvode v finančnem sistemu. EU je sprejela številne ukrepe za zagotovitev zanesljivejšega in stabilnejšega bančnega sistema, vključno z okrepljenimi kapitalskimi zahtevami, pravili za boljše upravljanje in nadzor ter režimi reševanja. V tem okviru je odločilnega pomena tudi napredek pri vzpostavljanju bančne unije.

Predlog za strukturne reforme bančnega sektorja EU, ki je bil predložen v svežnju skupaj s tem predlogom, predstavlja zadnji del novega regulativnega okvira in bo zagotovil, da bodo tudi največje banke v EU postale manj kompleksne ter jih bo mogoče učinkovito reševati z minimalnimi posledicami za davkoplačevalce.

Vendar je kriza razkrila, da je treba izboljšati preglednost in nadzor tudi na področjih, kjer so potekale nebančne kreditne dejavnosti, v t. i. „bančnem sistemu v senci“ 1 , in ne le v tradicionalnem bančnem sektorju. V praksi gre pri subjektih in dejavnostih v okviru bančnega sistema v senci za pridobivanje depozitom podobnih sredstev za financiranje, spreminjanje zapadlosti ali likvidnosti, prenašanje kreditnega tveganja ali uporabo neposrednega ali posrednega finančnega vzvoda. Konec leta 2012 so sredstva bančnega sistema v senci na svetovni ravni znašala 53 bilijonov EUR 2 , kar je približno pol toliko kot v reguliranem bančnem sistemu, pri čemer je največ teh sredstev bilo koncentriranih v Evropi (približno 23 bilijonov EUR) in Združenih državah (približno 19,3 bilijona EUR).

Ukrepi v zvezi s to problematiko so mednarodni ter se usklajujejo v okviru skupine G20 in Odbora za finančno stabilnost, ki je začel z obsežnim delom opredelitve ključnih tveganj bančnega sistema v senci 3 . Poglavitni cilj, ki ga je skupina G20 večkrat ponovno potrdila, je odprava nepreglednosti v finančnem sektorju, ki bi lahko vplivale na sistemsko tveganje ali so zgolj posledica regulativne arbitraže, ter razširitev zakonodajnih predpisov in nadzora na vse sistemsko pomembne finančne institucije, instrumente in trge. Ob upoštevanju navedenega je Odbor za finančno stabilnost avgusta 2013 sprejel okvir politike, ki ga sestavlja enajst priporočil v zvezi s tveganji bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih. Ta priporočila so nato septembra 2013 potrdili voditelji skupine G20. Okvir zajema preglednost posojanja vrednostnih papirjev in repo poslov s strani finančnih institucij naproti organom ter med upravitelji skladov in končnimi vlagatelji, minimalne standarde za ponovno vlaganje denarnih sredstev iz naslova zavarovanja s premoženjem, ponovno zastavo sredstev stranke, minimalne regulativne standarde za vrednotenje zavarovanja s premoženjem ter upravljanje in ocenjevanje uvedbe CNS na trgih repo poslov za borzne posrednike. Ta uredba se osredotoča na izboljšanje preglednosti posojanja vrednostnih papirjev in repo poslov. Preglednost je pomembna za zagotovitev, da organi in vsi zadevni akterji na trgu ustrezno razumejo način delovanja trgov ter razsežnost in naravo morebitnih tveganj. V tem okviru je vprašanje preglednosti ključno, saj ta zagotavlja informacije, ki so potrebne za oblikovanje učinkovitih in uspešnih političnih instrumentov za preprečevanje sistemskih tveganj.

Liikanenovo poročilo 4 iz oktobra 2012 ugotavlja, da obstoječe in že začete zakonodajne reforme ne obravnavajo vseh temeljnih problemov v bančnem sektorju EU, ter vsebuje številna priporočila. Z uveljavljanjem teh priporočil v obliki uredbe o strukturnih reformah bank, ki je bila sprejeta istočasno kot ta predlog, bodo določene trgovalne dejavnosti bank prepovedane, za določene pa bodo uvedene strukturne omejitve. Vendar bi se lahko, kot je navedeno v zeleni knjigi o bančnem sistemu v senci, ki jo je Komisija sprejela 19. marca 2012, s krepitvijo zakonske ureditve bančništva velik del bančnih dejavnosti iz konvencionalnega bančništva preusmeril v bančni sistem v senci. To bi povzročilo vse bolj nepregleden finančni sistem in zmanjšalo možnosti za nadzor s strani nadzornih organov. S tem bi se dodatno okrepile tesne povezave, ki že obstajajo med reguliranim bančnim sektorjem in bančnim sistemom v senci. Takšna regulativna arbitraža bi močno ogrozila učinek svetovnih in evropskih prizadevanj za finančno reformo ter ustvarila pomembna tveganja za finančno nestabilnost. Zaradi tega morajo zakonodajni predlog o strukturni reformi spremljati zavezujoče zahteve glede preglednosti in poročanja za posle financiranja vrednostnih papirjev. Ta dva sklopa regulativnih ukrepov se torej dopolnjujeta in vzajemno podpirata.

Zaradi teh novih zakonodajnih sprememb v bančnem sektorju, vključno s strukturnimi ukrepi, je mogoče, da bodo banke dele svojih dejavnosti prenesle na manj regulirana področja v obliki bančništva v senci. Da bi podrobno spremljali tržne trende v zvezi s subjekti, katerih dejavnosti se štejejo za bančništvo v senci, zlasti na področju poslov financiranja vrednostnih papirjev, je treba uvesti zahteve glede preglednosti, ki bi lahko bile nadzornikom in regulativnim organom v pomoč pri ugotavljanju šibkih točk, ter možne nadaljnje ukrepe za odpravo ugotovljenih problemov.

Za zagotovitev, da ne bi koristi, doseženih s povečanjem odpornosti določenih akterjev in trgov, zmanjšali prenosi finančnih tveganj v manj regulirane sektorje, je bistvenega pomena izboljšanje preglednosti in razpoložljivosti podatkov glede dejavnosti bančnega sistema v senci. Kot sta poudarila Komisija v svojem sporočilu o bančnem sistemu v senci in Evropski parlament v svoji resoluciji o bančnem sistemu v senci iz novembra 2012 5 , je bistvenega pomena izboljšanje preglednosti in razpoložljivosti podatkov, zlasti za dejavnosti, ki se pogosto opravljajo v bančnem sistemu v senci, kot so pogodbe o začasni prodaji in posojanje vrednostnih papirjev, imenovano tudi posli financiranja vrednostnih papirjev 6 . V tem smislu delo, ki ga je opravil Odbor za finančno stabilnost, do določene mere ponazarja zahtevano raven preglednosti. Poleg tega je navedeno zlasti pomembno zaradi upoštevanja tveganj, ki se lahko pojavijo zaradi medsebojne povezanosti reguliranega finančnega sektorja in bančnega sistema v senci, prevelikega finančnega vzvoda in procikličnega ravnanja. Tak pristop je popolnoma v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost iz leta 2013 v zvezi z bančnim sistemom v senci 7 , ki so bila potrjena na vrhu G20 v Sankt Peterburgu, glede ublažitve tveganj in procikličnih spodbud, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev in ponovno zastavo, ki lahko v času pretresov na trgu poslabšajo možnosti dostopa do financiranja.

Posli financiranja vrednostnih papirjev, druge enakovredne strukture financiranja in ponovna zastava imajo ključno vlogo v svetovnem finančnem sistemu. Posli financiranja vrednostnih papirjev predstavljajo vse posle, pri katerih se za pridobivanje finančnih sredstev uporabljajo sredstva, ki pripadajo nasprotni stranki. V praksi to večinoma vključuje posojanje ali izposojanje vrednostnih papirjev in blaga, repo posle ali posle začasnega odkupa ali posle nakupa in ponovne prodaje oziroma prodaje in ponovnega nakupa. Vsi ti posli imajo podobne, celo enake, gospodarske učinke. Te tehnike uporabljajo praktično vsi akterji v finančnem sistemu, npr. banke, trgovci z vrednostnimi papirji, zavarovalne družbe, pokojninski skladi ali investicijski skladi. Ti posli zagotavljajo dodatno likvidnost trga, olajšujejo financiranje udeležencev na trgu, podpirajo oblikovanje cen za sredstva, s katerimi se trguje, in omogočajo dejavnosti denarnega financiranja s strani centralnih bank. Vendar lahko s spremembami zapadlosti in likvidnosti vodijo tudi do nastanka kreditov, udeležencem na trgu pa omogočajo ustvarjanje velikih medsebojnih izpostavljenosti. Ponovna zastava zavarovanja s premoženjem, da se hkrati podpre več poslov, zlasti poslov financiranja vrednostnih papirjev, je omogočila večjo likvidnost ter kopičenje skritega finančnega vzvoda in medsebojne povezanosti v sistemu.

Ko je zaupanje v vrednost sredstev, varnost nasprotnih strank in zaščito vlagateljev izginilo, je to povzročilo obsežne prodaje na medbančnem trgu, zaradi česar je prišlo do nenadnega zmanjšanja finančnega vzvoda in/ali uporabe javnih varnostnih mrež (posojila centralne banke itd.). V teh razmerah so zaupanje in možnosti financiranja likvidnosti izpuhteli in celo največje in najmočnejše banke niso več imele dostopa niti do kratkoročnega niti do dolgoročnega financiranja. Ti posli prispevajo k povečanju finančnega vzvoda in krepijo prociklično naravo finančnega sistema, ki tako postane občutljiv za navale na banke in nenadno zmanjšanje finančnega vzvoda. Te tehnike lahko imajo sicer pomemben vpliv na uspešnost investicijskih skladov, vendar trenutno niso ustrezno razkrite vlagateljem. Za razliko od drugih finančnih institucij upravitelji investicijskih skladov za dejavnosti v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev uporabljajo denar vlagateljev. Brez popolnih in točnih informacij o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in morebitnih nasprotij interesov, ki lahko nastanejo, vlagatelji ne morejo sprejemati premišljenih odločitev. Zato je ključno zmanjšati pomanjkanje preglednosti glede poslov financiranja vrednostnih papirjev, drugih enakovrednih struktur financiranja in ponovne zastave.

Ob upoštevanju navedenega je cilj te uredbe ustvariti varnejši in preglednejši finančni sistem, pri čemer uvaja ukrepe za izboljšanje preglednosti na treh glavnih področjih: (1) spremljanje kopičenja sistemskih tveganj, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev v finančnem sistemu, (2) razkritje informacij o takšnih poslih vlagateljem, katerih sredstva se uporabljajo v teh ali enakovrednih poslih, in (3) pogodbena preglednost dejavnosti ponovne zastave. V praksi bodo predlagani ukrepi zajemali več priporočil Odbora za finančno stabilnost, in sicer priporočili 1 in 2, ki od pristojnih organov zahtevata zbiranje dodatnih podatkov o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev, priporočilo 5, ki od upraviteljev skladov zahteva preglednost za vlagatelje, in priporočilo 7, ki zlasti zahteva, da morajo finančni posredniki svojim strankam zagotoviti zadostno razkritje v zvezi s ponovno zastavo. Ta priporočila tako pokrivajo vse vidike preglednosti, povezane z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev. V ta namen ta uredba dopolnjuje predlagano uredbo o strukturni reformi bank.

2.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Komisija je poleg zelene knjige o bančnem sistemu v senci 19. marca 2012 začela tudi javno posvetovanje. Prispevki deležnikov so bili obsežni in pomembni. Izražena sta bila splošna podpora za pobudo Komisije na tem področju in vedno večje soglasje, da sta potrebna nadzor in okrepljen regulativni okvir za obravnavo problemov, povezanih z bančnim sistemom v senci. Samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta o bančnem sistemu v senci je prav tako poudarilo pomen ustreznih ukrepov na tem področju. Poleg tega je Odbor za finančno stabilnost novembra 2012 pri pripravi mednarodnih priporočil v zvezi z bančnim sistemom v senci izvedel javno posvetovanje o zadevnih problemih na trgih poslov financiranja vrednostnih papirjev, med drugim o pomanjkanju preglednosti. V okviru tega posvetovanja se je izkazalo, da obstaja široka podpora za večjo preglednost na trgih posojanja vrednostnih papirjev in repo poslov, pri čemer je veliko vprašanih predlagalo upoštevanje obstoječih zahtev glede poročanja in drugih razpoložljivih tržnih podatkov. Veliko deležnikov se je tudi strinjalo, da so repozitoriji sklenjenih poslov verjetno najbolj učinkovit način za zbiranje celovitih podatkov o trgih repo poslov in posojanja vrednostnih papirjev.

