This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014DC0420
Recommendation for a COUNCIL RECOMMENDATION on the Netherlands' 2014 national reform programme and delivering a Council opinion on the Netherlands’ 2014 stability programme
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2014 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za leto 2014
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2014 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za leto 2014
/* COM/2014/0420 final */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za leto 2014 in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za leto 2014 /* COM/2014/0420 final */
Priporočilo PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim reformnim programom
Nizozemske za leto 2014
in mnenje Sveta o nizozemskem programu stabilnosti za leto 2014 SVET EVROPSKE UNIJE – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad
proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik[1], zlasti
člena 5(2) Uredbe, ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in
odpravljanju makroekonomskih neravnotežij[2],
zlasti člena 6(1) Uredbe, ob upoštevanju priporočila Evropske
komisije[3], ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta[4], ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta, ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje, ob upoštevanju mnenja
Ekonomsko-finančnega odbora, ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno
zaščito, ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko
politiko, ob upoštevanju naslednjega: (1)
Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil
predlog Evropske komisije, da začne izvajati novo strategijo za rast in
delovna mesta Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju
ekonomskih politik ter se osredotoča na ključna področja, na
katerih je potrebno ukrepanje za povečanje potenciala Evrope za trajnostno
rast in konkurenčnost. (2)
Svet je na predlog Komisije 13. julija 2010
sprejel priporočilo o širših smernicah za ekonomske politike držav
članic in Unije (2010–2014) ter 21. oktobra 2010 sklep o smernicah za
politike zaposlovanja držav članic, ki skupaj tvorita integrirane
smernice. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice
upoštevajo v nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja. (3)
Voditelji držav oziroma vlad so
29. junija 2012 sprejeli Pakt za rast in delovna mesta, ki z uporabo
vseh razpoložljivih vzvodov, instrumentov in politik zagotavlja skladen okvir
za ukrepanje na nacionalni ravni, ravni EU in ravni euroobmočja.
Odločili so se, da morajo biti ukrepi sprejeti na ravni držav članic,
in zlasti izrazili polno zavezanost k doseganju ciljev strategije Evropa 2020
ter izvajanju priporočil za posamezne države. (4)
Svet je 9. julija 2013 sprejel
priporočilo v zvezi z nacionalnim reformnim programom Nizozemske za
leto 2013 in dal mnenje o dopolnitvi nizozemskega programa stabilnosti za
obdobje 2012–2017. Komisija je 15. novembra 2013 v skladu z Uredbo (EU)
št. 473/2013[5] predložila mnenje o osnutku proračunskega načrta Nizozemske
za leto 2014[6].
(5)
Komisija je 13. novembra 2013 sprejela letni
pregled rasti[7],
ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih
politik za leto 2014. Istega dne je na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011
sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja[8],
v katerem je Nizozemsko opredelila kot eno od držav članic, za katere je
treba opraviti poglobljen pregled. (6)
Evropski svet je 20. decembra 2013 potrdil
prednostne naloge za zagotavljanje finančne stabilnosti, konsolidacije
javnih financ in ukrepanja za spodbujanje rasti. Poudaril je potrebo po
doseganju diferencirane, rasti prijazne konsolidacije javnih financ, ponovni
vzpostavitvi normalnih pogojev kreditiranja gospodarstva, spodbujanju rasti in
konkurenčnosti, odpravljanju brezposelnosti in socialnih posledic krize
ter modernizaciji javne uprave. (7)
Komisija je 5. marca 2014 objavila rezultate
poglobljenega pregleda za Nizozemsko[9],
ki ga je opravila v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011. Na
podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Nizozemskem še naprej
obstajajo makroekonomska neravnotežja, zaradi katerih je potrebno spremljanje
in ukrepanje politike. Pozornost si zaslužijo predvsem makroekonomska gibanja
na področju zadolženosti in razdolževanja v zasebnem sektorju ter še
neodpravljene neučinkovitosti nepremičninskega trga. Čeprav
velik presežek na tekočem računu ne predstavlja tveganj, ki bi bila
primerljiva s tveganji, povezanimi z velikimi primanjkljaji, in je deloma
povezan s potrebo po razdolževanju, bo Komisija spremljala gibanja
tekočega računa na Nizozemskem v okviru evropskega semestra. (8)
Nizozemska je 29. aprila 2014 predložila nacionalni
reformni program za leto 2014, 30. aprila 2014 pa še program stabilnosti za
leto 2014. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna
medsebojna povezanost. (9)
Cilj proračunske strategije iz programa
stabilnosti za leto 2014 je, da se zagotovi vzdržna odprava čezmernega
primanjkljaja v letu 2013 in se do leta 2015 doseže proračunsko stanje, ki
približno ustreza srednjeročnemu cilju. Srednjeročni cilj je
strukturni primanjkljaj v višini največ 0,5 % BDP, kar je v skladu z
zahtevami Pakta za stabilnost in rast. Izvedeni so bili znatni dodatni fiskalni
ukrepi, vendar pa se načrtuje, da bo (preračunani) strukturni saldo v
letu 2014 v primerjavi z letom 2013 ostal nespremenjen, kar kaže na pomembno
odstopanje od zahtevane najmanjše prilagoditve v višini 0,5 % BDP.
