21.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 19/50

1.

poudarja, da so prestrukturiranje in strukturne spremembe sestavni del naravnega razvoja gospodarstva;

2.

opozarja, da je posledice prestrukturiranja močno čutiti na regionalni ravni. Vplivajo lahko na strukturni razvoj regij ter njihovo srednjeročno in tudi dolgoročno konkurenčnost. Zato je potreben regionalni pristop (decentralizirane politike, prilagojene lokalnim potrebam, ki jih izvajajo združenja glavnih partnerjev) (1);

3.

opozarja, da prestrukturiranje močno prizadene manj razvite regije, ki imajo pogosto manj konkurenčno in manj inovativno industrijsko strukturo ter visoko stopnjo brezposelnosti, zato je treba takšnim regijam posvetiti posebno pozornost;

4.

zato izraža zadovoljstvo, da okvir kakovosti priznava skupno odgovornost vseh zainteresiranih strani, vključno z regionalnimi skupnostmi. Odbor opozarja, da ta problematika zadeva tudi lokalne oblasti, še zlasti velika mesta, kjer je največ delodajalcev in ki imajo odločilno vlogo za gospodarski položaj manjših mestnih središč v njihovih gravitacijskih območjih;

5.

poudarja, da je skupno upravljanje ključni predpogoj za uspeh predlaganih ukrepov. Tudi EU bi morala spodbujati krepitev partnerstev med vsemi glavnimi akterji. Bistvena je tudi vloga države ter regionalnih in lokalnih oblasti na področju usklajevanja, saj imajo delojemalci in delodajalci pogosto različne poglede na procese prestrukturiranja;

6.

ocenjuje, da je za uspeh strategije Evropa 2020 glede na sedanje socialne in gospodarske razmere vsa prizadevanja nujno usmeriti v spodbujanje zaposlovanja (ustvarjanje in ohranitev delovnih mest);

7.

namenja velik poudarek predvidevanju sprememb in sposobnosti vseh zainteresiranih strani, da se nanje prilagodijo. Ta prizadevanja sestavljajo tri vidiki:

8.

odobrava pobude Komisije, kot sta na primer Evropski center za spremljanje sprememb (European Monitoring Centre on Change – EMCC) in Evropski center za spremljanje prestrukturiranja (European Restructuring Monitor – ERM) (2), ter predlaga, da se ju še naprej krepi, na primer z nasveti po meri za lokalne in regionalne oblasti v specifičnih situacijah;

9.

prav tako izraža zadovoljstvo, da fundacija Eurofound svoje raziskovalne dejavnosti usmerja v posledice prestrukturiranja na regionalni ravni in se tako v zadnjih letih učinkovito odziva na pomanjkanje informacij na tem področju;

10.

z odobravanjem sprejema, da Komisija v sporočilu navaja dobre prakse in predlaga njihov sprejem na prostovoljno podlagi. Poleg tega priporoča, da se Komisija odzove na poziv Evropskega parlamenta in Odbora regij (3), naj pregleda zakonodajni okvir o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja, ki po navedbah Komisije same v tem sporočilu trenutno vsebuje pomanjkljivosti;

11.

priporoča, da Komisija pri oceni izvajanja okvira kakovosti sodeluje z vsemi zainteresiranimi stranmi in da v okviru procesa upošteva obstoječe postopke ali sporazume med partnerji v vseh državah članicah;

12.

opozarja, da okvir kakovosti, ki ga predlaga Komisija ter ga sestavljajo priporočila in dobre prakse, njegov sprejem pa Komisija priporoča na prostovoljni osnovi, ne navaja nobene posebne pravne osnove v pogodbah in je pravni instrument sui generis, ki ni izrecno predviden v pogodbah. Zato takšno ravnanje Komisije Evropskemu parlamentu ne omogoča ustreznega sprejetja stališča v tej zadevi. Vendar je glede na to, da sodi predlog Komisije v okvir deljenih pristojnosti med Unijo in državami članicami na področju socialne politike, opredeljenih v členih 151 in 152 PDEU, in glede na to, da pomeni izmenjava izkušenj in primerov dobrih praks očitno dodano vrednost, predlog Komisije skladen z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti;