Bolj ciljno usmerjeno javno posvetovanje o različnih vprašanjih v zvezi s kolektivnimi naložbenimi podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) je bilo izvedeno leta 2012, ko se je deležnike zlasti spraševalo o potrebi po povečanju zahtev glede preglednosti za investicijske sklade. Komisija je prejela številne informacije o trenutnih standardih preglednosti v sektorju upravljanja premoženja, kot tudi stališča o možnih načinih izboljšanja preglednosti za vlagatelje.

Ta pobuda odraža tudi razprave z vsemi glavnimi deležniki, vključno z regulatorji vrednostnih papirjev in bančništva, ECB in vsemi vrstami udeležencev na trgu. Upoštevana so stališča, predložena v okviru javnega posvetovanja v zvezi z bančnim sistemom v senci iz leta 2012. K predložitvi stališč so bile pozvane tudi države članice.

Medsektorska usmerjevalna skupina o strukturni bančni reformi je bila ustanovljena marca 2013 in vključuje predstavnike iz generalnih direktoratov COMP, ECFIN, EMPL, ENTR, JUST, MARKT, SG, SJ, TAXUD in JRC. Usmerjevalna skupina za oceno učinka se je sestala marca 2013, aprila 2013 in septembra 2013 ter je podprla delo v zvezi z oceno učinka. O osnutku ocene učinka se je 16. oktobra 2013 razpravljalo z odborom Komisije za oceno učinka. Po negativnem mnenju je bila decembra 2013 predložena revidirana ocena učinka.

Ocena učinka opredeljuje tri glavne težave v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev, in sicer dejstva, da regulatorji ne morejo učinkovito spremljati uporabe poslov financiranja vrednostnih papirjev, da obstaja nevarnost uporabe nekaterih poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki škoduje vlagateljem v sklade, ter da ponovna zastava spreminja pravna in ekonomska tveganja na trgu. Osnova vseh teh težav so glavni problemi, ki jih je opredelil tudi Odbor za finančno stabilnost, in sicer pomanjkanje celovitih (rednih in podrobnih) podatkov o poslih financiranja vrednostnih papirjev ter tveganje, da posli financiranja vrednostnih papirjev ustvarjajo nasprotje interesov med upravitelji skladov in vlagatelji v sklade.

Ocena učinka zaključuje, da je za odpravo ugotovljenih problemov potrebna kombinacija različnih ukrepov, vključno s poročanjem o poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov, razkritjem uporabe poslov financiranja vrednostnih papirjev vlagateljem v sklade in potrebo po predhodnem soglasju za ponovno zastavo finančnih instrumentov ter s tem, da se ti finančni instrumenti, preden se lahko izvede ponovna zastava, prenesejo na račun, odprt v imenu nasprotne stranke prejemnice. To bo zagotovilo ustrezen nadzor in pravno urejenost dejavnosti bančnega sistema v senci pri uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev. Sama uporaba poslov financiranja vrednostnih papirjev ne bo prepovedana niti omejena s posebnimi omejitvami, bo pa preglednejša. Za izbrane možnosti se ne pričakuje, da bodo povzročile strukturne učinke na trgu poslov financiranja vrednostnih papirjev. Izbrane možnosti bodo povečale stroške poročanja za nasprotne stranke, vendar bodo to povečanje odtehtale koristi večje preglednosti za pristojne organe, stranke, vlagatelje in družbo na splošno.

3.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlog je člen 114(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ki dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje nacionalnih predpisov s ciljem vzpostavitve in delovanja notranjega trga.

Priporočila Odbora za finančno stabilnost in razvoj dogodkov, ki bo predvidoma sledil strukturni reformi bančnega sektorja Unije, bodo verjetno pritegnili pozornost regulativnih organov držav članic, ki nameravajo obravnavati potrebo po večji preglednosti v zvezi z dejavnostmi, ki bi se lahko iz reguliranih bančnih skupin prenesle v bančni sistem v senci, kjer imajo nadzorni organi morda manj možnosti za nadzorovanje. Zato so potrebna enotna pravila o preglednosti, da se poveča finančna stabilnost, zaščitijo vlagatelji, okrepi čezmejno opravljanje storitev ter preprečijo regulativna arbitraža in ustvarjanje ovir za nemoteno delovanje notranjega trga zaradi različnih nacionalnih ukrepov.

3.2.Subsidiarnost

EU v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PDEU na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, ukrepa samo, če in v kolikor ciljev predlaganega ukrepa ne morejo zadovoljivo doseči same države članice ter je mogoče ta cilj zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje doseči na ravni EU.

Cilj tega predloga je zagotoviti preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev, ponovne zastave in drugih struktur financiranja. Medsebojne povezanosti teh dejavnosti bančništva v senci na notranjem trgu in njihov sistemski značaj zahtevajo usklajeno ukrepanje Unije.

Večina poslov financiranja vrednostnih papirjev in dejavnosti ponovne zastave poteka čezmejno med subjekti, ki pogosto nimajo sedežev v isti jurisdikciji, ter vključujejo sredstva in valute, izdane v različnih jurisdikcijah. Da se zajame širok nabor poslov ter zakonodajnim organom na nacionalni ravni in na ravni Unije omogoči celovit pregled trgov poslov financiranja vrednostnih papirjev po vsej EU, je potrebno najmanj ukrepanje na ravni Unije. Učinkovitost ukrepov, ki bi jih na samostojen in neusklajen način izvedle posamezne države članice, bi bila verjetno zelo omejena, saj bi lahko takšni ukrepi zajeli le del trga. Glede na sistemski učinek težav pa bi lahko imelo neusklajeno ukrepanje zaradi tveganja, da pride do razdrobljenosti podatkov in neskladij, celo nasproten učinek. Samo zbirni podatki na ravni Unije lahko zagotovijo potrebno makroekonomsko sliko, ki jo zahteva spremljanje uporabe poslov financiranja vrednostnih papirjev.

Kar zadeva investicijske sklade, ima evropski sektor investicijskih skladov pomembno čezmejno razsežnost. Delež čezmejnega premoženja celotnega sektorja evropskih investicijskih skladov (upravljana sredstva KNPVP in ne-KNPVP) se je v zadnjem desetletju več kot podvojil. Od leta 2012 približno eden od dveh vlagateljev kupi sklad, ki nima sedeža v njegovi državi stalnega prebivališča. Zato je pomembno, da se standardi zaščite vlagateljev uporabljajo enako po vsej EU za zagotovitev, da imajo vsi evropski vlagatelji koristi od potrebne preglednosti v zvezi z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev.

3.3.Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 PDEU vsebina in oblika ukrepa EU ne smeta presegati tega, kar je potrebno za uresničevanje ciljev pogodb.

Ker se druga področja ne bodo urejala, temveč se bo samo uvedla preglednost za posle z vrednostnimi papirji, ponovno zastavo in druge strukture financiranja, je predlog omejen na ukrepe, potrebne za omogočanje učinkovitega preprečevanja tveganj, ki jih predstavljajo subjekti iz bančnega sistema v senci.

V uredbi se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

3.4.Podrobna obrazložitev predloga

Predlagana uredba vsebuje ukrepe, ki obravnavajo poročanje o poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov (poglavji II in III), zahteve glede poročanja za sklade (poglavje IV) in zahteve za nasprotne stranke, ki se ukvarjajo s ponovno zastavo (poglavje V). Preostala poglavja, in sicer o področju uporabe in opredelitvah (poglavje I), nadzoru in pristojnih organih (poglavje VI), odnosih s tretjimi državami (poglavje VII), upravnih sankcijah in ukrepih (poglavje VIII) ter pregledu in končnih določbah (poglavji IX in X), se uporabljajo za vse te dele.

V tem oddelku so na kratko opisani glavni sestavni deli te uredbe.

3.4.1.Področje uporabe predloga (poglavje I)

Cilj te uredbe je okrepitev finančne stabilnosti v EU s povečanjem preglednosti nekaterih tržnih dejavnosti, kot so posli financiranja vrednostnih papirjev, ponovna zastava in druge strukture financiranja z enakim ekonomskim učinkom, kot ga imajo posli financiranja vrednostnih papirjev. Uporablja se za vse nasprotne stranke na trgih poslov financiranja vrednostnih papirjev, investicijske sklade, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES in Direktivi 2011/61/EU, in vse nasprotne stranke, ki se ukvarjajo s ponovno zastavo. Predlagana uredba zajema vse finančne instrumente, ki se uporabljajo za zavarovanje s premoženjem, kakor so navedeni v oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES.

3.4.2.Preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev, vključno z registracijo in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov (poglavji II in III)

Ta uredba vzpostavlja okvir Unije, v skladu s katerim bodo finančne ali nefinančne nasprotne stranke pri poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov učinkovito poročale o podrobnostih posla. Te informacije se bodo shranjevale centralno ter bodo zlahka in neposredno dostopne zadevnim organom, npr. ESMA, ESRB in ESCB, za namen opredelitve in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, ki so povezana z dejavnostmi bančnega sistema v senci, s strani reguliranih in nereguliranih subjektov. Te določbe so v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost, v katerih je navedeno, da bi se morale jurisdikcije odločiti o najustreznejšem načinu zbiranja podatkov ter, kjer je to primerno, za osnovo uporabiti obstoječe postopke zbiranja podatkov in tržne infrastrukture. Odbor za finančno stabilnost navaja tudi, da bi bili repozitoriji sklenjenih poslov verjetno učinkovit način zbiranja takšnih podatkov.

To poročanje bi moralo, kolikor je to mogoče, povzročiti čim manj operativnih stroškov za udeležence na trgu, zato bi moralo temeljiti na že obstoječih infrastrukturah in postopkih. ESMA bi morala pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati obstoječe standarde, določene z Uredbo 648/2012/ES, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, in njihov prihodnji razvoj.

3.4.3.Preglednost za vlagatelje (poglavje IV)

Nove določbe o preglednosti v zvezi z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, ki jih določa ta uredba, so tesno povezane z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU, saj ti direktivi tvorita pravni okvir, ki ureja vzpostavitev, upravljanje in trženje kolektivnih naložbenih podjemov. Da bi vlagateljem omogočili seznanjenost s tveganji, ki so povezana z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, bi morali upravitelji skladov vključevati podrobne informacije o vsaki uporabi teh tehnik v redna poročila. Obstoječa periodična poročila, ki jih morajo pripravljati družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP in upravitelji AIF, bodo dopolnjena s temi dodatnimi informacijami o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja. Zadevna nova pravila o preglednosti dopolnjujejo določbe iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU o UAIS. Ta nova enotna pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja bi se morala uporabljati poleg tistih iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU. Te določbe so v skladu s priporočili Odbora za finančno stabilnost, v skladu s katerimi bi morali organi pregledati zahteve za poročanje končnim vlagateljem s strani upraviteljev skladov glede na predlog Odbora za finančno stabilnost in preučiti, ali je treba odpraviti kakšne pomanjkljivosti.

3.4.4.Preglednost ponovne zastave (poglavje V)

Da bi povečali pogodbeno in operativno preglednost, bi bilo treba za nasprotne stranke, ki opravljajo ponovno zastavo, uvesti minimalne zahteve za informacije. Vsaka ponovna zastava bi torej morala potekati samo z izrecnim poznavanjem povezanih tveganj in predhodnim soglasjem nasprotne stranke ponudnice v pogodbenem sporazumu ter bi se morala ustrezno odražati v računih vrednostnih papirjev. Nasprotna stranka, ki prejme finančne instrumente kot zavarovanje s premoženjem, jih bo lahko ponovno zastavila le z izrecnim soglasjem nasprotne stranke ponudnice in šele potem, ko jih bo prenesla na svoj račun. To zahtevo je treba razumeti ob upoštevanju Direktive 2002/47/ES in Direktive 2004/39/ES. V priporočilih Odbora za finančno stabilnost je navedeno, da bi morali organi zagotoviti, da predpisi o sredstvih strank zagotavljajo zadostno razkritje strankam o ponovni zastavi, da bi stranke razumele tveganja. Ta uredba je skladna s tem priporočilom.