Načrtuje se, da se bo v letu 2015 (preračunani) strukturni saldo
izboljšal za 0,3 odstotne točke BDP. V letu 2014 in 2015 se bodo odhodki
povečevali v skladu z referenčno vrednostjo za odhodke. Po splošni
oceni nizozemske proračunske strategije je potek prilagajanja za doseganje
srednjeročnega cilja deloma v skladu z zahtevami Pakta za stabilnost in
rast. V skladu s programom stabilnosti se bo bruto dolg sektorja država leta
2015 stabiliziral, nato pa se bo zmanjševal. Makroekonomski scenarij, ki je
podlaga za proračunske napovedi v programu in ga je pripravil neodvisni
nizozemski urad za analizo ekonomske politike, je verjeten. Zdi se, da so
tveganja za neizpolnitev proračunskih ciljev znatna, vendar na splošno
uravnotežena. V skladu z napovedjo Komisije iz pomladi 2014 se pričakuje
stabilizacija strukturnega salda v letu 2014 in izboljšanje za 0,5 % BDP v
letu 2015. V skladu z napovedjo Komisije bi Nizozemska dosegla referenčno
vrednost za odhodke v letu 2014, v letu 2015 pa ne. Za okrepitev potenciala za
rast na Nizozemskem je bistvenega pomena, da pri zahtevani konsolidaciji
ohranijo odhodki, ki spodbujajo rast, kot so na primer odhodki za inovacije in
raziskave, vključno s temeljnimi raziskavami, izobraževanjem in
usposabljanjem. Na podlagi ocene programa in napovedi Komisije v skladu z
Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 Svet meni, da je Nizozemska vzdržno
zmanjšala svoj javnofinančni primanjkljaj, in sicer pod 3 % BDP v
letu 2013, vendar od leta 2014 dalje obstaja tveganje znatnega odstopanja od
zahtev iz preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast. (10)
Eden ključnih izzivov predstavlja trg
stanovanjskih nepremičnin, na katerem so se v zadnjih desetletjih
nakopičile togosti in izkrivljajoče spodbude, ki so oblikovale vzorce
stanovanjskega financiranja in varčevanja v tem sektorju. Dejstvo, da
gospodinjstva povečujejo bruto hipotekarni dolg na podlagi stanovanjskega
premoženja, je večinoma posledica dolgoletnih fiskalnih spodbud, zlasti stoodstotne
davčne olajšave za hipotekarne obresti. Od aprila 2012 je bila izvedena
vrsta ukrepov, da bi se vprašanje teh spodbud deloma razrešilo. Nekateri od
njih so bili namenjeni prilagajanju davčne obravnave stanovanjskega
financiranja. Postopno omejevanje davčne olajšave za hipotekarne obresti
in povečevanje spodbud za odplačevanje je vsekakor upravičeno,
vendar se ta ukrep uvaja prepočasi, da bi lahko znatno vplival na dinamiko
odplačevanja. Razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih
nepremičnin, ki naj bi leta 2018 znašalo 100 %, je še vedno visoko.