13.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri predvidevanju potreb po spretnostih in znanjih ter njihovem usklajevanju s potrebami trga dela (4), in sicer zlasti z ukrepi na področjih izobraževanja in usposabljanja. Države članice bi se morale zavedati te vloge ter lokalnim in regionalnim oblastem zagotoviti ustrezne vire za lažji prehod mladih iz izobraževanja v poklicno življenje, saj imajo zlasti lokalne in regionalne oblasti vlogo zagotavljanja storitev na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja (5);

14.

znova poudarja, da so vprašanja, povezana na primer s poklicno mobilnostjo ali uravnoteženo ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, odločilnega pomena za uspešnost mehanizmov prestrukturiranja. Mobilnost delavcev bi bilo treba spodbujati prek zagotavljanja individualiziranih storitev na področju iskanja dela, delovnih izkušenj in tečajev usposabljanja, tako da bi lahko ti delavci svoja znanja in spretnosti prilagodili zahtevam trga dela (6). To se zlasti nanaša na specifične skupine, ki jih tare dolgoročnejša brezposelnost (mlade, nizko kvalificirane osebe, starejše, priseljence in invalide);

15.

kar zadeva mejne regije, OR poudarja pomen spodbujanja resnične čezmejne mobilnosti delovne sile z odstranitvijo ovir, povezanih z delovnim pravom in socialno varnostjo (odpravo davčnih ovir, izvozom nadomestil za brezposelnost in prenosljivostjo pokojninskih pravic) (7). Lokalne in regionalne oblasti imajo lahko pomembno vlogo tudi na področju svetovalnic za vozače z uporabo storitev mreže EURES ali obstoječih čezmejnih struktur (8);

16.

spodbuja lokalne in regionalne oblasti k večjemu sodelovanju pri izmenjavi informacij za delo na določenem lokalnem in regionalnem trgu. S skupnimi ukrepi za spodbujanje mobilnosti oseb in izmenjavo informacij o trgih dela bi bilo mogoče povečati zaposlenost v iskanih poklicih, za katere na lokalnem ali regionalnem trgu ni usposabljanja;

17.

pozdravlja sporočilo Evropske komisije o oživitvi evropske industrije (COM(2014)14), ki je bilo objavljeno januarja 2014, ter poziva Komisijo, naj predvidevanje sprememb in upravljanje prestrukturiranja vključi kot dejavni ukrep za podporo širši evropski industrijski politiki. Strukturne spremembe vplivajo na industrijo v regijah in mestih. Zato meni, da je treba v razpravah o strukturnih spremembah obravnavati vlogo industrijske in regionalne politike pri predvidevanju teh sprememb;

18.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri uporabi strukturnih skladov EU, kot sta ESS in ESRR, ter evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v ustreznih regijah, da se spodbudijo ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključujoča prehajanja. Ukrepe, povezane s predvidevanjem sprememb in prestrukturiranjem, je treba financirati iz različnih virov, da se tako zagotovi trajnost;

19.

poudarja pomen raziskovalnih in inovacijskih strategij na podlagi pametne specializacije (RIS3) za omogočanje sprememb, ki so v regijah prednostnega pomena. RIS3 je sam po sebi proces, namenjen doseganju sprememb zlasti v poslovnem okolju, in regijam omogoča dostop do najboljših inovacijskih znanj in spretnosti ter najboljših partnerjev. Evropsko sodelovanje, ki se kaže v procesih RIS3, zagotavlja znatno dodano vrednost izvajanju strukturnih sprememb;

20.

meni, da je najpomembnejša vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri prestrukturiranju usklajevanje vseh vpletenih zainteresiranih strani. V praksi so se stalne strukture usklajevanja izkazale za ključne za hiter in učinkovit odziv na regionalni ravni;

21.

soglaša s pozivom EESO, da se „na evropski ravni zagotovi tesnejše usklajevanje in sodelovanje politik in služb Komisije, agencij in številnih opazovalnih skupin, da bi lahko enoglasno in skladno podprli odločitve podjetij pri prestrukturiranju. Ustrezni in posebni mehanizmi podpore in mentorstva morajo biti v pomoč mikro-, malim in srednje velikim podjetjem pri predvidevanju prestrukturiranja“ (9).