3.4.5.Nadzor in pristojni organi (poglavje VI)

Predlagana uredba določa pravila za imenovanje pristojnih organov za različne namene, vključno z izdajo dovoljenja, registracijo, nadzorom in izvrševanjem ukrepov glede poročanja o poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov in ukvarjanja s ponovno zastavo. Ko države članice ESMA sporočijo ustrezne informacije, ta objavi seznam pristojnih organov in ga stalno posodablja na svoji spletni strani.

Ta uredba za nadzor skladnosti s pravili o preglednosti investicijskega sklada pooblašča pristojne organe, ki so že imenovani s strani držav članic na podlagi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ter Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov. Poročanje in spoštovanje pravil o ponovni zastavi bi morali nadzorovati pristojni organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 16 te uredbe.

3.4.6.Odnosi s tretjimi državami (poglavje VII)

Glede na globalno naravo poslov financiranja vrednostnih papirjev morajo imeti ustrezni organi različnih jurisdikcij dostop do podatkov, shranjenih v repozitorijih sklenjenih poslov, ki se nahajajo v drugih jurisdikcijah. Da bi zagotovili medsebojen, neposreden dostop do podatkov s strani ustreznih organov, člen 19 te uredbe pooblašča Komisijo za sklepanje sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, če je zagotovljeno varovanje poklicne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi izmenjavajo s tretjimi osebami.

3.4.7.Upravne sankcije in ukrepi (poglavje VIII)

Države članice morajo zagotoviti, da je za kršitve predlagane uredbe mogoče uporabiti ustrezne upravne sankcije in ukrepe. V ta namen morajo pristojni organi imeti na voljo minimalen sklop upravnih sankcij in ukrepov, vključno z odvzemom dovoljenja, javnimi opozorili, razrešitvijo vodstva, vračilom dobička, ustvarjenega s kršitvami te uredbe, kadar ga je mogoče določiti, in upravnimi kaznimi. Pri določitvi vrste in višine sankcij morajo pristojni organi upoštevati več meril iz Uredbe, vključno z velikostjo in finančno trdnostjo odgovorne osebe, učinkom kršitve in sodelovanjem odgovorne osebe. Predlagana uredba posameznim državam članicam ne preprečuje, da določijo višje standarde.

3.4.8.Pregled (poglavje IX)

Sprejetje te uredbe bi predstavljalo prvi sklop pravil o preglednosti v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev, drugimi strukturami financiranja in ponovno zastavo na ravni EU. Zato je pomembno oceniti, ali so se zgoraj opisani ukrepi izkazali kot učinkovit in uspešen način za doseganje večje preglednosti teh dejavnosti. Zato bo Komisija tri leta po začetku veljavnosti te uredbe poročala o ustreznosti ukrepov glede preglednosti in po potrebi predložila spremenjen predlog.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančni in proračunski učinek predloga je naveden v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

2014/0017 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 9 ,

po posvetovanju z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov 10 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svetovna finančna kriza, ki se je začela leta 2008, je razkrila pomembne zakonodajne vrzeli, neučinkovit nadzor, nepregledne trge in preveč kompleksne proizvode v finančnem sistemu. Unija je sprejela številne ukrepe za zagotovitev zanesljivejšega in stabilnejšega bančnega sistema, vključno z okrepitvijo kapitalskih zahtev, pravili za boljše upravljanje in nadzor ter režimi reševanja. V tem okviru je odločilnega pomena tudi napredek pri vzpostavljanju bančne unije. Vendar je kriza prav tako razkrila, da je treba izboljšati preglednost in spremljanje tudi na področjih, kjer potekajo nebančne kreditne dejavnosti, v t.i. „bančnem sistemu v senci“, in ne le v tradicionalnem bančnem sektorju.

(2)V okviru njunega dela za omejitev bančnega sistema v senci sta Odbor za finančno stabilnost in Evropski odbor za sistemska tveganja opredelila tveganja, ki jih predstavljajo posli financiranja vrednostnih papirjev. Posli financiranja vrednostnih papirjev omogočajo večanje finančnega vzvoda, procikličnosti in medsebojne povezanosti na finančnih trgih. Zlasti pomanjkanje preglednosti pri uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja je zakonodajalcem in nadzornikom ter vlagateljem preprečilo, da bi pravilno ocenili in spremljali zadevna bančnim podobna tveganja in stopnjo medsebojne povezanosti finančnega sistema v obdobju pred in med finančno krizo. Ob upoštevanju navedenega je Odbor za finančno stabilnost 29. avgusta 2013 sprejel okvir politike za obravnavanje tveganj bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih. Tega so nato septembra 2013 potrdili voditelji skupine G20.

(3)Komisija je marca 2012 objavila zeleno knjigo o bančnem sistemu v senci. Na podlagi številnih povratnih informacij in ob upoštevanju razvoja dogodkov na mednarodni ravni je Komisija 4. septembra 2013 objavila sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu o bančnem sistemu v senci 11 . V sporočilu je poudarjeno, da je zaradi zapletene in nepregledne narave poslov financiranja vrednostnih papirjev težko identificirati nasprotne stranke in spremljati koncentracijo tveganj. To vodi tudi v kopičenje prevelikega finančnega vzvoda v finančnem sistemu.

(4)Strokovna skupina na visoki ravni, ki ji predseduje Erkki Liikanen, je oktobra 2012 sprejela poročilo o strukturnih reformah v bančnem sektorju Unije. Med drugim je v njem obravnavana interakcija med tradicionalnim bančnim sistemom in bančnim sistemom v senci. Poročilo priznava tveganja dejavnosti bančništva v senci, kot sta velik finančni vzvod in procikličnost, ter poziva k zmanjšanju medsebojne povezanosti bank in bančnega sistema v senci, ki je bila vir okužbe pri sistemski bančni krizi. V poročilu so predlagani tudi nekateri strukturni ukrepi za obravnavo preostalih pomanjkljivosti v bančnem sektorju Unije.

(5)Strukturne reforme bančnega sistema Unije so obravnavane v ločenem zakonodajnem predlogu. Vendar bi lahko zaradi uvedbe strukturnih ukrepov za banke prišlo do prenosa nekaterih dejavnosti na manj regulirana področja, na primer bančni sistem v senci. Zaradi tega bi morale zakonodajni predlog za strukturne reforme bančnega sektorja Unije spremljati zavezujoče zahteve glede preglednosti in poročanja za posle financiranja vrednostnih papirjev iz te uredbe. Pravila o preglednosti iz te uredbe dopolnjujejo pravila o strukturni reformi v Uniji.

(6)Ta uredba je odziv na potrebo po okrepitvi preglednosti finančnih trgov vrednostnih papirjev in posledično finančnega sistema. Zaradi zagotovitve enakih konkurenčnih pogojev in mednarodnega približevanja ta uredba upošteva priporočila Odbora za finančno stabilnost. Z njo se vzpostavlja okvir Unije, ki omogoča učinkovito poročanje informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev repozitorijem sklenjenih poslov in vlagateljem. To potrebo po mednarodnem približevanju še krepi verjetnost, da se bodo po strukturni reformi bančnega sektorja Unije dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo tradicionalne banke, prenesle na bančni sistem v senci ter vključevale finančne in nefinančne subjekte. Torej bi se lahko preglednost za zakonodajalce in nadzornike v zvezi s temi dejavnostmi še zmanjšala, kar bi jim preprečevalo ustrezen pregled nad tveganji, povezanimi s posli financiranja vrednostnih papirjev. To bi samo še poglobilo že uveljavljene povezave med reguliranim bančnim sektorjem in bančnim sistemom v senci na posameznih trgih.

(7)Da bi se odzvale na probleme, ki jih je Odbor za finančno stabilnost izpostavil v svojih priporočilih, in predviden razvoj dogodkov po strukturni reformi bančnega sektorja Unije, bi države članice verjetno sprejele različne nacionalne ukrepe, ki bi lahko povzročili ovire za nemoteno delovanje notranjega trga ter škodovali udeležencem na trgu in finančni stabilnosti. Poleg tega pomanjkanje usklajenih pravil glede preglednosti nacionalnim organom otežuje primerjavo podatkov na mikro ravni, ki izvirajo iz različnih držav članic, ter tako razumevanje realnih tveganj, ki jih posamezni udeleženci na trgu pomenijo za sistem. Potrebno je torej preprečiti nastanek takih izkrivljanj in ovir v Uniji. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot se razlaga v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije.

(8)Nova pravila o preglednosti zato določajo poročanje o podrobnostih glede poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki so jih sklenili vsi udeleženci na trgu, ki so finančni ali nefinančni subjekti, vključno s sestavo osnovnega zavarovanja s premoženjem, če je osnovno zavarovanje s premoženjem na voljo za uporabo ali je bilo uporabljeno, in uporabljenimi odbitki. Zaradi učinkovitosti bi morali biti zadevni operativni stroški udeležencev na trgu čim manjši, torej bi morala nova pravila graditi na že obstoječih infrastrukturah in postopkih. Zato je pomembno, da je ta pravni okvir, kolikor je to mogoče, enak tistemu iz Uredbe (EU) št. 648/2012/ES Evropskega parlamenta in Sveta 12  v zvezi s sporočanjem pogodb o izvedenih finančnih instrumentih repozitorijem sklenjenih poslov, ki so bili registrirani v ta namen. To bi moralo tudi omogočiti, da repozitoriji sklenjenih poslov, ki imajo dovoljenje v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012, opravljajo naloge repozitorija v skladu z novimi pravili, če seveda izpolnjujejo nekatera dodatna merila.

(9)Posledično bodo informacije o tveganjih v zvezi s trgi financiranja vrednostnih papirjev centralno shranjene ter enostavno in neposredno dostopne, med drugim Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropskemu bančnemu organu (EBA), Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), zadevnim pristojnim organom, Evropskemu odboru za sistemska tveganja (ESRB) in zadevnim centralnim bankam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), vključno z Evropsko centralno banko (ECB), za namen opredelitve in spremljanja tveganj za finančno stabilnost, povezanih z dejavnostmi bančništva v senci s strani reguliranih in nereguliranih subjektov. ESMA bi morala pri pripravi regulativnih tehničnih standardov iz te uredbe ali predlogih za njihovo revizijo upoštevati obstoječe standarde iz člena 9 Uredbe št. 648/2012/ES, ki ureja repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih, in njihov prihodnji razvoj ter zagotoviti, da imajo zadevni pristojni organi, ESRB in zadevne centralne banke ESCB, vključno z ECB, neposreden in takojšen dostop do vseh informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog.

(10)Ne glede na določbe kazenske ali davčne zakonodaje, lahko pristojni organi, ESMA in drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organ, uporabijo prejete zaupne informacije samo za izvajanje svojih dolžnosti in opravljanje svojih funkcij. Vendar to ne bi smelo onemogočiti nacionalnim organom, ki so pristojni za preprečevanje, preiskovanje in odpravo primerov slabega upravljanja, da v skladu z nacionalno zakonodajo opravljajo svoje naloge.

(11)Posle financiranja vrednostnih papirjev v velikem obsegu uporabljajo upravitelji skladov za učinkovito upravljanje portfeljev. Ta uporaba lahko pomembno vpliva na uspešnost teh skladov. Uporabljajo se lahko za izpolnitev naložbenih ciljev ali za povečanje donosa. Upravitelji lahko uporabljajo tudi druge strukture financiranja, ki imajo enak učinek kot posli financiranja vrednostnih papirjev. Te druge strukture financiranja vključujejo zamenjave skupnih donosov, zamenjave likvidnosti ali zamenjave zavarovanja s premoženjem. Upravitelji skladov jih pogosto uporabljajo tudi pri izvajanju nekaterih strategij ali za povečanje donosov. Poslom financiranja vrednostnih papirjev in drugim strukturam financiranja je skupno to, da povečujejo splošen profil tveganja sklada, njihova uporaba pa ni ustrezno razkrita vlagateljem. Ključnega pomena je zagotoviti, da lahko vlagatelji v take sklade sprejemajo odločitve na podlagi ustrezne obveščenosti ter ocenijo splošno tveganje in profil donosa investicijskih skladov.