Trg najemnih stanovanj omejujeta množica predpisov in obsežen sektor socialnih
stanovanj, za katerega so hkrati značilne dolge čakalne liste. V tem
sektorju je nedavna uvedba različnih najemnin glede na dohodek
gospodinjstva dobrodošel ukrep, vendar je njegov učinek omejen. Podjetjem,
ki upravljajo socialna stanovanja, je še vedno dovoljena gradnja stanovanj, za
katera mesečna najemnina presega zgornjo mejo socialne najemnine.
Čeprav so priporočila iz leta 2013 pozivala k temu, da se
prizadevanja osredotočijo na podporo gospodinjstvom, ki jo najbolj
potrebujejo, do te preusmeritve ni prišlo. Predlagani ukrepi tako pomenijo
korak v pravo smer, vendar reforme pri obravnavanju temeljnih težav na splošno
napredujejo počasi in jih je torej treba pospešiti, hkrati pa je treba še
naprej zagotavljati, da bodo socialna stanovanja dostopna prikrajšanim
državljanom, ki stanovanj ne morejo najeti po tržnih pogojih, tudi na
lokacijah, na katerih je povpraševanje veliko. V priporočilih iz leta 2013
je bilo predlagano, naj se ukrepi za trg nepremičnin okrepijo na podlagi
splošnega gospodarskega razvoja. Ker se pričakuje, da bosta gospodarstvo
in trg nepremičnin še naprej okrevala, bi bilo treba razmisliti o
pospešitvi reform. (11)
Dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema je
bila izboljšana s postopnim zvišanjem zakonsko določene upokojitvene
starosti s 65 let v letu 2012 na 67 let v letu 2023. Nizozemska je začela
izvajati obsežne reforme stebrov pokojninskega sistema, ki se financirajo z zasebnimi
in javnimi sredstvi, ter sistema dolgotrajne oskrbe. Te reforme so dopolnjene z
reformami, ki spodbujajo starejše delavce, da delajo dlje, ter reformami za
povečanje mobilnost na trgu dela. Z reformami dolgotrajne oskrbe se je
odgovornost prenesla na občine, pri čemer so se zmanjšali skupni
odhodki, poudarek pa je na večji učinkovitosti. Te obsežne reforme še
niso v celoti sprejete. Med drugim še vedno predstavlja izziv primerna znotraj-
in medgeneracijska porazdelitev stroškov in tveganj, kakovost in dostopnost
dolgotrajne oskrbe pa je treba spremljati. Izvedba načrtov za reformo na
področju dolgotrajne oskrbe bi prispevala k zajezitvi hitro rastočih
stroškov, ki so posledica staranja prebivalstva, in s tem podprla vzdržnost
javnih financ. Pri tem bi bilo treba ohranjati ustrezno raven kakovosti in
dostopnosti dolgotrajne oskrbe. (12)
Reforme trga dela, ki jih je predlagala vlada, so
namenjene povečanju udeležbe in mobilnosti na trgu dela. Namen zakona o
udeležbi na trgu dela je povečati udeležbo na trgu dela. Vendar te
reforme še niso uzakonjene. Poleg tega so potrebni dodatni ukrepi za zmanjšanje
fiskalnih ukrepov, ki odvračajo od iskanja zaposlitve in za povečanje
zaposljivosti ljudi z obrobja trga dela, vključno z ženskami, osebami s
priseljenskim ozadjem, invalidi in starejšimi. Nizozemska je napovedala reforme
sistema nadomestil za brezposelnost in svoje razmeroma stroge delovnopravne
zakonodaje, vključno z davčno spodbudo za povečanje udeležbe na
trgu dela. Navedeni ukrepi so korak v pravo smer, vendar pa bo celovita ocena
njihove uspešnosti mogoča šele po njihovi izvedbi. Hitrejše odpravljanje
preostalih dejavnikov, ki prejemnike drugega dohodka v gospodinjstvu
odvračajo od opravljanja večjega števila delovnih ur, bi lahko še
dodatno omililo pomanjkanje delovne sile v prihodnosti. Obstoječo prožnost
institucionalnega okvira bi bilo mogoče bolje izrabiti za večjo
diferenciacijo pri rasti plač, kar bi okrepilo skupne dohodke
gospodinjstev in s tem domače povpraševanje, ne da bi bila prizadeta
konkurenčnost. (13)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
obsežno analizo nizozemske ekonomske politike. Ocenila je program stabilnosti