(12)Zaradi naložb na podlagi nepopolnih ali netočnih informacij glede naložbene strategije sklada lahko vlagatelji utrpijo pomembne izgube. Zato je bistvenega pomena, da investicijski skladi razkrijejo vse ustrezne informacije, povezane z njihovo uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev. Poleg tega je popolna preglednost zlasti pomembna na področju investicijskih skladov, saj je vse premoženje, ki se uporablja pri poslih financiranja vrednostnih papirjev, v lasti vlagateljev v sklade in ne upraviteljev skladov. Popolno razkritje glede poslov financiranja vrednostnih papirjev je zato ključen instrument za zaščito pred morebitnim nasprotjem interesov.

(13)Nova pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja so tesno povezana z Direktivo 2009/65/ES 13 in Direktivo 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 14 , saj ti direktivi tvorita pravni okvir, ki ureja vzpostavitev, upravljanje in trženje kolektivnih naložbenih podjemov.

(14)Kolektivni naložbeni podjemi lahko delujejo kot kolektivni naložbeni podjemi za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP), ki jih upravljajo upravitelji KNPVP, kot naložbena podjetja, ki so jim izdana dovoljenja v skladu z Direktivo 2009/65/ES, ali kot alternativni investicijski skladi (v nadaljnjem besedilu: AIS), ki jih upravljajo upravitelji alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), ki jim je bilo izdano dovoljenje ali so bili registrirani v skladu z Direktivo 2011/61/EU. Ta nova pravila o preglednosti dopolnjujejo določbe navedenih direktiv. Zato bi se morala ta nova enotna pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja uporabljati poleg tistih iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU.

(15)Da bi vlagateljem omogočili seznanjenost s tveganji, ki so povezana z uporabo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, bi morali upravitelji skladov vključevati podrobne informacije o vsaki uporabi teh tehnik v redna poročila. Obstoječa periodična poročila, ki jih morajo pripravljati družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP in upravitelji AIS, bi morala biti dopolnjena z dodatnimi informacijami o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja.

(16)Naložbena politika sklada glede poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja bi morala biti jasno navedena v predpogodbenih dokumentih, na primer v prospektu za sklade KNPVP in v predpogodbenem razkritju informacij vlagateljem v AIS. To bi moralo zagotoviti, da vlagatelji razumejo in upoštevajo povezana tveganja, preden se odločijo za naložbo v določen KNPVP in AIS.

(17)Ponovna zastava zagotavlja likvidnost in nasprotni stranki omogoča zmanjšanje stroškov financiranja. Vendar pa ustvarja kompleksne verige zavarovanja s premoženjem med tradicionalnim bančništvom in bančnim sistemom v senci, zaradi česar prihaja do tveganj za finančno stabilnost. Pomanjkanje preglednosti glede tega, v kolikšni meri so bili finančni instrumenti, ki so bili uporabljeni za zavarovanje s premoženjem, predmet ponovne zastave, in glede zadevnih tveganjih v primeru stečaja lahko ogrozijo zaupanje v nasprotne stranke in povečajo tveganja za finančno stabilnost.

(18)Ta uredba določa pravila o informacijah za nasprotne stranke o ponovni zastavi, ki ne bi smela vplivati na uporabo sektorskih pravil, prilagojenih posebnim akterjem, strukturam in okoliščinam. Zato bi se morala pravila o ponovni zastavi iz te uredbe uporabljati za, na primer, sklade in depotne družbe samo, v kolikor ne obstajajo strožja pravila o ponovni uporabi v zakonodajnem okviru za investicijske sklade, ki predstavlja lex specialis in ima prednost pred pravili iz te uredbe. Zlasti ta uredba ne bi smela posegati v katero koli določbo, ki omejuje zmožnost nasprotnih strank za ukvarjanje s ponovno zastavo finančnih instrumentov, ki jih nasprotne stranke ali osebe, ki niso nasprotne stranke, zagotovijo kot zavarovanje s premoženjem.

(19)Za zagotovitev, da nasprotne stranke spoštujejo obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe, in da se jih podobno obravnava po vsej Uniji, bi bilo treba zagotoviti upravne sankcije in ukrepe, ki so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni. Zato bi morale upravne sankcije in ukrepi iz te uredbe izpolnjevati nekatere bistvene zahteve v zvezi z naslovniki, merili, ki jih je treba upoštevati pri uporabi sankcije ali ukrepa, objavo sankcij ali ukrepov, ključnimi pristojnostmi za sankcioniranje in višino upravnih denarnih kazni. Primerno je, da se ukrepi in sankcije iz Direktive 2009/65/ES in Direktive 2011/61/EU uporabljajo za kršitve obveznosti v zvezi s preglednostjo investicijskih skladov na podlagi te uredbe.

(20)S tehničnimi standardi v sektorju finančnih storitev bi bilo treba zagotoviti dosledno usklajenost in ustrezno zaščito deponentov, vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA organ z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se ji zaupa priprava osnutkov regulativnih tehničnih in izvedbenih standardov, ki ne vključujejo odločitev politik. ESMA bi morala pri pripravi tehničnih standardov zagotoviti učinkovite upravne in poročevalske postopke. Komisija pa bi morala biti pooblaščena za sprejetje regulativnih tehničnih standardov z delegiranimi akti v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 15 na naslednjih področjih: podrobnosti o različnih vrstah poslov financiranja vrednostnih papirjev, podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo repozitorija sklenjenih poslov ter pogostost in podrobnosti glede objave podatkov repozitorijev sklenjenih poslov in dostopa do teh podatkov.

(21)Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov, ki jih pripravi ESMA, z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije in v skladu s postopkom iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi z obliko in pogostostjo poročil, obliko vloge za registracijo repozitorija sklenjenih poslov ter postopki in obrazci za izmenjavo informacij o sankcijah z ESMA.

(22)Komisijo bi bilo treba pooblastiti za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s spremembo seznama subjektov, ki bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe te uredbe, da se ne bi omejile njihove pristojnosti za izpolnjevanje nalog v skupnem interesu, ter v zvezi s posebnimi podrobnostmi glede opredelitev pojmov, vrsto pristojbin, zadevami, za katere je treba plačati pristojbine, zneskom pristojbin in načinom njihovega plačila s strani repozitorijev sklenjenih poslov ter spremembo Priloge, da se posodobijo informacije o poslih financiranja vrednostnih papirjev in drugih strukturah financiranja ter informacije za vlagatelje. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(23)Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba za namene priznavanja repozitorijev sklenjenih poslov v tretjih državah na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje sklepov o oceni pravil tretjih držav.

(24)V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno in primerno, da se zagotovi preglednost nekaterih tržnih dejavnosti, na primer poslov financiranja vrednostnih papirjev, ponovne zastave in po potrebi drugih struktur financiranja, ter omogoči spremljanje in prepoznavanje zadevnih tveganj za finančno stabilnost. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zastavljenih ciljev.

(25)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravico do obrambe in načelo ne bis in idem, svobodo gospodarske pobude, pravico do premoženja, pravico do učinkovitega pravnega sredstva in do nepristranskega sojenja. To uredbo je treba uporabljati skladno s temi pravicami in načeli –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev, drugih struktur financiranja in ponovne zastave.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za:

(a)nasprotno stranko pri poslu financiranja vrednostnih papirjev, ki je ustanovljena:

(1)v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)v tretji državi, če se posel financiranja vrednostnih papirjev sklene v sklopu poslovanja podružnice v EU;

(b)družbe za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) in investicijske družbe KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES;

(c)upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS), ki so pridobili dovoljenje v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(d)nasprotno stranko, ki se ukvarja s ponovno zastavo in je ustanovljena:

(1)v Uniji, vključno z vsemi njenimi podružnicami, ne glede na to, kje se nahajajo;

(2)v tretji državi, in sicer v enem od naslednjih primerov:

(i.)ponovna zastava se izvede v sklopu poslovanja podružnice v EU;

(ii.)ponovna zastava zadeva finančne instrumente, ki jih je nasprotna stranka, ustanovljena v Uniji, ali podružnica v EU nasprotne stranke, ustanovljene v tretji državi, uporabila za zavarovanje s premoženjem.

2.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)članice ESCB in druge organe držav članic, ki opravljajo podobne funkcije, ter druge javne organe Unije, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali posredujejo pri upravljanju javnega dolga;

(b)Banko za mednarodne poravnave.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo seznama iz odstavka 2 tega člena.

Člen 3

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„repozitorij sklenjenih poslov“ pomeni pravno osebo, ki centralno zbira in vzdržuje evidence o poslih financiranja vrednostnih papirjev;

2.„nasprotne stranke“ pomenijo „finančne nasprotne stranke“ in „nefinančne nasprotne stranke“, kot so opredeljene v točkah (8) in (9) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012, ter „CNS“, kot je opredeljena v točki (1) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

3.„ustanovljen“ pomeni:

(a)če je nasprotna stranka fizična oseba, njen sedež;

(b)če je nasprotna stranka pravna oseba, njen statutarni sedež;

(c)če nasprotna stranka v skladu z nacionalno zakonodajo nima statutarnega sedeža, njen sedež;

4.„podružnica“ pomeni poslovno enoto, razen sedeža, ki je del nasprotne stranke in nima pravne osebnosti;

5.„posoja vrednostnih papirjev ali blaga“ in „izposoja vrednostnih papirjev ali blaga“ pomenita vsak posel, pri katerem nasprotna stranka prenese vrednostne papirje ali blago in kjer se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje ali enakovredno blago na dogovorjen dan v prihodnosti ali na zahtevo prenosnika, pri čemer gre s strani nasprotne stranke, ki prenaša vrednostne papirje ali blago, za posojo vrednostnih papirjev ali blaga, in s strani nasprotne stranke, na katero se ti prenesejo, za izposojo vrednostnih papirjev ali blaga;

6.„posel financiranja vrednostnih papirjev“ pomeni:

–„repo posel“, kot je opredeljen v točki (83) člena 4 Uredbe (EU) št. 575/2013;

–„posojo vrednostnih papirjev ali blaga“ in „izposojo vrednostnih papirjev ali blaga“;

–    vsak posel z enakim ekonomskim učinkom in podobnimi tveganji, zlasti posel nakupa in ponovne prodaje ali posel prodaje in ponovnega nakupa;

7.„ponovna zastava“ pomeni uporabo finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem, s strani nasprotne stranke prejemnice v lastnem imenu in za lasten račun ali za račun druge nasprotne stranke;

8.„finančni instrumenti“ pomenijo finančne instrumente, kot so opredeljeni v oddelku C Priloge I Direktive 2004/39/ES;

9.„druge strukture financiranja“ pomenijo vse instrumente ali ukrepe, katerih učinek je enakovreden poslu financiranja vrednostnih papirjev;

10.„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006.

Da bi se upošteval razvoj tržnih praks in tehnološki napredek, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 o ukrepih za podrobno opredelitev vrst poslov, ki imajo enakovreden ekonomski učinek in vsebujejo podobna tveganja kot posli financiranja vrednostnih papirjev iz točke (6).

Poglavje II

Preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev

Člen 4

Obveznost poročanja in zaščita v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev

1.Nasprotne stranke pri poslih financiranja vrednostnih papirjev poročajo o podrobnostih takih poslov repozitoriju sklenjenih poslov, ki je registriran v skladu s členom 5 ali priznan v skladu s členom 19. O podrobnostih se poroča najpozneje na delovni dan po sklenitvi, spremembah ali zaključku posla.

Obveznost poročanja velja za posle financiranja vrednostnih papirjev, ki:

(a)so bili sklenjeni pred datumom iz drugega pododstavka člena 29 in na zadevni datum ostajajo neporavnani;

(b)se sklenejo po datumu iz drugega pododstavka člena 29.

Nasprotna stranka, za katero velja obveznost poročanja, lahko poročanje o podrobnostih poslov financiranja vrednostnih papirjev poveri komu drugemu.

2.Nasprotne stranke najmanj deset let po zaključku posla hranijo evidence o vseh poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki so jih sklenile, spremenile ali zaključile.

3.Če repozitorij sklenjenih poslov za evidentiranje podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev ni na voljo, nasprotne stranke zagotovijo, da se ti podrobni podatki poročajo Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA).

V takih primerih ESMA zagotovi, da imajo vsi zadevni subjekti iz člena 12(2) dostop do vseh podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev, ki jih potrebujejo za izpolnitev svojih odgovornosti in nalog.

4.Repozitoriji sklenjenih poslov in ESMA spoštujejo zadevne pogoje glede zaupnosti, celovitosti in varstva informacij, prejetih v skladu s tem členom, ki so določeni v Uredbi (EU) št. 648/2012, zlasti členu 80 Uredbe (EU) št. 648/2012. Sklicevanja v navedenem členu na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 in „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ se razumejo kot sklicevanja na člen 4 te uredbe oziroma na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

5.Za nasprotno stranko, ki v imenu druge nasprotne stranke poroča repozitoriju sklenjenih poslov ali ESMA o podrobnostih poslov financiranja vrednostnih papirjev, ali za subjekt, ki o tem poroča v imenu nasprotne stranke, se šteje, da ne krši nobene omejitve o razkritju informacij, določene s pogodbo, zakonom ali drugim regulativnim ali upravnim predpisom.

6.Poročevalec ali njegovi direktorji ali zaposleni ne nosijo nobene odgovornosti, ki izhaja iz razkritja.

V primerih, ko je treba podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev poročati repozitoriju sklenjenih poslov v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 in to poročilo vsebuje podrobnosti iz odstavka 1 tega člena, se šteje, da je bila obveznost poročanja iz odstavka 1 tega člena izpolnjena.

7.Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev in v katerih je opredeljeno najmanj naslednje:

(a)stranke v poslu financiranja vrednostnih papirjev in, če je različen, upravičenec do pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega posla;

(b)znesek glavnice, valuta, vrsta, kakovost in vrednost zavarovanja s premoženjem, način zagotavljanja zavarovanja s premoženjem, kadar je to na voljo za ponovno zastavo, če je bila ta izvedena, kakršne koli zamenjave zavarovanja s premoženjem, odkupna obrestna mera ali provizija za posojilo, nasprotna stranka, odbitek, datum valute posla, datum zapadlosti in datum prve možne izvršitve posla.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.ESMA za zagotovitev enotnih pogojev uporabe odstavka 1 v tesnem sodelovanje z ESCB in ob upoštevanju njegovih potreb pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko in pogostost poročil iz odstavkov 1 in 3 za različne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev. 

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje III

Registracija in nadzor repozitorija sklenjenih poslov

Člen 5

Registracija repozitorija sklenjenih poslov

1.Repozitorij sklenjenih poslov se registrira pri ESMA za namene člena 4 pod pogoji in v skladu s postopkom iz tega člena.

Da se lahko registrira po tem členu, mora biti repozitorij sklenjenih poslov pravna oseba, ustanovljena v Uniji, in izpolnjevati zahteve iz členov 78 in 79 Uredbe (EU) št. 648/2012. Sklicevanja na člen 9 Uredbe (EU) št. 648/2012 se razumejo kot sklicevanja na člen 4 te uredbe.

2.Registracija repozitorija sklenjenih poslov velja za celotno ozemlje Unije.

3.Registriran repozitorij sklenjenih poslov ves čas izpolnjuje pogoje za registracijo. Repozitorij sklenjenih poslov brez nepotrebnega odlašanja ESMA sporoči vse pomembne spremembe glede pogojev za registracijo.

4.Repozitorij sklenjenih poslov predloži svojo vlogo za registracijo ESMA.

5.ESMA v 20 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je ta popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije. Potem ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem ustrezno uradno obvesti repozitorij sklenjenih poslov.

6.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti v zvezi z vlogo za registracijo iz odstavka 4.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.Da se zagotovijo enaki pogoji uporabe odstavka 1, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, ki določajo obliko vloge za registracijo iz odstavka 4.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Uradno obveščanje pristojnih organov in posvetovanje z njimi pred registracijo

(1)Če je repozitorij sklenjenih poslov, ki zaprosi za registracijo, subjekt, ki mu dovoljenje izda ali ga registrira pristojni organ v državi članici, kjer je ustanovljen, ESMA pred registracijo repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti navedeni pristojni organ in se z njim posvetuje.

(2)ESMA in zadevni pristojni organ izmenjata vse informacije, ki so potrebne za registracijo repozitorija sklenjenih poslov in za nadzorovanje tega, ali subjekt v državi članici, kjer je ustanovljen, upošteva pogoje v zvezi z registracijo ali izdajo dovoljenja.

Člen 7

Preučitev vloge

(1)ESMA v 40 delovnih dneh od uradnega obvestila iz člena 5(5) preuči vlogo za registracijo na podlagi skladnosti repozitorija sklenjenih poslov s tem poglavjem in sprejme izčrpno obrazložen sklep o registraciji ali sklep o zavrnitvi registracije.

(2)Sklep, ki ga ESMA izda v skladu s členom 1, začne veljati peti delovni dan po sprejetju.

Člen 8

Uradno obvestilo o sklepu ESMA v zvezi z registracijo

(1)Ko ESMA sprejme sklep o registraciji ali o zavrnitvi registracije ali o razveljavitvi registracije, o tem v petih delovnih dneh obvesti repozitorij sklenjenih poslov z izčrpno obrazložitvijo sklepa.

ESMA o svojem sklepu nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1).

(2)ESMA vse sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1, priglasi Komisiji.

(3)ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju sklepa iz odstavka 1.

Člen 9

Pooblastila ESMA

(1)Pooblastila, ki so na ESMA prenesena v skladu s členi 61 do 68, 73 in 74 Uredbe (EU) št. 648/2012, se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo.

Sklicevanja na člen 81(1) in (2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se razumejo kot sklicevanja na člen 12(1) oziroma člen 12(2) te uredbe.

(2)Pooblastila, ki so v skladu s členi 61 do 63 Uredbe (EU) št. 648/2012 prenesena na ESMA ali na njene uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabljajo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje poklicne skrivnosti odvetnikov.

Člen 10

Razveljavitev registracije

1.Brez poseganja v člen 73 Uredbe (EU) št. 648/2012 ESMA razveljavi registracijo repozitorija sklenjenih poslov, kadar:

(a)se repozitorij sklenjenih poslov izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve;

(b)je repozitorij sklenjenih poslov pridobil registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

(c)repozitorij sklenjenih poslov ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je bil registriran.

2.ESMA o sklepu o razveljavitvi registracije repozitorija sklenjenih poslov nemudoma uradno obvesti pristojni organ iz člena 6(1).

3.Če pristojni organ v državi članici, v kateri repozitorij izvaja storitve in dejavnosti, meni, da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 1, lahko od ESMA zahteva, da preveri, ali so pogoji za razveljavitev registracije zadevnega repozitorija izpolnjeni. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavila registracije zadevnega repozitorija sklenjenih poslov, mora to v celoti utemeljiti.

4.Pristojni organ iz odstavka 3 je organ iz člena 22 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 11

Nadomestila za nadzor

1.ESMA repozitorijem sklenjenih poslov zaračuna nadomestila v skladu s to uredbo in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi odstavka 2 tega člena. Ta nadomestila so sorazmerna s prometom zadevnega repozitorija sklenjenih poslov in v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom repozitorijev sklenjenih poslov ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 9(1) te uredbe v povezavi s členom 74 Uredbe (EU) št. 648/2012. Sklicevanja na člen 72(3) Uredbe (EU) št. 648/2012 se razumejo kot sklicevanja na odstavek 2 tega člena.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 27, da se natančneje opredelijo vrsta nadomestil, zadeve, za katere jih je treba plačati, njihova višina in način njihovega plačila.

Člen 12

Preglednost in razpoložljivost podatkov

1.Repozitorij sklenjenih poslov v rednih presledkih in na lahko dostopen način objavi skupne pozicije za posamezne vrste poslov financiranja vrednostnih papirjev, ki so mu bili sporočeni.

2.Repozitorij sklenjenih poslov zbira in hrani podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev in zagotovi, da imajo subjekti iz člena 81(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, Evropski bančni organ ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine neposreden in takojšen dostop do teh podrobnosti, da se jim omogoči izpolnjevanje njihovih odgovornosti in nalog.

3.Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA v tesnem sodelovanju z ESCB in ob upoštevanju potreb subjektov iz odstavka 2 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)pogostost in podrobnosti o skupnih pozicijah iz odstavka 1 ter podrobnosti o poslih financiranja vrednostnih papirjev iz odstavka 2;

(b)operativne standarde, potrebne za združitev in primerjavo podatkov med repozitoriji;

(c)podrobnosti o podatkih, do katerih imajo dostop subjekti iz odstavka 2.

Navedeni osnutki regulativnih tehničnih standardov zagotovijo, da iz podatkov, objavljenih v skladu z odstavkom 1, ni mogoče prepoznati strank v posameznem poslu financiranja vrednostnih papirjev.

ESMA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Poglavje IV

Preglednost za vlagatelje

Člen 13

Preglednost investicijskega sklada pri periodičnih poročilih

1.Družbe za upravljanje KNPVP, investicijske družbe KNPVP in UAIS obvestijo svoje vlagatelje o uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, in sicer:

(a)družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP ta podatek vključijo v svoja polletna in letna poročila iz člena 68 Direktive 2009/65/ES;

(b)UAIS te podatke vključijo v letno poročilo iz člena 22 Direktive 2011/61/EU.

2.Informacije o poslih financiranja vrednostnih papirjev in drugih strukturah financiranja vsebujejo vsaj podatke iz oddelka A Priloge.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo oddelka A Priloge, da se upoštevata razvoj tržnih praks in tehnološki napredek.

Člen 14

Preglednost investicijskega sklada pri predinvesticijskih dokumentih

1.V prospektu KNPVP iz člena 69 Direktive 2009/65/ES in razkritju s strani UAIS vlagateljem iz člena 24(1) in (3) Direktive 2011/61/EU so opredeljeni posli financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja, ki jih lahko uporabljajo družbe za upravljanje ali investicijske družbe KNPVP oziroma UAIS, ter vključena jasna izjava, da se te tehnike uporabljajo.

2.Prospekt in razkritje vlagateljem iz odstavka 1 obsegata najmanj podatke iz oddelka B Priloge.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 27 za spremembo oddelka B Priloge, da se upoštevata razvoj tržnih praks in tehnološki napredek.

Poglavje V

Preglednost ponovne zastave

Člen 15

Ponovna zastava finančnih instrumentov, prejetih kot zavarovanje s premoženjem

1.Nasprotne stranke imajo pravico do ponovne zastave, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)nasprotna stranka prejemnica je nasprotno stranko ponudnico ustrezno pisno obvestila o tveganju, ki je lahko povezano s podajo soglasja iz točke (b), zlasti o potencialnem tveganju v primeru neplačila nasprotne stranke prejemnice;

(b)nasprotna stranka ponudnica je predhodno podala izrecno soglasje, kar dokazuje podpis pisnega dogovora s strani nasprotne stranke ponudnice ali drug enakovreden mehanizem.

2.Nasprotne stranke uveljavljajo pravico do ponovne zastave, če so izpolnjeni vsaj vsi naslednji pogoji:

(a)ponovna zastava se opravi v skladu s pogoji, določenimi v pisnem sporazumu iz točke (b) odstavka 1;

(b)finančni instrumenti, prejeti kot zavarovanje s premoženjem, se prenesejo na račun, odprt v imenu nasprotne stranke prejemnice.

3.Ta člen ne posega v strožjo sektorsko zakonodajo, zlasti Direktivo 2011/61/EU in Direktivo 2009/65/ES.

Poglavje VI

Nadzor in pristojni organi

Člen 16

Imenovanje in pooblastila pristojnih organov

1.Za namene te uredbe so pristojni organi:

(a)za finančne nasprotne stranke pristojni organi iz točke (8) člena 2 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(b)za nefinančne nasprotne stranke pristojni organi iz člena 10(5) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(c)za CNS pristojni organi, imenovani v skladu s členom 22 Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)za centralne depotne družbe pristojni organi, imenovani v skladu s [CSDR];

(e)za investicijske sklade pristojni organi, imenovani v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU.