in nacionalni reformni program. Glede na to, da je treba okrepiti splošno
gospodarsko upravljanje Evropske unije z vključitvijo EU v prihodnje
nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena za vzdržno
fiskalno in socialno-ekonomsko politiko na Nizozemskem, ampak tudi spoštovanje
pravil in smernic EU. Njena priporočila v okviru
evropskega semestra so izražena v priporočilih iz točk 1 do 4 v
nadaljevanju. (14)
Svet je ob upoštevanju te ocene proučil
nizozemski program stabilnosti, njegovo mnenje[10]
pa je izraženo zlasti v priporočilu iz točke (1) v nadaljevanju. (15)
Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki
ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni reformni program
in program stabilnosti. Njegova priporočila v skladu s členom 6
Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih iz točk 2 in 4 v
nadaljevanju. (16)
V okviru evropskega semestra je Komisija izvedla
tudi analizo ekonomske politike euroobmočja kot celote. Na podlagi te
analize je Svet izdal posebna priporočila za države članice, katerih
valuta je euro. Nizozemska bi morala ta priporočila izvesti
pravočasno in v celoti – PRIPOROČA, da Nizozemska v obdobju
2014–2015 ukrepa tako, da: 1. Po
odpravi čezmernega primanjkljaja okrepi proračunske ukrepe za leto
2014 zaradi nastajajoče vrzeli v višini 0,5 % BDP, predvidene
v skladu s pomladansko napovedjo Komisije iz leta 2014 in ki kaže na nevarnost
znatnega odstopanja od zahtev Pakta za stabilnost in rast. Bistveno okrepi
proračunsko strategijo v letu 2015 za doseganje in ohranjanje
srednjeročnega cilja in zagotovi spoštovanje pravila glede višine dolga za
vzdržno zmanjševanje deleža javnega dolga. Zaščiti odhodke na področjih,
ki neposredno vplivajo na rast, kot so na primer izobraževanje, inovacije in
raziskave. 2. Okrepi prizadevanja za
reformo trga nepremičnin s pospešitvijo zmanjšanja davčne olajšave za
hipotekarne obresti, tako da uvede bolj tržno naravnan mehanizem za
določanje višine najemnin na trgu najemnih stanovanj in z dodatnim
vezanjem višine najemnin za socialna stanovanja na višino dohodkov
gospodinjstev. Spremlja učinke reform v zvezi s socialnimi stanovanji v
smislu dostopnosti in cenovne dostopnosti teh stanovanj za gospodinjstva z
nizkimi dohodki. Si še naprej prizadeva, da se politike v zvezi s socialnimi
stanovanji preoblikujejo z namenom, da se podpora zagotovi gospodinjstvom, ki
jo najbolj potrebujejo. 3. Izvede reforme drugega stebra
pokojninskega sistema, da se zagotovi primerna znotraj- in medgeneracijska
porazdelitev stroškov in tveganj. Postopno zviševanje zakonsko določene
upokojitvene starosti podkrepi z ukrepi za povečanje zaposljivosti
starejših delavcev. Izvede predvideno reformo na področju dolgotrajne
oskrbe, da se zagotovi vzdržnost, hkrati pa pravičen dostop in kakovost
storitev, ter spremlja učinke te reforme. 4. Sprejme nadaljnje ukrepe za
krepitev udeležbe na trgu dela, zlasti ljudi na obrobju trga dela, in zmanjša
odvračilne davčne ukrepe na trgu dela. Izvede reforme delavnopravne
zakonodaje in sistema nadomestil za brezposelnost ter nadalje zmanjša togosti
na trgu dela. V posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi
praksami omogoči večjo diferenciacijo pri rasti plač, tako da v
celoti izkoristi obstoječi institucionalni okvir. V Bruslju, Za
Svet Predsednik [1] UL L 209, 2.8.1997, str. 1. [2] UL L 306, 23.11.2011, str. 25. [3] COM(2014) 420 final. [4] P7_TA(2014)0128 in P7_TA(2014)0129. [5] UL L 140, 27.5.2013, str. 11. [6] C(2013) 8008 final. [7] COM(2013) 800 final. [8] COM(2013) 790 final. [9] SWD(2014) 87 final. [10] V skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES)
št. 1466/97.