2.Pristojni organi izvajajo pooblastila, ki so nanje prenesena z določbami iz odstavka 1, in nadzorujejo spoštovanje obveznosti iz te uredbe.

3.Pristojni organi iz točke (e) odstavka 1 tega člena spremljajo KNPVP ali AIS, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da preverijo, da ti ne uporabljajo poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, razen če spoštujejo člena 13 in 14.

Člen 17

Sodelovanje med pristojnimi organi

1.Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo med seboj ter si izmenjavajo informacije za namene opravljanja svojih dolžnosti v skladu s to uredbo, zlasti za odkrivanje in odpravo kršitev te uredbe.

2.Pristojni organi iz člena 16 in ESMA tesno sodelujejo z ustreznimi članicami ESCB, kadar je to primerno zaradi opravljanja svojih dolžnosti, zlasti v zvezi s členom 4.

Člen 18

Poklicna skrivnost

1.Obveznost varovanja poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale za subjekte iz člena 12(2) in pristojne organe iz člena 16, ESMA, EBA in EIOPA ali revizorje in strokovnjake, ki delujejo po navodilih pristojnih organov ali ESMA, EBA in EIOPA. Brez poseganja v zadeve, za katere se uporablja kazenska ali davčna zakonodaja ali ta uredba, se nobena zaupna informacija, ki jo te osebe prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, ne sme razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posamezne nasprotne stranke, repozitorija sklenjenih poslov ali katere koli druge osebe ni mogoče prepoznati.

2.Brez poseganja v zadeve, za katere veljata kazenska in davčna zakonodaja, lahko pristojni organi, ESMA, EBA, EIOPA in drugi organi ali fizične ali pravne osebe, ki niso pristojni organi, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to uredbo, v primeru pristojnih organov uporabijo zadevne informacije samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za opravljanje svojih nalog v okviru področja uporabe te uredbe, v primeru drugih organov ali fizičnih ali pravnih oseb pa za namene, za katere so jim bile te informacije posredovane, ali v okviru upravnega ali sodnega postopka, ki se izrecno nanaša na opravljanje teh nalog, ali oboje. Kadar ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organ ali drug organ, subjekt ali oseba, ki te informacije sporoči, s tem soglaša, jih lahko organ, ki jih prejme, uporabi v nekomercialne namene.

3.Za vse zaupne informacije, ki se prejmejo, izmenjajo ali posredujejo v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Vendar ti pogoji ne preprečujejo ESMA, EBA, EIOPA, pristojnim organom ali zadevnim centralnim bankam, da bi izmenjevali zaupne informacije v skladu s to uredbo in drugo zakonodajo, ki se uporablja za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali subjekta ali fizične ali pravne osebe, ki je te informacije sporočila.

4.Odstavka 1 in 2 pristojnim organom ne preprečujeta, da bi v skladu z nacionalnim pravom izmenjali ali predložili zaupne informacije, ki jih niso dobili od pristojnega organa druge države članice.

Poglavje VII

Odnosi s tretjimi državami

Člen 19

Priznanje repozitorijev sklenjenih poslov

1.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo, da pravne in nadzorne ureditve tretje države izpolnjujejo pogoje iz člena 75 Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene te uredbe.

2.Repozitorij sklenjenih poslov, ustanovljen v tretji državi, lahko svoje storitve in dejavnosti za subjekte, ustanovljene v Uniji, za namene člena 4 izvaja samo, če ga prizna ESMA v skladu z zahtevami iz odstavka 3 tega člena.

3.Repozitorij sklenjenih poslov iz odstavka 2 ESMA predloži vlogo za priznanje skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, med katerimi so vsaj informacije, potrebne za to, da se preveri, ali ima repozitorij sklenjenih poslov dovoljenje in ali je predmet učinkovitega nadzora v tretji državi, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)Komisija jo je z izvedbenim aktom v skladu z odstavkom 1 priznala kot državo z enakovrednim in izvršljivim regulativnim in nadzornim okvirom;

(b)v skladu s členom 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 je sklenila mednarodni sporazum z Unijo;

(c)sklenila je dogovore o sodelovanju v skladu s členom 75(3) Uredbe (EU) št. 648/2012, s katerimi je zagotovila, da imajo organi Unije, vključno z ESMA, neposreden in stalen dostop do vseh potrebnih informacij.

Sklicevanja na „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ v členu 75(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 se v tej uredbi razumejo kot sklicevanja na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

4.ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora zadevni repozitorij sklenjenih poslov predložiti dodatne informacije.

5.ESMA v 180 dneh po predložitvi popolne vloge pisno obvesti zadevni repozitorij, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer to izčrpno obrazloži.

6.ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam repozitorijev sklenjenih poslov, priznanih v skladu s tem členom.

7.Z odstopanjem od točk (b) in (c) odstavka 3 lahko Komisija, kadar je neposreden in takojšen dostop ustreznih organov Unije do podatkov, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih odgovornosti in nalog, na voljo v repozitorijih sklenjenih poslov, ki so registrirani ali ustanovljeni v tretjih državah, zagotovljen v obliki zavezujoče in izvršljive obveznosti za te repozitorije sklenjenih poslov, sklene z ustreznimi organi tretje države sporazume o sodelovanju glede vzajemnega dostopa do in izmenjave informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev v repozitorijih sklenjenih poslov, ki so ustanovljeni v tej tretji državi, če je zagotovljeno varovanje poklicne skrivnosti, vključno z varovanjem poslovnih skrivnosti, ki jih organi izmenjavajo s tretjimi strankami.

8.ESMA lahko sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav v skladu s pogoji iz člena 76 Uredbe (EU) št. 648/2012 z namenom, da se vzpostavijo dogovori o sodelovanju glede dostopa do informacij o poslih financiranja vrednostnih papirjev v repozitorijih sklenjenih poslov Unije. Sklicevanja na „pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih“ v členu 76 Uredbe (EU) št. 648/2012 se v tej uredbi razumejo kot sklicevanja na „posle financiranja vrednostnih papirjev“.

Poglavje VIII

Upravne sankcije in ukrepi

Člen 20

Upravne sankcije in ukrepi

1.Brez poseganja v člen 25 in pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice v skladu z nacionalno zakonodajo določijo, da imajo pristojni organi pooblastilo za nalaganje upravnih sankcij in drugih upravnih ukrepov v zvezi z vsaj naslednjimi kršitvami:

(a)kršitev obveznosti poročanja iz člena 4;

(b)kršitev člena 15.

Če se določbe iz prvega pododstavka uporabljajo za pravne osebe, države članice v primeru kršitve zagotovijo, da lahko pristojni organi uporabijo sankcije v skladu s pogoji, določenimi v nacionalni zakonodaji, za člane upravljalnega organa in druge posameznike, ki so po nacionalnem pravu odgovorni za kršitev.

2.Upravne sankcije in ukrepi, naloženi za namene odstavka 1, so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.Če se države članice odločijo določiti kazenske sankcije za kršitve določb iz odstavka 1 tega člena, zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, tako da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi jurisdikciji, da lahko prejemajo specifične informacije, povezane s kazenskimi preiskavami ali postopki v zvezi z možnimi kršitvami členov 4 in 15, ter to omogočijo tudi drugim pristojnim organom in ESMA, da lahko izpolnjujejo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in po potrebi z ESMA za namene odstavka 1 tega člena.

Pristojni organi lahko pri izvajanju svojih pooblastil za sankcioniranje sodelujejo tudi s pristojnimi organi drugih držav članic.

4.Države članice ob upoštevanju nacionalne zakonodaje na pristojne organe prenesejo pooblastilo, da v primeru kršitev iz odstavka 1 tega člena uporabijo vsaj naslednje upravne sankcije in druge ukrepe:

(a)odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b)povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(c)javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in narava kršitve;

(d)dokončen ali začasen odvzem dovoljenja;

(e)začasno ali zaradi resnih ali ponavljajočih se kršitev trajno prepoved opravljanja funkcije upravljanja za vsako osebo, ki opravlja poslovodne naloge, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno;

(f)začasno ali zaradi resnih ali ponavljajočih se kršitev trajno prepoved poslovanja za lasten račun za vsako osebo, ki opravlja poslovodne naloge, ali vsako fizično osebo, ki se šteje za odgovorno;

(g)najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(h)v primeru fizične osebe najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, v katerih euro ni uradna valuta, ustrezne vrednosti v njihovih nacionalnih valutah na datum začetka veljavnosti te uredbe;

(i)v primeru pravnih oseb najvišjo upravno denarno kazen v višini najmanj 10 % skupnega letnega prometa pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ; če je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripravljati konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU 16 , je zadevni skupni letni promet skupni letni promet oziroma ustrezna vrsta prihodka v skladu z relevantnim računovodskim okvirom glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je potrdil upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo, da imajo pristojni organi dodatna pooblastila poleg tistih iz tega odstavka, in da lahko predpišejo širši obseg sankcij ter višje ravni sankcij, kot so določene v tem odstavku.

5.Kršitev pravil iz člena 4 ne vpliva na veljavnost pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev ali na možnost pogodbenih strank za uveljavitev pogojev posla financiranja vrednostnih papirjev. Pogodbena stranka posla financiranja vrednostnih papirjev ni upravičena do nadomestila zaradi kršitve pravil iz člena 4.

6.Države članice do [12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] Komisiji in ESMA sporočijo predpise v zvezi z odstavki 1, 3 in 4. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh predpisov.

Člen 21

Izvajanje nadzorniških pooblastil in sankcij

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih sankcij in drugih ukrepov upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)resnost in trajanje kršitve;

(b)stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c)finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, z upoštevanjem dejavnikov, kot sta skupni promet pravne osebe ali letni dohodek v primeru fizične osebe;

(d)velikost pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani osebe, odgovorne za kršitev, če jih je mogoče opredeliti;

(e)raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi, da se povrne s strani navedene osebe pridobljeni dobiček ali preprečena izguba;

(f)prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

(g)ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da bi preprečila ponovitev kršitve.

Člen 22

Poročanje o kršitvah

1.Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki omogočajo poročanje o dejanskih ali potencialnih kršitvah iz členov 4 in 15 pristojnim organom.

2.Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)posebne postopke za sprejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnjo obravnavo, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za taka poročila;

(b)ustrezno zaščito zaposlenih na osnovi pogodbe o zaposlitvi, ki prijavijo kršitve ali ki so obtoženi kršitev, pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, vključno z varovanjem zaupnosti identitete takih oseb, v vseh fazah postopka in brez poseganja v razkritje informacij, ki ga zahteva nacionalna zakonodaja v okviru preiskav ali kasnejših sodnih postopkov.

3.Države članice od delodajalcev zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, da lahko njihovi zaposleni prijavijo kršitve členov 4 in 15.

4.Države članice lahko osebam, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, ponudijo finančne spodbude, ki se odobrijo v skladu z nacionalno zakonodajo, če za takšne osebe že ne veljajo druge obstoječe zakonske ali pogodbene obveznosti glede sporočanja takšnih informacij in če so informacije nove in je na njihovi podlagi mogoče naložiti upravno sankcijo ali drug ukrep za kršitev te uredbe oziroma kazensko sankcijo.

Člen 23

Izmenjava informacij z ESMA

1.Pristojni organi ESMA vsako leto posredujejo informacije v združeni obliki o vseh upravnih ukrepih, sankcijah in globah, ki jih naložijo v skladu s členom 20. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu.

2.Če so se države članice odločile določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz člena 20, njihovi pristojni organi ESMA vsako leto posredujejo podatke v združeni in anonimizirani obliki v zvezi z vsemi opravljenimi kazenskimi preiskavami in naloženimi kazenskimi sankcijami. ESMA objavi podatke o naloženih kazenskih sankcijah v letnem poročilu. Če je pristojni organ upravne sankcije, globe in druge ukrepe ter kazenske sankcije razkril javnosti, o tem hkrati obvesti ESMA.

3.Kadar pristojni organ razkrije upravni ukrep, sankcijo ali kazensko sankcijo javnosti, hkrati to informacijo sporoči tudi ESMA.

4.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij, kot je določena v odstavkih 1 in 2.

ESMA zadevne osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [12 mesecev po objavi Uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 24

Objava sklepov

1.Pristojni organi ob upoštevanju tretjega pododstavka na svoji spletni strani objavijo vse sklepe, s katerimi naložijo upravno sankcijo ali drug ukrep v zvezi s kršitvijo členov 4 in 15, takoj, ko je bila oseba, na katero je naslovljen navedeni sklep, obveščena o sklepu.

2.Informacije, objavljene v skladu s prvim pododstavkom, navajajo vsaj vrsto in naravo kršitve ter identiteto osebe, na katero je bil naslovljen sklep.

Prvi in drugi pododstavek se ne uporabljata za sklepe, s katerimi se naložijo ukrepi, ki so preiskovalne narave.

Če pristojni organ na podlagi ocene posameznih primerov meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero je naslovljen sklep, ali osebnih podatkov pravne osebe nesorazmerna, ali če bi taka objava ogrozila tekočo preiskavo ali stabilnost finančnih trgov, stori eno od naslednjega:

(a)odloži objavo sklepa, dokler razlogi za odlog ne prenehajo obstajati;

(b)sklep objavi na anonimni podlagi v skladu z nacionalno zakonodajo, če taka objava zagotavlja učinkovito zaščito zadevnih osebnih podatkov in po potrebi odloži objavo relevantnih podatkov za razumno obdobje, kadar se lahko predvideva, da bodo razlogi za anonimno objavo v navedenem obdobju prenehali obstajati;

(c)sklepa ne objavi, če meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bi zadoščala, da bi zagotovila:

(i.)da ne bo ogrožena stabilnost finančnih trgov ali

(ii.)sorazmernost objave zadevnih odločitev ob upoštevanju ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne.

3.Če se proti sklepu vloži pritožba pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svoji spletni strani takoj objavijo tudi take informacije in vse kasnejše informacije o rezultatu take pritožbe. Prav tako se objavi vsak sklep, ki razveljavlja sklep, proti kateremu se vloži pritožba.

4.Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom, ostane dostopen na njihovi spletni strani vsaj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v navedenih sklepih, se hranijo na spletni strani pristojnega organa toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Člen 25

Sankcije za namene členov 13 in 14

Sankcije in drugi ukrepi, ki so bili vzpostavljeni v skladu z Direktivo 2009/65/ES in Direktivo 2011/61/EU, se uporabljajo za kršitve obveznosti iz členov 13 in 14 te uredbe.

Poglavje IX

Pregled

Člen 26

Pregled

Komisija po posvetovanju z ESMA tri leta po začetku veljavnosti te uredbe poroča o njeni uspešnosti in učinkovitosti Evropskemu parlamentu in Svetu ter po potrebi predloži spremenjen predlog.

Poglavje X

Končne določbe

Člen 27

Izvajanje pooblastil

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastila v skladu s členi 2(3), 3, 11(2), 13(3) in 14(3) se Komisiji dodelijo za nedoločen čas od datuma iz člena 28.

3.Pooblastilo iz členov 2(3), 3, 4, 11(2), 13(3) in 14(3) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu pooblastila preneha veljati pooblastilo iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Preklic ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 2(3), 3, 4, 11(2), 13(3) in 14(3), začne veljati samo, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 28

Začetek veljavnosti in uporaba

1.Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.Ta uredba se uporablja od datuma začetka veljavnosti, razen:

(a)člena 4(1), ki se začne uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti, in

(b)členov 13 in 14, ki se začneta uporabljati 6 mesecev po začetku veljavnosti.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

Predsednik    Predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti.

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 17  

Notranji trg – finančni trgi.

1.3.Vrsta predloga/pobude

 Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo 

Prispevati k zmanjševanju tveganj za finančno stabilnost in povrnitvi zaupanja vlagateljev ter drugih udeležencev na trgu v finančne trge.

1.4.2.Posamezni cilji in zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB

V skladu z navedenima splošnima ciljema je namen uredbe povečanje splošne preglednosti trgov financiranja vrednostnih papirjev in ponovne zastave ter tako prispevati k boljšemu spremljanju teh dejavnosti s strani nadzornikov in vlagateljev. Uredba bo prispevala k učinkovitemu preprečevanju kopičenja sistemskih tveganj in medsebojne povezanosti v finančnem sektorju, ki vodi do sistemskega tveganja.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Večja preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev za nadzornike.

Večja preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja za vlagatelje.

Večja operativna in pogodbena preglednost ponovne zastave za udeležene stranke.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Ustrezni kazalniki za oceno predloga bi lahko vključevali:

velikost različnih segmentov trgov s posli financiranja vrednostnih papirjev,

stopnjo medsebojne povezanosti in koncentracijo na trgu,

delež poslov financiranja vrednostnih papirjev v celotnem skladu,

kvalitativne kazalnike za razkritje dejavnosti, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev, s strani skladov,

obseg dejavnosti ponovne zastave in

ponovno uporabo zavarovanja s premoženjem.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

Predlog za strukturne reforme bančnega sektorja EU, ki je bil predložen v svežnju skupaj s tem predlogom, je zadnji sestavni del novega regulativnega okvira in bo zagotovil, da bodo tudi največje banke v EU postale manj kompleksne in jih bo mogoče učinkovito reševati z minimalnimi posledicami za davkoplačevalce. Vendar je kriza razkrila, da je treba izboljšati preglednost in spremljanje tudi na področjih, kjer so potekale nebančne kreditne dejavnosti, v t.i. „bančnem sistemu v senci“, in ne le v tradicionalnem bančnem sektorju.

V zvezi z bančništvom v senci sta Odbor za finančno stabilnost in Evropski odbor za sistemska tveganja opredelila tveganja, ki jih posli financiranja vrednostnih papirjev pomenijo za tradicionalno bančništvo in bančništvo v senci. Posli financiranja vrednostnih papirjev omogočajo kopičenje finančnega vzvoda, procikličnosti in medsebojne povezanosti na finančnih trgih. Zlasti je pomanjkanje preglednosti pri uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja zakonodajalcem in nadzornikom ter vlagateljem preprečilo, da bi pravilno ocenili in spremljali zadevna bančnim podobna tveganja in stopnjo medsebojne povezanosti finančnega sistema v obdobju pred in med finančno krizo.

Ob upoštevanju navedenega je Odbor za finančno stabilnost 29. avgusta 2013 sprejel okvir politike za obravnavo tveganj bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih. Septembra 2013 so ga nato potrdili voditelji skupine G20, poziva pa k podrobnemu in rednemu poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev, ustreznemu razkritju dejavnosti v zvezi s posli financiranja vrednostnih papirjev vlagateljem in posebnim pravilom o ponovni zastavi.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

Cilj tega predloga je zagotoviti preglednost poslov financiranja vrednostnih papirjev, ponovne zastave in drugih struktur financiranja. Medsebojne povezanosti teh dejavnosti bančništva v senci na notranjem trgu in njihov sistemski značaj zahtevajo usklajeno ukrepanje Unije. Da se zajame širok nabor poslov ter zakonodajnim organom na nacionalni ravni in na ravni Unije omogoči celovit pregled nad trgi poslov financiranja vrednostnih papirjev po vsej EU, je potrebno najmanj ukrepanje na ravni Unije. Učinkovitost izboljšav, ki bi jih na samostojen in neusklajen način izvedle posamezne države članice, bi bila verjetno zelo omejena, saj bi lahko takšni ukrepi zajeli le del trga. Glede na sistemski učinek težav pa bi lahko imelo neusklajeno ukrepanje zaradi tveganja, da pride do razdrobljenosti podatkov in neskladij, celo nasprotni učinek. Samo zbirni podatki na ravni Unije lahko zagotovijo potrebno makroekonomsko sliko, ki jo zahteva spremljanje uporabe poslov financiranja vrednostnih papirjev.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ni relevantno.

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

EU je že začela številne reforme za povečanje preglednosti finančnih trgov. Uredba o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (v nadaljnjem besedilu: uredba o infrastrukturi evropskega trga) uvaja ukrepe za povečanje preglednosti pozicij v izvedenih finančnih instrumentih za regulatorje ter zmanjšanje sistemskih tveganj za udeležence na trgu. Uredba o infrastrukturi evropskega trga zagotavlja, da se informacije o vseh evropskih pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih poročajo repozitorijem sklenjenih poslov ter so neposredno in takoj dostopne nadzornim organom, tudi Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA), da bi imeli oblikovalci politik in nadzorniki jasen pregled nad trgi izvedenih finančnih instrumentov. Ta uredba si bo prizadevala doseči iste cilje glede preglednosti ter bo gradila na obstoječi uredbi in subjektih (repozitoriji sklenjenih poslov, ki jim je bilo izdano dovoljenje na podlagi uredbe o infrastrukturi evropskega trga), da se omogoči napredek pri preglednosti finančnih trgov, in sicer z zagotavljanjem večje preglednosti na področju poslov financiranja vrednostnih papirjev. Poleg tega drugi zakonodajni predlogi, ki jih je Komisija že sprejela ali jih bo sprejela v kratkem, dopolnjujejo ta predlog v smislu povečanja preglednosti in celovitosti trga ter obvladovanja motenj na trgu in povečanja zaščite vlagateljev. To velja za sedanjo revizijo direktive o trgih finančnih instrumentov, ki zlasti določa ukrepe glede preglednosti za pristojne organe. Predlagana uredba prav tako dopolnjuje direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in direktivo KNPVP v zvezi s preglednostjo za vlagatelje pri poslih financiranja vrednostnih papirjev in drugih strukturah financiranja. Ta uredba je skladna s temi besedili Unije. Prav tako je skladna s prednostnimi nalogami, ki jih je začrtala Evropska komisija v svojem sporočilu z naslovom „Bančni sistem v senci – Obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju“ z dne 4. septembra 2013, ki je okrepil potrebo po povečanju preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

 Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

začetek veljavnosti in začetek uporabe sta predvidena za leti 2015 oziroma 2017.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 18  

Od proračuna za leto 2014 naprej

◻ Neposredno upravljanje – Komisija

–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

ESMA je regulativna agencija, ki deluje pod nadzorom Komisije. 

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

V predlogu je predvideno, da bi morala Komisija pregledati učinkovitost predlaganih ukrepov v rednih časovnih presledkih.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

V zvezi z zakonito, gospodarno, učinkovito in uspešno uporabo odobritev, ki izhajajo iz predloga, se pričakuje, da predlog ne bi prinesel novih tveganj, ki jih trenutno ne zajema obstoječi okvir za notranjo kontrolo ESMA.

2.2.2.Informacije o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

Ni relevantno.

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

Ni relevantno.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejanjem se določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), brez omejitev uporabljajo za ESMA.

ESMA pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in takoj sprejme ustrezne določbe za celotno osebje EBA in ESMA.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača ESMA, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

Ta zakonodajna pobuda bo imela naslednje učinke na odhodke:

Najem dveh novih začasnih uslužbencev s strani ESMA (od januarja 2016). Za več informacij o njuni vlogi in načinu izračuna stroškov glej Prilogo. Stroški teh novih začasnih uslužbencev bodo v celoti financirani s pristojbinami, ki jih plačuje industrija (brez vpliva na proračun EU).

Nove naloge bodo izvajali človeški viri, razpoložljivi v okviru proračunskega postopka letne dodelitve virov, in sicer ob upoštevanju proračunskih omejitev, ki veljajo za vse organe EU in so v skladu s finančnimi programi za agencije. Viri, ki jih agencija potrebuje za nove naloge, bodo skladni in združljivi z načrtovanjem človeških virov in financiranja za ESMA, določenim v nedavnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013) 519).

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻     Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek 

–     Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.2. Ocenjene potrebe po človeških virih

–     Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–     Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–Viri, ki jih agencija potrebuje za nove naloge, bodo skladni in združljivi z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014–2020 ter načrtovanjem človeških virov in financiranja za ESMA/EBA, določenim v nedavnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Načrtovanje človeških in finančnih virov za decentralizirane agencije v obdobju 2014–2020“ (COM(2013) 519).

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 30 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–◻     Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga k Oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o poročanju in preglednosti poslov financiranja vrednostnih papirjev

Stroški, povezani z nalogami, ki jih bo izvajala ESMA, so bili za izdatke za zaposlene ocenjeni v skladu s klasifikacijo stroškov v osnutku proračuna ESMA za leto 2015.

Predlog Komisije vključuje določbe, v skladu s katerimi mora ESMA pripraviti tri regulativne tehnične standarde in štiri izvedbene tehnične standarde, s katerimi bi se moralo zagotoviti dosledno izvajanje določb zelo tehnične narave po vsej EU. ESMA bo morala nadzorovati repozitorije sklenjenih poslov za posle financiranja vrednostnih papirjev in zagotavljati prispevke za poročilo Komisije o izvajanju in učinkovitosti Uredbe. ESMA bo Komisiji zagotavljala tudi strokovno svetovanje o predvidenih delegiranih aktih Komisije. Poleg tega lahko ESMA vzpostavi ureditve za sodelovanje z zadevnimi organi tretjih držav ter prizna repozitorije sklenjenih poslov, ustanovljene v tretji državi.

Glede časovnega okvira se predvideva, da bo Uredba začela veljati konec leta 2015. Dodatni viri za ESMA bodo zato potrebni šele od leta 2016 dalje. V zvezi z naravo delovnih mest bo uspešna in pravočasna priprava novih tehničnih standardov zahtevala, da se dodatni viri dodelijo predvsem za naloge glede politike, priprave zakonodajnih predpisov in ocene učinka. Delo zahteva dvostranske in večstranske sestanke z deležniki, analizo in oceno možnosti ter pripravo posvetovalnih dokumentov, javno posvetovanje z deležniki, vzpostavitev in upravljanje stalnih strokovnih skupin, ki jih sestavljajo nadzorniki iz držav članic, vzpostavitev in upravljanje ad hoc strokovnih skupin, ki jih sestavljajo udeleženci na trgu in predstavniki vlagateljev, analizo odgovorov na posvetovanja, pripravo analize stroškov in koristi ter pripravo zakonodajnega besedila.

Potrebno delo je tesno povezano z obstoječimi tehničnimi standardi na podlagi uredbe o infrastrukturi evropskega trga, ki urejajo okvir za repozitorije sklenjenih poslov za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih. Do zdaj je bilo v skladu z uredbo o infrastrukturi evropskega trga registriranih 6 repozitorijev sklenjenih poslov. Pričakuje se, da bo za registracijo zaprosilo podobno število repozitorijev sklenjenih poslov za posle financiranja vrednostnih papirjev. Po registraciji jih bo morala nadzirati ESMA. Ob upoštevanju števila repozitorijev sklenjenih poslov za posle financiranja vrednostnih papirjev, ki jih bo treba nadzirati, ter števila, vrste in zapletenosti nalog, ki jih bo morala opravljati ESMA, bo tako učinek na število ekvivalentov polnega delovnega časa, potrebnih za pripravo tehničnih standardov in opravljanje novih dodatnih nalog, omejen na 2 začasna uslužbenca.

To pomeni, da bosta od leta 2016 dalje potrebna dva dodatna začasna uslužbenca. Predvidoma se bo to povečanje ohranilo tudi v letih 2017 in 2018, saj bo imela ESMA nove nadzorne naloge glede repozitorijev sklenjenih poslov za posle financiranja vrednostnih papirjev. Te nove naloge so določene v predlagani uredbi in dodatno opredeljene v obrazložitvenem memorandumu. Stroški dveh začasnih uslužbencev in vsi nepredvideni stroški se bodo v celoti financirali s pristojbinami, ki jih plačujejo repozitoriji sklenjenih poslov za posle financiranja vrednostnih papirjev (npr. pristojbine za registracijo, takse za nadzor), in torej ne bodo vplivali na proračun EU.

Predpostavka o dodatnih virih:

Za dve dodatni delovni mesti se predpostavlja, da ju bosta zasedla začasna uslužbenca funkcionalne skupine in razreda AD7.

Stroški povprečne plače za različne kategorije osebja temeljijo na smernicah GD BUDG.

Koeficient za prilagoditev plače za Pariz je 1,161.

Stroški službenih potovanj so ocenjeni na 10 000 EUR.

Stroški, povezani z zaposlovanjem (potovanje, hotel, zdravstveni pregledi, namestitev in druga nadomestila, stroški selitve itd.), so ocenjeni na 12 700 EUR.

(1) Odbor za finančno stabilnost opredeljuje bančni sistem v senci kot sistem kreditnega posredovanja, ki vključuje subjekte in dejavnosti (v celoti ali delno) zunaj konvencionalnega bančnega sistema.

(2) Global Shadow Banking Monitoring Report 2013 (Poročilo o spremljanju bančništva v senci na svetovni ravni za leto 2013), 14. november 2013, Odbor za finančno stabilnost.

(3) Od leta 2011 je pet delovnih skupin za bančništvo v senci Odbora za finančno stabilnost izdalo priporočila o: (i) vzajemnih učinkih med bankami in subjekti bančnega sistema v senci, (ii) sistemskih tveganjih skladov denarnega trga, (iii) zakonski ureditvi drugih subjektov bančnega sistema v senci, na primer hedge skladov, (iv) oceni obstoječih zahtev glede listinjenja in (v) uporabi poslov financiranja vrednostnih papirjev, kot so posojanje vrednostnih papirjev in pogodbe o začasni prodaji (repo posli).

(4) Novembra 2011 je bila ustanovljena strokovna skupina na visoki ravni, katere mandat je bil oceniti potrebo po strukturnih reformah v bančnem sektorju EU. Skupini je predsedoval Erkki Liikanen, guverner finske centralne banke. Za mandat in seznam članov glej http://ec.europa.eu/internal_market/bank/docs/high-level_expert_group/mandate_en.pdf .

(5) P7_TA(2012) 0427, http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?type=TA&reference=P7-TA-2012-0427&language=SL.

(6) Ti večinoma vključujejo posojanje ali izposojanje vrednostnih papirjev in blaga, repo posle ali posle začasnega odkupa ali posle nakupa in ponovne prodaje oziroma prodaje in ponovnega nakupa.

(7) Okrepitev nadzora in zakonska ureditev bančnega sistema v senci; okvir politike za obravnavanje tveganj bančnega sistema v senci pri posojanju vrednostnih papirjev in repo poslih, 29. avgust 2013  www.financialstabilityboard.org/publications/r_130829b.pdf .

(8) UL C , , str. .

(9) UL C , , str. .

(10) UL C […], […], str.[…].

(11) Sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu, Bančni sistem v senci – Obravnavanje novih virov tveganja v finančnem sektorju, COM(2013) 614 final.

(12) Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(13) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(14) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(15) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(16) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(17) ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(18) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(19) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(20) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(21) Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(22) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(23) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(24) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest…).

(25) Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Posamezni cilji…“.

(26) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(27) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(29) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(30) Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma (za obdobje 2007–2013).

(31) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.1.2014

COM(2014) 40 final

PRILOGA

Podatki za vlagatelje o poslih financiranja vrednostnih papirjev in drugih strukturah financiranja, v katerih so udeleženi KNPVP in AIS

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o poročanju o poslih financiranja vrednostnih papirjev in njihovi preglednosti

PRILOGA

Oddelek A – Informacije, ki jih morajo vsebovati polletna in letna poročila KNPVP in letno poročilo AIS

Globalni podatki:

–Znesek posojenih vrednostnih papirjev in blaga kot delež vseh sredstev, ki so na voljo za posojo.

–Znesek sredstev, ki se uporabljajo pri posamezni vrsti poslov financiranja vrednostnih papirjev in posamezni drugi strukturi financiranja, izražen kot absolutni znesek in kot delež upravljanih sredstev sklada.

Podatki o koncentraciji:

–10 najpomembnejših zavarovanj z vrednostnimi papirji in blagom, prejetih na izdajatelja, v zvezi z vsemi vrstami poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja.

–10 najpomembnejših nasprotnih strank za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev ločeno in za druge strukture financiranja.

Združeni podatki o poslih za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev ločeno in druge strukture financiranja – razčleniti v skladu z naslednjimi kategorijami:

–Vrsta in kakovost zavarovanja s premoženjem.

–Zapadlost zavarovanja s premoženjem, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega meseca do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in brez določenega datuma zapadlosti.

–Valuta zavarovanja s premoženjem.

–Zapadlost, razčlenjena na naslednje žepke zapadlosti: manj kot en dan, od enega dneva do enega tedna, od enega tedna do enega meseca, od enega meseca do treh mesecev, od treh mesecev do enega leta, več kot eno leto in posli brez določene zapadlosti.

–Država stalnega prebivališča nasprotnih strank.

–Poravnava in kliring (npr. tristransko, centralna nasprotna stranka, dvostransko).

Podatki o ponovni uporabi in ponovni zastavi zavarovanja z denarnimi sredstvi:

–Delež prejetega zavarovanje s premoženjem, ki se ponovno uporabi ali ponovno zastavi, glede na najvišji znesek, naveden v prospektu ali razkritju informacij vlagateljem.

–Informacije o morebitnih omejitvah v zvezi z vrstami vrednostnih papirjev in blaga, ki so predmet ponovne zastave ali ponovne uporabe.

–Donosi za sklad iz naslova ponovnih naložb zavarovanja z denarnimi sredstvi.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga sklad prejme v okviru posla financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja  

Število skrbnikov in znesek sredstev zavarovanja s premoženjem, ki jih hrani vsak od njih.

Hramba zavarovanja s premoženjem, ki ga sklad zagotovi v okviru posla financiranja vrednostnih papirjev in druge strukture financiranja 

Delež zavarovanja s premoženjem, ki se hrani na ločenih računih ali na združenih računih ali na katerih koli drugih računih.

Podatki o donosu in stroških za posamezno vrsto poslov financiranja vrednostnih papirjev in posamezno vrsto drugih struktur financiranja, razčlenjeni na sklad, upravitelja sklada in posojilodajalca v absolutnem smislu, ter kot odstotek skupnih donosov, ki jih ustvarja ta vrsta poslov financiranja vrednostnih papirjev in vrsta drugih struktur financiranja.

Oddelek B – informacije, ki jih morata vsebovati prospekt KNPVP in razkritje informacij vlagateljem v AIS:

–Splošen opis poslov financiranja vrednostnih papirjev in drugih struktur financiranja, ki jih sklad uporablja in razlogi za njihovo uporabo.

–Splošni podatki, ki jih je treba poročati za posamezno vrsto posla financiranja vrednostnih papirjev in posamezno vrsto druge strukture financiranja.

Vrste sredstev, ki se lahko uporabijo zanje.

Največji delež upravljanih sredstev, ki se lahko uporabi zanje.

Pričakovani delež upravljanih sredstev, ki se bo uporabil za vsakega od njih.

–Merila, ki se uporabljajo za izbiro nasprotnih strank (vključno s pravnim statusom, državo izvora, minimalno bonitetno oceno).

–Sprejemljivo zavarovanje s premoženjem: opis sprejemljivega zavarovanja s premoženjem glede na vrsto sredstev, izdajatelja, zapadlost, likvidnost in diverzifikacijo zavarovanja s premoženjem ter korelacijske politike.

–Vrednotenje zavarovanja s premoženjem: opis uporabljene metodologije za vrednotenje zavarovanja s premoženjem in utemeljitev zanjo ter ali se uporabljajo dnevno vrednotenje po tekočih tržnih cenah in dnevna gibljiva kritja.

–Upravljanje tveganj: opis tveganj, povezanih s posli financiranja vrednostnih papirjev in drugimi strukturami financiranja, ter tveganj, povezanih z upravljanjem zavarovanja s premoženjem, na primer operativnih in likvidnostnih tveganj, tveganj v zvezi z nasprotnimi strankami in skrbništvom ter pravnih tveganj.

–Navedba, kako se hranijo posojena sredstva in prejeta zavarovanja s premoženjem (skrbnik sklada).

–Politika glede razdelitve donosa, ustvarjenega s posli financiranja vrednostnih papirjev in drugimi strukturami financiranja: opis deležev prihodkov, ki jih ti ustvarijo in se vrnejo v sklad, upravitelju ali jih obdržijo tretje stranke (npr. posojilodajalec).